018-076/2007 Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata in člana Jožefa Kocuvana ter predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbenih del: "2. sklop: izvedba prve faze sanacije Glavnega bolniškega objekta (dvorec Gutenbuchel) v DE Ravne pri šoštanju", ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Ceste mostovi Celje d.d., Družba za nizke in visoke gradnje, Lava 42, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, Vojnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.03.2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 132/06, z dne 15.12.2006, pod št. objave Ob-35066/06 objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo javnega naročila za izvedbo gradbenih del: "2. sklop: izvedba prve faze sanacije Glavnega bolniškega objekta (dvorec Gutenbuchel) v DE Ravne pri šoštanju".

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 27/07, z dne 24.1.2007, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju Gradia d.o.o., Zabukovica 87, Griže (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Zoper zgoraj navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo z dne 06.02.2007 vlagatelj navaja, da za izvedbo gradbenih del iz 2. sklopa ni bil izbran, ker je naročnik menil, da mu je vlagatelj predložil variantno ponudbo. Vlagatelj navaja, da je v ponudbi resnično ponudil najem rezervoarja za plin s priključnimi elementi, vendar vlagatelj trdi, da ni ponudil variantne ponudbe, ker je najem rezervoarja brezplačen, kar dokazuje s faks-sporočilom Istrabenz Plini, plini in visoke tehnologije d.o.o. Koper, Poslovna enota Vzhodna Slovenija, Celje, z dne 17.1.2007. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v 10. točki 10. člena Povabila k oddaji ponudbe zahteval od ponudnikov, da izdelajo ponudbo po sistemu "funkcionalni ključ v roke", kar je razvidno tudi iz 3. člena osnutka Gradbene pogodbe. Glede na navedeno je vlagatelj menil, da z oddano ponudbo prevzema tudi vse rizike in se samostojno zavezuje izvesti skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo celotnega objekta. Vlagatelj meni, da pojem pogodbe z navedeno klavzulo rizike eliminira oziroma zmanjšuje na najnižjo možno raven in naročniku zagotavlja, da bo izvajalec izvedel vsa načrtovana dela za pogodbeno dogovorjeno ceno. Po mnenju vlagatelja je naročnik s tem kršil temeljno načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, ko ni z izborom ponudbe zagotovil, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna, saj je javno naročilo oddal najdražjemu ponudniku. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, štev. 27/07 z dne 24.1.2007 tako, da se ugotovi, da je ponudba vlagatelja pravilna in se opravi ponovni izbor za sklop 2, v skladu z merilom najnižja cena. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov takse za revizijo v višini 834,60 EUR.

Naročnik je s sklepom št. 69/07, z dne 20.2.2007, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da projekt, katerega je naročil pri projektantski organizaciji, med drugim predvideva prenovo sistema ogrevanja, ki naj bo kombiniran s hlajenjem. Naročnik želi dosedanjo kotlovnico ELKO zamenjati s kotlovnico na plin, pri čemer je kot posredni proračunski porabnik glede na predvideno porabo plina (ca 200.000 Sm3 zemeljskega plina in ca 30.000 litrov UNP) in ocenjeno vrednost obvezen ravnati v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), zato se bo vključil v skupno javno naročilo za dobavo plina, ki ga bo po pooblastilu za zdravstvene zavode izvedlo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da se v projektih skupnih javnih naročil dosežejo ugodnejši pogoji poslovanja, ravno zaradi navedenega pa je projektantska organizacija v popisu del predvidela dobavo in montažo rezervoarja za plin s priključnimi elementi, ki bo last naročnika. Naročnik opozarja, da ga je vlagatelj šele v zahtevku seznanil s tem, da je najem rezervoarja s priključnimi elementi brezplačen. Naročnik dalje navaja, da je navedbe vlagatelja preveril, pri čemer so mu iz PE Istrabenz Plini d.o.o. Koper sporočili, da je brezplačen najem rezervoarja za plin možen, vendar pa je v tem primeru naročnik zavezan daljše časovno obdobje (5 do 10 let) UNP naročati pri lastniku cisterne po pogojih, ki jih določa dobavitelj plina. Takšna rešitev pa za naročnika ni dopustna. V nadaljevanju naročnik navaja, da je z vpogledom v razpisno in ponudbeno dokumentacijo ugotovil, da je vlagatelj predložil variantno ponudbo, zaradi česar je njegovo ponudbo štel kot nepravilno iz vsebinskih razlogov. Iz določil ZJN-1 je namreč razvidno, da je naročnik pri odločitvi o tem, ali bo dopustil variantne ponudbe ali ne, svoboden. Naročnik se za dopustnost variantnih ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni odločil, to pa je tudi izrecno navedel v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji. Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da bi bila naročnikova odločitev neskladna z načelom gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, je naročnik s tem povezane revizijske navedbe zavrnil kot neutemeljene.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.2.2007, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj citira 659. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 - v nadaljevanju: OZ) in še enkrat pojasnjuje, da ni ponudil variantne ponudbe, temveč je pri sestavi svoje ponudbe upošteval določilo v pogodbi "ključ v roke" tako, kot je zapisano v zakonu. Vlagatelj je ponudil najem rezervoarja za plin, kar pa ga ne odvezuje, da po ponudbi izpolni vse obveznosti in izvede vsa razpisana dela tako, da bo objekt funkcionalno uporaben za ponujeno ceno. Vsa dela so določena v razpisni dokumentaciji in v osnutku pogodbe, klavzula v pogodbi "ključ v roke" pa ne pomeni omejitve le na gradbena dela v ožjem smislu, temveč obsega tudi vsa druga dela vezi z predmetom javnega naročila - to je dela, ki so potrebna, da vlagatelj preda naročniku "ključ v roke" povsem zgrajenega objekta. Po vlagateljevem mnenju naročnik torej ni ravnal skladno z načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj je izbral ponudnika, ne da bi upošteval načelo "ključ v roke", ki je ponudil znatno višjo ceno. Trditev naročnika, da se bo vključil v skupno javno naročilo za dobavo plina, so po vlagateljevem mnenju brezpredmetne, saj ga vlagatelj v ničemer ne ovira, da tega ne stori.

Naročnik je z dopisom št. 81/07, z dne 28.2.2007, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je v predmetnem revizijskem postopku spor glede pravilnosti vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnitev predračuna za rezervoar za plin s priključnimi elementi. Za razjasnitev spora je potrebno odgovoriti na vprašanje, kakšne zahteve je v razpisni dokumentaciji postavil naročnik oz. ali ponudba vlagatelja izpolnjuje vse naročnikove zahteve in posledično ali jo je mogoče obravnavati kot pravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Naročnik sme namreč v skladu s 76. členom ZJN-1 kot najugodnejšo izbrati le pravilno ponudbo, torej tisto, ki izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, medtem ko je dolžan nepravilno ponudbo zavrniti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da s ponujenim brezplačnim najemom rezervoarja za plin s priključnimi elementi ni ponudil variantne ponudbe, pač pa je upošteval razpisno določbo o pripravi ponudbe po sistemu "funkcionalni ključ v roke" ter se z oddajo ponudbe zavezal, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo celotnega objekta, za pogodbeno dogovorjeno ceno. Naročnik pa nasprotno zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji pri popisu del predvidel dobavo in montažo rezervoarja za plin s priključnimi elementi, ki bo last naročnika, vlagatelj pa temu ni sledil in je ponudil variantno ponudbo.

Najprej je morala Državna revizijska komisija ugotoviti, ali je ponudnik predložil variantno ponudbo kljub temu, da je naročnik tako v objavi javnega razpisa kot tudi v razpisni dokumentaciji, v 16. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) zapisal, da variantnih ponudb ne bo upošteval.

Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije vlagatelja, je le-ta v 2. sklopu predložil ponudbeni predračun, ki se je nanašal na popis del "Plinske instalacije UNP za kotlovnico" kot ga je predvidel naročnik v razpisni dokumentaciji. Ker o variantni ponudbi govorimo, ko ponudnik pod določenimi pogoji poleg "osnovne ponudbe" predloži ponudbo, ki v delu, ki se nanaša na način izvedbe posameznega dela ali dobave posameznega blaga, odstopa od razpisnih pogojev, vlagatelj pa v predmetnem postopku niti ni predložil dveh ali več ponudb, v svoji (edini) ponudbi pa je ponudil blago, ki ne odstopa od zahtev razpisne dokumentacije, je ni mogoče obravnavati kot variantno ponudbo.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala, ali je vlagatelj s tem, ko je v ponudbi predvidel najem rezervoarja za plin s priključnimi elementi, izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije v zvezi s predložitvijo ponudbenega predračuna.

Iz vpogleda v naročnikovo razpisno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik v 12. členu Navodil določil, da mora ponudnik navesti končno ceno na enoto v evrih, ki mora vsebovati vse elemente, iz katerih je sestavljena. Naročnik je zapisal, da mora ponudnik navesti cene v ponudbenem predračunu, ter da mora navesti skupno vrednost ponudbenega predračuna, ki jo dobi tako, da cene pomnoži s količinami in tako dobljene vrednosti sešteje. Sestavni del razpisne dokumentacije je tudi predračun za sklop 2, ki vsebuje popis del za "Plinske instalacije UNP za kotlovnico" z že določenimi plinskimi instalacijami (zunanje plinske instalacije in notranji razvod plina) in količinami zanje, ki jih mora ponudnik dobaviti in montirati, ponudnik pa mora sam izpolniti rubriko "Cena (eur)" in "Skupaj (eur)".
Nadalje je naročnik v 3. členu vzorca gradbene pogodbe, ki je del razpisne dokumentacije in so jo morali ponudniki izpolniti in parafirati, zapisal: "Za celoten predmet pogodbe, kot je navedeno v 1. členu (tj. izvedba gradbenih del, op. Državne revizijske komisije), bo naročnik plačal pogodbeno vrednost po načelu "funkcionalni ključ v roke" v skupnem znesku ........â??."

Pregled ponudbene dokumentacije vlagatelja pokaže, da je vlagatelj popis del za "Plinske instalacije UNP za kotlovnico" izpolnil tako, da pri spornih zunanjih plinskih instalacijah pod rubriki "Cena (eur)" in "Skupaj (eur)" ni navedel cene, ampak je napisal "v najem", pri skupnem ponudbenem predračunu za plinske instalacije pa je iz skupne ponudbene cene izvzel zunanje plinske instalacije, ki jih je naročniku ponudil v najem.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel več zahtev, ki jih mora ponudnik izpolnjevati za oddajo pravilne ponudbe. Naročnik je med drugim zahteval pripravo ponudbe po sistemu "funkcionalni ključ v roke" in izpolnitev ponudbenega predračuna na način, zapisan v 12. členu Navodil. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo pravilno navaja, da se je z upoštevanjem klavzule "funkcionalni ključ v roke" pri pripravi ponudbe zavezal, da bo v primeru pridobljenega naročila vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo celotnega objekta, izvedel za pogodbeno dogovorjeno ceno, je potrebno dodati, da se zapisana klavzula nanaša samo na pogodbeno ceno v smislu obsega del, ki jih ponudbena cena obsega, ne pa tudi na samo določitev cen v ponudbenem predračunu za dela, predvidena v razpisni dokumentaciji. Izpolnitev ponudbenega predračuna in način končnega izračuna le-tega je naročnik predvidel v 12. členu Navodil, ko je od ponudnika zahteval kalkulacijo končne ponudbene cene, ki mora vsebovati vse elemente, iz katerih je sestavljena. To pomeni, da je moral ponudnik (ob hkratnem upoštevanju klavzule "funkcionalni ključ v roke") narediti izračun ponudbene cene tako, da je ob upoštevanju vrste del, določenih v popisu del ("Plinske instalacije UNP za kotlovnico") in navedenih količinah teh vrst del, izračunal cene za posamezne vrste del ter z njihovim seštevkom izračunal končno ponudbeno ceno. Ker vlagatelj pri spornih zunanjih plinskih instalacijah v popisu del pod rubriki "Cena (eur)" in "Skupaj (eur)" ni navedel cene in tako popisa del v tem delu ni ovrednotil, pač pa je zgolj napisal "v najem", kar ni mogoče šteti za kalkulacijo cene, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tem delu ponudbenega predračuna ni izpolnil na način, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Na tem mestu je potrebno tudi dodati, da čeprav naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer izrecno zapisal, da želi, da dobavljene in montirane plinske instalacije preidejo v njegovo last, pa to izhaja iz narave predmet konkretnega javnega naročila, tj. izvedba gradbenih del, kot tudi iz posebnih značilnosti gradbene pogodbe, za katero velja (v kolikor ni izrecno drugače določeno), da material in oprema, ki jo izvajalec pri izvajanju gradbenih del vgradi v naročnikovo nepremičnino, postane sestavina te nepremičnine ter se z vgradnjo v naročnikov objekt naročnikova lastninska pravica na nepremičnin razširi tudi na vgrajeni material in opremo. Tudi iz razloga, ker je naročnik v konkretnem javnem naročilu kot predmet predvidel izvedbo gradbenih del ter v razpisni dokumentaciji tega javnega naročila ni kombiniral z morebitnim najemom opreme, slednji ob upoštevanju prej navedenega ne more priti v poštev.

Na podlagi zgoraj ugotovljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno, saj vlagatelj ponudbenega predračuna ni v celoti izpolnil na način, kot je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano, in posledično njegove ponudbe ni mogoče šteti kot pravilne v smislu 13. točke 1. čelna ZJN-1.

Ob vsem opisanem je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega zahtevka zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 16.03.2007


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Ceste mostovi Celje d.d., Družba za nizke in visoke gradnje, Lava 42, Celje
- Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, Vojnik
- Gradia d.o.o., Zabukovica 87, Griže
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran