018-046/2007 Elektro Maribor, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup univerzalnih kablov 20 kV in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MR EXPORT-IMPORT d.o.o., Glavni trg 17b, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.02.2007

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavita: 9. točka VIII. člena Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave, in sicer v delu, ki se nanaša na seznam najpomembnejših dobav blaga ter obrazec 10 (OBR-10).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1423,92 â??, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 135-136, pod št. objave Ob-35819/06, objavil javni razpis po omejenem postopku za oddajo javnega naročila za nakup univerzalnih kablov 20 kV.

Vlagatelj je še pred potekom roka za oddajo ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 09.01.2007, vlagatelj navaja, da je naročnik v II. poglavju Tehničnih specifikacij zahteval, da mora ponudnik predložiti certifikat Urada za meroslovje o odobritvi tipa merila za stroj za merjenje dolžine kabla, ki mora imeti nazivni presek za rezanje kablov premera od 20-90 mm ali več. Vlagatelj zatrjuje, da je navedena zahteva diskriminatorna in ga neopravičeno postavlja v neenakopravni položaj. Prednost pri predmetnem javnem razpisu, navaja vlagatelj, imajo ponudniki, ki že razpolagajo s takšno napravo, čeprav ta ni nujno potrebna za izvedbo javnega naročila in tako ni objektivno opravičljiva. Citirana tehnična zahteva, nadaljuje vlagatelj, je tako v očitnem nasprotju s 5. in 7. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) kot tudi v nasprotju z evropskimi direktivami. Kot izhaja iz sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-146/06, navaja vlagatelj, je področje izkazovanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij urejeno v Direktivi 2004/18/ES in Direktivi 2004/17/ES. Obe direktivi v svojih preambulah opredeljujeta, da morajo tehnične specifikacije oziroma zahteve, ki jih pripravljajo naročniki v postopkih oddaje javnih naročil, omogočati odprtost javnih naročil konkurenci, zaradi česar je potrebno omogočiti različnost tehničnih specifikacij. V skladu z navedenimi direktivami, zatrjuje vlagatelj, bi moral naročnik merjenje kabla dopustiti tudi z drugimi sredstvi in ne le s tistimi, ki jih je navedel v sporni točki razpisne dokumentacije. Poudariti je potrebno, nadaljuje vlagatelj, da je tudi z meroslovnega stališča dopustno merjenje dolžine kabla tako z redno overjenimi stroji za merjenje dolžine žice in kabla, kot tudi z redno overjenim merilom splošnega namena, pri čemer morajo merila, ki se v ta namen uporabljajo, ustrezati Pravilniku o meroslovnih zahtevah za dolžinska merila splošnega namena (Uradni list RS, št. 76/01, 42/06), Pravilniku o meroslovnih zahtevah za stroje za merjenje dolžine žice in kabla (Uradni list RS, št 37/02, 79/05, 42/06) ali Pravilniku o merilnih instrumentih (Uradni list RS, 42/06). Ob navedenem, poudarja vlagatelj, naročnik sicer lahko zahteva opravljanje meritev, vendar morajo zahteve glede načina merjenja omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Vlagatelj še navaja, da je v spornem delu razpisna dokumentacija pisana na kožo enemu izmed ponudnikov, saj s strojem, kakršnega zahteva naročnik, po njegovih podatkih razpolaga le eno podjetje v Republiki Sloveniji. Vlagatelj izrecno poudarja, da je sposoben izvesti merjenje, vendar ne z napravo, ki jo zahteva naročnik, pač pa na drug, prav tako zakonsko dopusten način. Glede na navedeno in ob upoštevanju priloženega mnenja, ki ga je izdal Urad RS za meroslovje, zaključuje vlagatelj, je nedvomno dokazano, da je sporna zahteva diskriminatorna.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva izpolnitev obrazca 10 (Seznam najpomembnejših dobav blaga od 01.01.2002 naprej, ekvivalentnih predmetu javnega razpisa), pri čemer pa naročnik ni navedel koliko referenc mora posamezen ponudnik ponuditi, da se bo štela prijava za pravilno. Na tej podlagi, zatrjuje vlagatelj, gre naročniku očitati, da razpisna dokumentacija ni pripravljena v skladu s 23. členom ZJN-1.
Vlagatelj predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije in povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo (3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za 20% DDV, 100.000,00 SIT za plačilo revizijske takse ter 2% materialnih stroškov).

Naročnik je s sklepom št. 12-MP/JN-53/07, z dne 22.01.2007, zahtevku za revizijo delno ugodil. Naročnik je vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka v celoti zavrnil.
Naročnik navaja, da je sporno zahtevo iz 6. točke obrazca 30 (OBR-30) spremenil tako, da se po novem glasi: "Ponudnik mora predložiti certifikat Urada za meroslovje o odobritvi tipa merila za stroj za merjenje dolžine kabla, ki mora imeti nazivni presek za rezanje kablov premera od 20 - 90 mm ali več, ali pa priloži dokazilo, da je merilo za merjenje kablov redno overjeno".
Naročnik še navaja, da je v Sloveniji več ponudnikov, ki ustrezno napravo posedujejo, kar potrjuje tudi telefonska korespondenca med predstavnico vlagatelja in predstavnikom naročnika, kjer je predstavnica vlagatelja potrdila, da imata takšno napravo po njenih podatkih dva ponudnika.
Prav tako, še zatrjuje naročnik, je imel vlagatelj možnost zahtevati pojasnila v roku, določenemu v V. členu razpisne dokumentacije, pa tega ni storil. Zaradi navedenega, zaključuje naročnik, zavrača vse očitke iz zahtevka za revizijo in posledično zavrača tudi zahtevo po povrnitvi revizijskih stroškov.
Naročnik še zatrjuje, da lahko vsakdo pridobi certifikat Urada RS za meroslovje, kar pomeni, da sporna zahteva ni omejujoča oziroma ne preprečuje zagotavljanja konkurence. Na podlagi Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/2005) in s tem zavezujočim Pravilnikom o načinu ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinu njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št 72/2001) je potrebno za vsako merilo pridobiti certifikat o odobritvi tipa merila, kajti če tega nima, ne sme biti dano v promet v Republiki Sloveniji.

Vlagatelj je z dopisoma, z dne 30.01.2007 in z dne 31.01.2007, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo v stroškovnem delu in v delu, v katerem mu naročnik ni ugodil.

Naročnik je z dopisom, z dne 02.02.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 06.02.2007 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 14.02.2007 od naročnika zahtevala dodatno pojasnilo. Državna revizijska komisija je zahtevano dodatno pojasnilo prejela dne 16.02.2007.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju naročnikovih dodatnih pojasnil, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kot izhaja iz povzema navajanj obeh strank v tem postopku, je potrebno ugotoviti, da je naročnik zahtevku za revizijo ugodil v delu, ki se nanaša na 6. točko obrazca 30 (OBR-30) - Tehnična specifikacija (naročnik je namreč sporno točko spremenil tako, da je poleg predložitve spornega certifikata dopustil tudi možnost predložitve dokazila, da je merilo za merjenje kablov redno overjeno). Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija predmetnega očitka ni presojala.

Kar zadeva ugotovitev naročnika, da je imel vlagatelj v skladu s V. točko Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave možnost zahtevati (od naročnika) dodatna obvestila ali pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo (slednji pa dolžnost nanje odgovoriti), se je s takšno trditvijo v načelu sicer mogoče strinjati, vendar pa je obenem potrebno upoštevati, da je v skladu z določili ZRPJN dopustno navajati morebitne kršitve, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije, vse do roka določenega za predložitev ponudb oziroma prijav (peti odstavek 12. člena ZRPJN). Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da je postopek iz tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 (naročnik je določilo iz tretjega odstavka 25. člena vnesel v V. točko razpisne dokumentacije) potrebno razumeti predvsem kot možnost (pravico) ponudnika, da zahteva dodatna pojasnila vsebine razpisne dokumentacije, ne pa tudi kot njegovo dolžnost, da sodeluje pri njenem oblikovanju.

Med strankama v tem postopku je sporna le še zahteva iz 9. točke VIII. člena Navodil prijaviteljem za izdelavo prijav (v delu, ki se nanaša na seznam najpomembnejših dobav blaga) in (posledično) obrazec 10 (torej obrazec, ki ga je naročnik priložil v razpisno dokumentacijo v dokaz izpolnjevanja 9. točke VIII. člena Navodil prijaviteljem za izdelavo prijav). Državna revizijska komisija je tako presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe o tem, ali pogoj, ki je določen v navedenem delu razpisne dokumentacije, omogoča pripravo pravilnih ponudb (prvi odstavek 23. člena ZJN-1).

ZJN-1 v prvem odstavku 23. člena določa, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Navedeno določilo usmerja in zavezuje naročnika k pripravi jasne, nedvoumne in razumljive razpisne dokumentacije, kar mu posledično omogoča pridobitev pravilnih (in medsebojno primerljivih) ponudb.

Naročnik je v obravnavanem primeru v VIII. členu Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave med drugimi pogoji na podlagi katerih bo ugotavljal sposobnost posameznega ponudnika (prijavitelja) zahteval tudi (v 9. točki): "Seznam najpomembnejših dobav blaga (ekvivalentnih predmetu tega javnega razpisa) od 01.01.2002 naprej, z vrednostmi in datumi izvedbe (OBR-10)". Dalje je naročnik z razpisnim obrazcem OBR-10 (Seznam najpomembnejših dobav blaga od 01.01.2002 naprej, ekvivalentnih predmetu javnega razpisa) zahteval od ponudnikov, da ga morajo izpolniti z najpomembnejšimi dobavami blaga od 01.01.2002 naprej, ekvivalentnih predmetu javnega razpisa, pri čemer je predvidel šest vpisnih mest za vpis naslednjih podatkov: predmet pogodbe ali naročila, čas realizacije, vrednost v SIT brez DDV in za vpis podatka o pogodbenem partnerju.

Ob citirani formulaciji zgoraj opisanega pogoja je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je navedena zahteva v razpisni dokumentaciji premalo dorečena oziroma oblikovana tako splošno, da ponudnikom onemogoča jasno razumevanje le-te in jim (posledično) ne omogoča oddaje pravilnih (in medsebojno primerljivih) ponudb. Ob pomanjkanju objektivnih parametrov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati o (ne)izpolnjevanju navedenega pogoja pa se lahko utemeljeno zastavi tudi vprašanje naročnikove objektivnosti. Naročnik pri oblikovanju spornega pogoja namreč ni podal jasne razlage, katere reference bo štel kot "ekvivalentne predmetu tega javnega razpisa". Iz citirane zahteve ni jasno, ali se beseda ekvivalentno nanaša na vrednost ali na predmet javnega naročila, naročnik pa tudi ni zapisal koliko referenčnih poslov (od 01.01.2002 naprej) morajo ponudniki izkazati, da bodo (že) zadostili predmetnemu pogoju (iz obrazca je razvidno, da je sicer predviden za vpis šestih referenc). Iz opisa obravnavanega pogoja torej ni mogoče razbrati niti podatka o tem, ali se morajo izkazani referenčni posli nanašati na dobavo blaga, ki je popolnoma enako predmetnemu javnemu naročilu (torej, ali se zahteva nanaša na dobavo univerzalnih kablov 20 kV ali na dobavo kakršnihkoli drugih kablov) niti podatka o tem v (najmanj) kakšni vrednosti morajo biti izkazani (pri tem je potrebno upoštevati, da je naročnik predmetno javno naročilo razpisal za dobo treh let). Iz opisa spornega pogoja pa tudi ni mogoče ugotoviti, koliko referenc mora posamezen ponudnik izkazati (oziroma koliko le-teh mora vpisati v sporni obrazec), da bo citiran pogoj (že) izpolnjen.

ZJN-1 v 10. točki 3. člena (Pomen v zakonu uporabljenih pojmov) določa, da je "pogoj" element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave, na (ne)izpolnjevanje pogojev pa je skladno z ZJN-1 vezana tudi pravna kvalifikacija "pravilne ponudbe" v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1 (ki določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije) in posledično njena nadaljnja usoda. Naročnik mora namreč po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). Zaradi opisane (pravne) narave pogojev mora torej naročnik le-te oblikovati jasno, koncizno in nedvoumno oziroma na takšen način, da dopuščajo možnost oddaje pravilnih (in posledično primerljivih) ponudb ter hkrati tako, da izključujejo vsakršen dvom v njegovo objektivnost pri presoji izpolnjevanja le-teh.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo (100.000,00 SIT za plačilo revizijske takse, 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za 20% DDV, 2% materialnih stroškov ter 50 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, povečano za 20%).

Iz določi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za 20% DDV, 100.000,00 SIT za plačilo revizijske takse ter 2% materialnih stroškov.
Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN in v skladu četrtim odstavkom 13. člena Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: za vplačano revizijsko takso v višini 100.000,00 SIT oziroma 417,29 â?? (preračunano po tečaju zamenjave tolarja z eurom: 1 â??=239.640 SIT, določenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro), za sestavo zahtevka za revizijo, ob upoštevanju ocenjene vrednosti za triletno obdobje 1600 točk (734,43 â??), za materialne stroške 2% od protivrednosti 1000 odvetniških točk (9,18 â??) in 1% od protivrednosti 600 odvetniških točk (2,75 â??), povečano za 20% ter 50 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, povečano za 20% (27,54 â??). Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1423,92 â??, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, saj zanjo ni podlage v Odvetniški tarifi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 22.02.2007




Sonja Drozdek šinko univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- ELEKTRO MARIBOR, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran