018-045/2007 Univerza v Mariboru

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka, kot predsednika senata, ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava IDP, PGZ, PZR in PZI projektne dokumentacije za Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Reichenberg arhitektura, d.o.o., Dupleška 21, Maribor, ki ga zastopa odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 02.03.2007 soglasno

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi, z dne 05.02.2007, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 29.01.2007, kot izhaja iz naročnikovega sklepa, št. 69/2007 - 51 MT, z dne 05.02.2007.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 29.01.2007, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v višini 1674,43 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.12.2006 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Predhodni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 132, z dne 15.12.2006, pod številko objave Ob-35006/06, predhodno informativno obvestilo pa v Uradnem listu EU; št. S 241, z dne 19.12.2006, pod številko objave 257984. Javni razpis, pod opisom "Izdelava IDP, PGZ, PZR in PZI projektne dokumentacije za Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 137-139, z dne 29.12.2006, pod številko objave Ob-36778/06, ter v Uradnem listu EU, št. S 246, z dne 28.12.2006, pod številko objave 264940.

Z vlogo, z dne 29.01.2007, ki jo je vlagatelj vložil in naročnik prejel pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na slednjega naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se "razveljavi predmetni razpis oz. razpisno dokumentacijo ter vlagatelju povrne stroške".

Naročnik je z dopisom, z dne 29.01.2007, vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek dopolnil z vlogo, datirano z datumom 31.01.2007, ki ji je priložil potrdilo o plačilu takse za revizijo, ki je bilo izvedeno dne 01.02.2007, ter dokument "Stališče do podane pripombe na predlog odlokaâ??", z dne 03.07.2006, izdan s strani župana Mestne občine Maribor.

Naročnik je dne 05.02.2007 izdal sklep, št. 71/2007- 51 MT, s katerim je zavrgel revizijski zahtevek, ki naj bi ga vložil vlagatelj Bogdan Reichenberg, univ. dipl. ing. arh.

Istega dne je naročnik izdal tudi sklep, št. 69/2007 - 51 MT, s katerim je zavrgel vlagateljev revizijski zahtevek. Iz obrazložitve sklepa izhaja naročnikovo prepričanje, da bi moral vlagatelj v vloženem zahtevku za revizijo predložiti dejstva in dokaze, s katerimi bi izkazal upravičenost za vložitev zahtevka, t.j. aktivno legitimacijo. Vlagatelj ni dvignil razpisne dokumentacije, prav tako ni predložil ponudbe, v svojih navedbah pa tudi ni izkazal interesa (tekom razpisnega postopka ni izkazal interesa razčistiti eventualnih nejasnosti razpisne dokumentacije) za dodelitev naročila ter ni verjetno izkazal, da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika. Kljub pozivu po dopolnitvi zahtevka za revizijo, vlagatelj le-tega ni dopolnil z dokazili, ki bi dokazovali aktivno legitimacijo. Vlagatelj bi skladno z 22. členom ZRPJN moral ob vložitvi revizijskega zahtevka plačati takso v višini 834,59 EUR. Dejstvo je, da je vlagatelj revizijskega zahtevka takso plačal šele 01.02.2007, torej je s plačilom takse zamudil. Skladno z navedenim je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije in zaradi zamude pri plačilu takse zavrgel.

Dne 05.02.2007 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka. V pritožbi navaja, da naročnik napačno interpretira 9. člen ZRPJN, ko trdi, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije, saj ni dvignil razpisne dokumentacije in ni predložil ponudbe. Dejstvo je, zatrjuje vlagatelj, da je Državna revizijska komisija že v več zadevah odločila, da dvig razpisne dokumentacije sam po sebi ni pogoj za izkazovanje aktivne legitimacije. Po vlagateljevem mnenju je ravno tako dejstvo, da revizijski zahtevek v skladu z 11. členom ZRPJN zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika, vlagatelj pa je v zahtevku meritorno dokazoval, da zaradi kršitev naročnika v razpisni dokumentaciji ne more pripraviti pravilne ponudbe. Vlagatelj je v revizijskem zahtevku dovolj jasno izkazal pravni interes, saj ga je izkazal z dejstvom, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in navedel dejstva in dokaze, na podlagi katerih je dokazoval, da zaradi napak v razpisu ne more pripraviti pravilne ponudbe. V revizijskem zahtevku je tudi navedel, da je razpisno dokumentacijo dvignil preko pooblaščenca- Odvetniške pisarne Marovt. Prav tako je napačno stališče naročnika, da bi moral vlagatelj zahtevka za revizijo plačati takso na ustrezen račun že dne 29.01.2007. Ta dan je bil določen za predložitev ponudbe, v skladu z določili ZRPJN pa je vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno dopolnil po pozivu naročnika. Naročnikova odločitev je tudi v tem delu nepravilna in nezakonita. Postavlja se vprašanje, zakaj je naročnik vlagatelja sploh pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka, potem pa je le-tega zavrgel. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, naročnikov sklep o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka razveljavi, slednjemu pa obenem naloži, da o revizijskem zahtevku odloči meritorno. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, ki jih priglaša v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev takse za revizijski postopek.

Naročnik je dne 09.02.2007 na Državno revizijsko komisijo naslovil prvo pripravljalno vlogo, dne 21.02.2007 pa drugo pripravljalno vlogo. V vlogah dodatno pojasnjuje svoja stališča v zadevi, navaja pa tudi nekatere argumente za svojo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki jih v sklepu, s katerim je o le-tem odločil, ni navajal. Naročnik ob tem predlaga, da Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo "zavrže v celoti", v drugi pripravljalni vlogi pa priglaša tudi stroške, nastale v zvezi s pritožbo (sestava odgovora na pritožbo), in sicer v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV. Dne 21.02.2007 je bila na Državno revizijsko komisijo s strani Univerze v Mariboru, Medicinske fakultete, naslovljena tudi vloga "Strokovno mnenje o postopku oddaje javnega naročilaâ??", istega dne pa s strani naročnika še dopis "Izgradnja medicinske fakultete Univerze v Mariboru".

Na poziv Državne revizijske komisije, z dne 07.02.2007, je naročnik dne 15.02.2007 slednji posredoval dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je dodatno dokumentacijo (dokazilo o času vložitve zahtevka za revizijo) slednji dne 28.02.2007 posredoval tudi vlagatelj.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zadevi gre uvodoma pojasniti, da se postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila vodi na podlagi vloge z dne 29.01.2007, ki jo je naročnik štel kot dva samostojna revizijska zahtevka, od katerih naj bi bil en vložen s strani vlagatelja, kot pravne osebe, drugi pa s strani Bogdana Reichenberga, univ. dipl. ing. arh. (sicer zakonitega zastopnika vlagatelja), kot fizične osebe. Naročnik je posledično sprejel tudi dva ločena sklepa o zavrženju revizijskih zahtevkov, pri čemer je predmet tega pritožbenega postopka obravnava pritožbe, ki jo je vlagatelj (Reichenberg arhitektura, d.o.o.) podal zoper sklep, št. 69/2007 - 51 MT, z dne 05.02.2007, s katerim je naročnik zavrgel njegov revizijski zahtevek.

Državna revizijska komisija v tej zvezi ugotavlja, da podlage za zgoraj opisano naročnikovo ravnanje v dokumentaciji o postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni najti. Vpogled v vlogo, z dne 29.01.2007, tako pokaže, da le-te, v nasprotju z drugačnim stališčem naročnika nikakor ni mogoče šteti za ločena revizijska zahtevka, ki bi ju samostojno vložila fizična in pravna oseba (torej Bogdan Reichenberg, univ. dipl. inž. arh., in ločeno Reichenberg arhitektura, d.o.o.); gre namreč za enovito vlogo, z enotno postavljenim revizijskim predlogom in brez elementov, ki bi izkazovali, dopuščali ali pa utemeljevali delitev te vloge na več samostojnih vlog. Ob tem gre pripomniti, da se kot vlagatelj na omenjeni vlogi sicer navaja "Bogdan Reichenberg, univ. dipl. ing. arh., Reichenberg arhitektura, d.o.o.", kar bi lahko pomenilo, da gre pri le-tej za skupni revizijski zahtevek fizične in pravne osebe; vendar pa gre ob zapisanem obenem ugotoviti, da tudi takšne narave vloge z dne 29.01.2007 dokumentacija o postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila ne potrjuje niti takšne narave obravnavani vlogi ne pripisuje sam naročnik. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da gre vlogo z dne 29.01.2007 šteti za revizijski zahtevek, ki ga je samostojno vložil vlagatelj (Reichenberg arhitektura, d.o.o.), in sicer po svojem zakonitem zastopniku Bogdanu Reichenbergu, univ. dipl. ing. arh. Takšno naravo obravnavane vloge potrjujejo vsebina revizijskega zahtevka, v katerem se navaja zgolj en vlagatelj, ki je hkrati "registriran za opravljanje dejavnosti", potrdilo o plačilu takse za revizijski postopek, ki ga je izvršil vlagatelj, kot tudi dopolnitev revizijskega zahtevka, z dne 31.01.2007, v kateri je g. Bogdan Reichenberg naveden kot kontaktna oseba vlagatelja zahtevka za revizijo.

Izhajajoč iz takšne narave vloge, z dne 29.01.2007, je Državna revizijska komisija obravnavala tudi pritožbo, ki je bila podana zoper sklep, št. 69/2007 - 51 MT, z dne 05.02.2007, s katerim je naročnik zavrgel v omenjeni vlogi podan vlagateljev revizijski zahtevek.


Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik v svojih pripravljalnih vlogah z dne 09.02.2007 ter dne 21.02.2007 navajal argumente za svojo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki jih v sklepu, s katerim je o le-tem odločil, ni navajal. Tako je naročnik na novo argumentiral, da vlagateljev pooblaščenec razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni prevzel po pooblastilu (za) vlagatelja, da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za pridobitev posla (pogoje, ki naj jih vlagatelj ne bi izpolnjeval, naročnik tudi navaja), zatrjuje da obstaja relevanten trg ponudnikov, ki so naročnikove zahteve zmožni izpolniti in so tudi oddali svoje ponudbe itd.

Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja, da so v pritožbenem postopku, kot poteka pred tem organom, upoštevni zgolj tisti argumenti naročnika za zavrženje revizijskega zahtevka, s katerimi je naročnik seznanil vlagatelja ob sprejemu svoje odločitve o le-tem; zgolj na podlagi slednjih argumentov se ima vlagatelj namreč možnost odločiti, ali bo zoper naročnikovo odločitev vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo ali ne, zgolj na ta način pa je vlagatelju tudi zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja načel hitrosti in učinkovitosti postopka.

Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija argumentov v prid zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki jih naročnik navaja v svojih vlogah z dne 09.02.2007 ter dne 21.02.2007, pa v njegovem sklepu, z dne 05.02.2007, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, niso bili navedeni, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


V nadaljevanju je postopka Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo pritožbo z dne 05.02.2007, ki je bila podana zoper sklep, št. 69/2007 - 51 MT, z dne 05.02.2007, s katerim je naročnik zavrgel vlagateljev revizijski zahtevek. Ob tem je ugotovila, da je vlagateljeva pritožba utemeljena.

Z vpogledom v izpodbijani naročnikov sklep gre ugotoviti, da je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel iz več razlogov, med katerimi najprej navaja, da vlagatelj "â??ni dvignil razpisne dokumentacije, prav tako ni predložil ponudbe, v svojih navedbah pa tudi ni izkazal interesa (tekom razpisnega postopka ni izkazal interesa razčistiti eventualnih nejasnosti razpisne dokumentacije) za dodelitev naročila ter ni verjetno izkazal, da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika. Kljub pozivu po dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj le-tega ni dopolnil z dokazi, ki bi dokazovali aktivno legitimacijo.". Naročnik vlagatelju torej najprej odreka aktivno legitimacijo za vložitev revizijskega zahtevka.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

V konkretni zadevi je vlagatelj svoj revizijski zahtevek pri naročniku vložil pred potekom roka za oddajo ponudb (slednji je potekel dne 29.01.2007 ob 11. uri, vlagatelj pa je svoj revizijski zahtevek, sledeč sprejemnemu žigu na vlogi, vložil istega dne ob 10.20 uri).

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (glej npr. zadeve št. 018-99/04-24-951, 018-320/04-35-2390 itd.) zapisala, da dvig razpisne dokumentacije ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, aktivno legitimirane za vložitev le-tega pa so tudi osebe ki razpisne dokumentacije niso prevzele; razpisno dokumentacijo bi lahko vlagatelj namreč (vsaj teoretično) dvignil do roka za oddajo ponudb, ki do vložitve zahtevka za revizijo še ni potekel, tudi sama oddaja ponudbe pa na prevzem razpisne dokumentacije ni vezana. Enako velja tudi, da procesna predpostavka za vložitev revizijskega zahtevka, pred potekom roka za oddajo ponudb, ni niti sama oddaja ponudbe, saj so v tej fazi postopka oddaje javnega naročila poleg ponudnikov, ki oddajo svoje ponudbe, aktivno legitimirane za vložitev zahtevka tudi osebe, ki so zgolj potencialni ponudniki, torej osebe, ki imajo namen oddati svojo ponudbo, pa tega zaradi kršitev, ki jih je zagrešil naročnik, ne morejo storiti, ali pa svojih ponudb, zaradi dejstva, da rok za njihovo oddajo še ni potekel, enostavno še niso oddali.

Upoštevajoč zgoraj zapisano stališče gre v konkretni zadevi ugotoviti, da s strani naročnika zatrjevano dejstvo vlagateljevega neprevzema razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila (ki ga vlagatelj sicer prereka, saj zatrjuje, da je razpisno dokumentacijo prevzel po pooblaščenki) na aktivno legitimacijo slednjega za vložitev revizijskega zahtevka ne more imeti vpliva, prav tako vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije iz razloga nepredložitve ponudbe, saj je svoj revizijski zahtevek vložil pred potekom roka za predložitev le-te.

Za presojo aktivne legitimacije vlagatelja za vložitev revizijskega zahtevka pa je brezpredmetno (neupoštevno) tudi s strani naročnika zatrjevano dejstvo, da vlagatelj "tekom razpisnega postopka ni izkazal interesa razčistiti eventualnih nejasnosti razpisne dokumentacije". V zvezi s to naročnikovo ugotovitvijo gre izpostaviti, da veljavni ZRPJN vlaganja revizijskih zahtevkov nikjer ne omejuje zgolj na kršitve, na katere bi vlagatelji opozarjali oziroma jih poskušali odpraviti že predhodno, z zahtevami po pojasnilih razpisne dokumentacije. Četudi vlagatelj s tem povezanih zahtev na naročnika ne bi (ni) naslovil, to na njegovo aktivno legitimiranost za vložitev revizijskega zahtevka torej ne more vplivati.

Ker ob zapisanem naročnik ne navaja nikakršnih drugih razlogov, ki bi narekovali, da se vlagatelju aktivna legitimacija za vložitev revizijskega zahtevka ne prizna, gre kot neutemeljeno označiti tudi njegovo pavšalno ugotovitev, da vlagatelj svojega revizijskega zahtevka navkljub pozivu "ni dopolnil z dokazi, ki bi dokazovali aktivno legitimacijo"; naročnik namreč ne navaja, kakšne dokaze naj bi mu vlagatelj pravzaprav predložil (tudi v pozivu k dopolnitvi revizijskega zahtevka je vlagatelja pozval zgolj k predložitvi "dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo"), kot tudi ne, kako naj bi domnevna nepredložitev takšnih dokazov vplivala na vlagateljevo aktivno legitimacijo za vložitev revizijskega zahtevka.

Upoštevajoč zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik zavrženja vlagateljevega revizijskega zahtevka iz razloga neobstoja aktivne legitimacije za njegovo vložitev ni uspel utemeljiti, s tem povezane pritožbene navedbe vlagatelja pa so utemeljene.


V nadaljevanju sklepa, št. 69/2007 - 51 MT, z dne 05.02.2007, s katerim je zavrgel vlagateljev revizijski zahtevek, naročnik navaja tudi, da bi moral vlagatelj takso za revizijo plačati ob vložitvi revizijskega zahtevka, plačal pa jo je šele dne 01.02.2007, zaradi česar naj bi s plačilom takse zamudil.

Iz določil prvega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo ob vložitvi zahtevka plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 100.000 tolarjev (skladno z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) tako v višini 417,29 EUR), če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 200.000 tolarjev (skladno z ZUE tako v višini 834,59 EUR), če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji.

Iz določil tretjega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona. Iz določil četrtega odstavka 12. člena ZRPJN pa med drugim izhaja, da naročnik v primeru, če ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev.

V konkretnem primeru je vlagatelj svoj revizijski zahtevek, kot že navedeno, vložil dne 29.01.2007, pri čemer potrdila o plačilu takse za revizijski postopek ni priložil. Na poziv naročnika z istega dne, s katerim je slednji vlagatelja med drugim pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka s "potrdilom o plačilu takse", je vlagatelj naročniku dne 02.02.2007 (t.j. v roku, ki ga je postavil naročnik) dostavil potrdilo o plačilu takse za revizijski postopek. Potrdilo izkazuje, da je bila taksa vplačana dne 01.02.2007.

Državna revizijska komisija upoštevajoč navedeno ugotavlja, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek, ki je bil vložitvi nepopoln (ni namreč vseboval potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, ki je vlagatelj ob vložitvi revizijskega zahtevka tudi še ni vplačal), na naročnikov poziv ustrezno in pravočasno dopolnil. V nasprotju z drugačnim mnenjem naročnika gre namreč izpostaviti, da zgoraj povzetih določil ZRPJN, ki se nanašajo na plačilo takse za revizijski postopek, ni utemeljeno interpretirati na način, skladno s katerim revizijskega zahtevka, ob vložitvi katerega taksa ne bi bila vplačana, ne bi bilo mogoče ustrezno dopolniti z naknadnim (pravočasnim) plačilom le-te in dostavo potrdila o tem dejanju (na podlagi poziva k dopolnitvi revizijskega zahtevka). V argument takšnemu stališču gre pojasniti, da zgolj jezikovna razlaga teh določil, ki jo sledeč njegovim argumentom predlaga naročnik, ni primerna; uporaba le-te namreč napačno in neskladno z namenom obravnavanih določil ZRPJN privede npr. do zaključka, da ta predpis od vlagateljev sploh ne zahteva predložitve potrdila o plačilu takse za revizijski postopek, temveč, skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN, zgolj navedbo takšnega potrdila, ravno tako pa zgolj uporaba te razlage pušča odprto vprašanje, kaj gre šteti kot zakonsko zahtevano vplačilo takse ob vložitvi zahtevka (prvi odstavek 22. člena ZRPJN)- tudi taksa, plačana neposredno pred vložitvijo revizijskega zahtevka (ne glede na časovno oddaljenost tega dogodka), namreč ni plačana, kot bi sledeč jezikovni razlagi to zahteval ZRPJN, ob vložitvi le-tega. Upoštevajoč navedeno je potrebno pri razlagi prvega odstavka 22. člena ZRPJN upoštevati tudi namen tega določila, ki pa ga gre razbrati iz z le-tem povezanim določilom četrtega odstavka 12. člena ZRPJN. Skladno s slednjim je namreč dopustno revizijski zahtevek, ki mu manjka katera od obveznih sestavin, dopolniti, in sicer v roku treh dni od prejema poziva k dopolnitvi. Navedena možnost dopolnjevanja revizijskega zahtevka se po prepričanju Državne revizijske komisije ne nanaša zgolj na možnost naknadne (pravočasne, po pozivu) dostave potrdila o vplačilu takse za revizijski postopek, temveč tudi na možnost naknadnega (pravočasnega, po pozivu) vplačila takse. Ob zapisanem gre pripomniti, da je takšno stališče skladno tudi z določili Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja; slednji predpis namreč izrecno dopušča, da se takse za razne vloge, ki bi sicer morala biti plačane že ob njihovi vložitvi, lahko plačajo tudi naknadno, po pozivu k njihovi dopolnitvi in v postavljenem roku. Tudi upoštevajoč navedeno gre ugotoviti, da bi drugačna razlaga zgoraj obravnavanih določil ZRPJN in onemogočitev dopolnjevanja revizijskih zahtevkov z naknadnim (pravočasnim, po pozivu) plačilom takse za revizijski postopek pomenila unikum, ki bi imel za posledico nedopustno omejevanje pravice ponudnikov do pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil.

Upoštevajoč zgoraj navedeno stališče Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevega revizijskega zahtevka iz razloga domnevnega nepravočasnega plačila takse za revizijski postopek naročnik ni bil upravičen zavreči; vlagatelj je namreč svoj revizijski zahtevek, ki je bil vložitvi glede plačila takse za revizijski zahtevek nepopoln, na naročnikov poziv ustrezno in pravočasno dopolnil. S tem povezane pritožbene navedbe vlagatelja so utemeljene.


V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj s svojo pritožbo uspel izkazati, da razlogi za zavrženje njegovega revizijskega zahtevka, ki jih v svoji odločitvi o le-tem navaja naročnik, niso utemeljeni. Državna revizijska komisije je zato, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevi pritožbi, z dne 05.02.2007, ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 29.01.2007, kot izhaja iz naročnikovega sklepa, št. 69/2007 - 51 MT, z dne 05.02.2007. Ob tem je odločila tudi, da mora naročnik o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 29.01.2007, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili prvega odstavka 154. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Vlagatelj je v pritožbeni postopek priglasil stroške, nastale v zvezi s pritožbo, kakor sledijo:
- za takso za revizijski postopek- stroške v višini 834,59 EUR,
- za pritožbo- stroške v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV,
- za materialne stroške- stroške v višini 2% od zgoraj navedene protivrednosti.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi s pritožbo:
- za stroške odvetniškega zastopanja pri sestavi pritožbe- stroške v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 1652,40 EUR;
- za materialne stroške- stroške v višini 2% od protivrednosti 1000 točk in 1% od presežka nad to protivrednostjo (2000 točk), skupaj tako v protivrednosti 40 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20 % DDV, oziroma v višini 22,03 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov takse za revizijski postopek, saj bo odločitev o povrnitvi teh stroškov (v kolikor so bili/bodo priglašeni) predmet revizijskega postopka, ravno tako pa vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi materialni stroški, saj za priznanje le-tega podlage v Odvetniški tarifi ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v višini 1674,43 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Stroške, nastale v zvezi s pritožbo, je v postopek priglasil tudi naročnik.

Ker je vlagatelj s svojo pritožbo, z dne 05.02.2007, uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, naročnikovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.







POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 02.03.2007


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor,
- Odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran