018-037/2007 Občina Brezovica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana in članice Vide Kostanjevec kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča in svetovalke Anite Kozel, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Prevoz učencev Oš Preserje v drugi polovici šolskega leta 2006/2007 in v šolskem letu 2007/08" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Brezovica, Tržaška 390, Brezovica (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.02.2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v točki 11.1.2, in sicer tekst z naslednjo vsebino: "V primeru enakega števila doseženih točk po vseh treh merilih ima naročnik pravico odločiti o izbiri najugodnejšega ponudnika po lastni presoji."

2. Naročnik mora vlagatelju ustrezno odgovoriti na vsa vprašanja, na katera je odgovoril nepopolno, nejasno ali pa sploh ni podal odgovorov in določiti glede na vsebino odgovorov nov ustrezen rok za predložitev ponudb in rok za odpiranje ponudb. Naročnik mora pri tem postopati v skladu s 3.,4. in 5. odstavkom 25. člena ZJN-1.

3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 417,29 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je objavil v Uradnem listu RS, št. 117-118, z dne 17.11.2006, pod št. objave Ob-31621/06, javni razpis po odprtem postopku za "prevoz učencev Oš Preserje v drugi polovici šolskega leta 2006/2007 in v šolskem letu 2007/08".

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v dokumentu, z dne 30.11.2006, naročniku postavil dvanajst vprašanj, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo na katere je naročnik odgovoril v dopisu, z dne 04.12. 2006.

Vlagatelj je dne 11.12.2006 (rok za sprejemanje ponudb je bil določen kot 11.12.2006 do 13. ure) na naročnika naslovil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, v katerem naročniku očita, da v dopisu, z dne 4.12.2006, ni podal zadostnih vsebinskih pojasnil oziroma na nekatera vprašanja celo ni odgovoril:
1. Vlagatelj v zahtevku navaja, da je naročniku v dopisu, z dne 30.11.2006 postavil vprašanje: "Glede na dejstvo, da je v Uradnem listu RS, št.: 114/06 objavljen Zakon o uvedbi eura in na to, da bo pogodba urejala prevoze po zimskih počitnicah - v letu 2007, nas zanima, zakaj ni naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji predvidel dvojnega označevanja (niti ne v predračunu, niti ne v pogodbi)." Vlagatelj povzema odgovor naročnika: "To obveznost določa že sam Zakon o uvedbi eura." Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka navaja, da je z določbami Zakona o uvedbi eura seznanjen, navedeno vprašanje pa je na naročnika naslovil z namenom, da bi se izognil formalni nepravilnosti ponudbe, v kolikor bi po lastni presoji vpisoval zneske v eurih.
2. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročniku postavil vprašanje glede dokazila, ki ga naročnik zahteva v 6. točki 3.2. točke razpisne dokumentacije (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti). Vlagatelj navaja, da je naročniku postavil sledeče vprašanje: "Prosimo navedbo zakona, po katerem naj bi bili kupci naročniki. Nadalje kateri je pristojni organ za izdajo in potrditev tega dokazila. Poleg navedenega nam prosim pojasnite ali zahtevate potrdilo ali obrazec ali izjavo oz. kako bo naročnik preveril kdaj ponudnik ni mogel predložiti zahtevanega potrdila oz. dokazila." V nadaljevanju zahtevka vlagatelj očita naročniku, da se v svojem odgovoru, z dne 04.12.2006, sklicuje na 42.a člen ZJN-1.
3. V nadaljevanju zahtevka vlagatelj navaja navedbo naročnika v razpisni dokumentaciji, kjer (v 2. odstavku 10. točke, 11. točki ter v prilogi št. 9) določa: "da lahko ponudnik v drugem letu revalorizira ponudbene cene največ v višini stopnje inflacije v letu 2006 oziroma največ do višine, ki jo ponudnik ponudi v ponudbi." Vlagatelj očita naročniku, da obstaja možnost, "da zaradi dopuščene revalorizacije najugodnejša ponudba postane najneugodnejša s čimer naročnik ne izpolnjuje načela gospodarnosti". Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da se ne more zadovoljiti s pavšalnim odgovorom naročnika, (z dne 04.12.2006), "da merilo revalorizacije v prvem postopku oddaje javnega naročila ni bilo nejasno za nobenega od ponudnikov in zato ne vidi utemeljenega razloga za spreminjanje tega merila."
4. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka navaja, da ja naročniku, z dne 30.11.2006, postavil vprašanje glede navedbe v 11.1.2 točki razpisne dokumentacije (Fiksnost cen), ki določa: "V primeru enakega števila doseženih točk po vseh treh merilih ima naročnik pravico odločiti o izbiri najugodnejšega ponudnika po lastni presoji." Vlagatelj v nadaljevanju navaja odgovor naročnika, "da ZJN-1 izrecno ali posebej ne določa pravne podlage za tako odločitev, a takega načina tudi izrecno ne prepoveduje." Vlagatelj iz tega razloga naročniku očita, da bi v razpisni dokumentaciji moral oblikovati takšna merila, ki omogočajo ustrezno rangiranje ponudnikov ali pa bi moral predvideti postopek s pogajanji.
5. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka navaja, da je od naročnika želel pojasnilo glede 9. člena osnutka pogodbe, ki se nahaja v razpisni dokumentaciji. Na postavljeno vprašanje: "Kako se bodo te večkratne kršitve ugotavljale oz. beležile in kdo bo pristojen za ugotavljanje utemeljenosti oz. resničnosti podanih kršitev"" vlagatelj očita naročniku, da ni prejel vsebinsko ustreznega odgovora, hkrati pa je v vsebini odgovora razkril naziv zastavljalca vprašanj vsem zainteresiranim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo, s čimer je kršil 3. odstavek 8. člena ZJN-1.
6. V nadaljevanju zahtevka vlagatelj očita naročniku, da ni prejel odgovora na postavljeno vprašanje:"Na podlagi katerega člena ZJN-1ne dopuščate sodelovanja ponudnika s podizvajalci"", saj je v 4. členu osnutka pogodbe, ki je del razpisne dokumentacije določeno, da: "Prevoznik ne sme prenesti nobene pogodbene obveznosti na tretjo osebo razen v primerih, če za to pridobi predhodno pisno soglasje naročnika."
7. Vlagatelj nadalje očita naročniku, da ni prejel odgovora na vprašanje, ki se nanaša na 16. točko razpisne dokumentacije (Podpis pogodbe), kjer je navedeno: "da bo naročnik ne glede na razloge za ponudnikov odstop od sklenitve pogodbe, sklenil pogodbo z drugim najugodnejšim ponudnikom". Vlagatelj navaja, da je v zvezi s tem postavil sledeče vprašanje: "Kateri člen ZJN-1 naročniku dopušča tako ravnanje""
8. Vlagatelj očita naročniku, da ni prejel odgovora tudi na vprašanje: "Ali lahko ponudnik zaradi specifike terena in eksploatacijskih karakteristik ponudnikovega voznega parka poteke posameznih linij spremeni, pri tem pa postajališča in prihode oziroma odhodi otrok ostajajo nespremenjeni""
9. V nadaljevanju zahtevka vlagatelj pojasni, da je dne 08.12.2006 na obisku pri naročniku, zaradi pomanjkljivih in manjkajočih odgovorov zahteval, da naročnik preloži javno odpiranje ponudb, kar je naročnik z dopisom tudi storil. Vlagatelj očita naročniku, da je v dopisu znova kršil 3. odstavek 8. člena ZJN-1.
10. Zadnji očitek, ki ga je vlagatelj v zahtevku navedel se nanaša na dopis s katerim naročnik "prelaga javno odpiranje ponudb iz dne 11.12.2006 na dan 18.12.2006, pri čemer pa rok za oddajo ponudb ostaja nespremenjen, to je 11.12.2006." Vlagatelj očita naročniku, da mu je iz zgoraj navedenih razlogov "onemogočena priprava pravilne ponudbe, saj pojasnil na zastavljena vprašanja zaradi prestavitve roka ne more prejeti in jih upoštevati pri pripravi ponudbe."

Vlagatelj iz navedenih razlogov v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik "spremeni razpisno dokumentacijo z upoštevanjem vlagateljevih pripomb ter objavi nov datum za oddajo ponudb." Hkrati vlagatelj skladno z 22. členom ZRPJN zahteva povračilo stroškov za vložitev revizijskega postopka v višini 100.000,00 SIT za plačilo takse za revizijo.

Naročnik je s sklepom, št. 122/06, z dne 21.12.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter posledično zavrnil tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Naročnik v obrazložitvi citiranega sklepa obrazloži razloge za svojo odločitev, ob tem pa poudarja, da je ponovljeni postopek izveden na podlagi enake razpisne dokumentacije kot prvi s tem, da je naročnik pri tem upošteval napotilo Državne revizijske komisije iz prvotnega razveljavljenega postopka oddaje javnega naročila za sklop 2 - Oš Preserje. Naročnik v nadaljevanju citiranega sklepa priznava, da je prejel enajst vprašanj na katere je pravočasno, pisno odgovoril. V nadaljevanju sklepa naročnik navaja, da si je vlagatelj dovolil nepovabljen obisk svojih predstavnikov pri naročniku, na katerem so naročniku očitali pomanjkljivosti glede razpisne dokumentacije, neustreznost odgovorov ter zahtevali preložitev roka za javno odpiranje ponudb. Naročnik iz tega razloga meni, da je vlagatelj zahtevka namesto kvalitetne in ugodne ponudbe vložil zahtevo za revizijo postopka prav na dan, ko bi moral opraviti javno odpiranje ponudb (to je 11.12.2006).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 05.01.2007, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 9/06, z dne 24.1.2007, ki ga je slednja prejela 25.01.2007, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 5.2.2007, pozvala naročnika, da na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN nemudoma oziroma najkasneje v treh dneh od prejema obvestila posreduje morebitno dodatno dokumentacijo, vezano na predmetni odprti postopek kar je naročnik tudi storil z dopisom, z dne 9.2.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 12.2.2007.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija je kot prvega presojala vlagateljev očitek glede vprašanja: "Zakaj v razpisni dokumentaciji ni nikjer predvideno dvojno označevanje (niti ne v predračunu, niti ne v pogodbi). Pogodba bo namreč urejala prevoze po zimskih počitnicah v letu 2007".
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj v dopisu, z dne 30.11.2006, naročniku postavil sledeče vprašanje: "Zanima nas, zakaj niste nikjer v razpisni dokumentaciji predvideli dvojnega označevanja (niti ne v predračunu, niti ne v pogodbi". Naročnik mu je v dopisu, z dne 04.12.2006, odgovoril, da "to obveznost določa že sam Zakon o uvedbi eura". Državna revizijska komisija je pregledala spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 2. členu osnutka Pogodbe za prevoze učencev Oš Preserje, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, zahteval opredelitev vrednosti v tolarjih. Iz vpogleda v razpisno dokumentacijo sledi, da je v obrazcu "Ponudbeni predračun brez DDV" (Priloga št. 17), naročnik zahteval opredelitev cen za različne relacije brez navedbe valute. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ne omenja dvojnega označevanja cen oz. nikjer konkretno ne določa vrednosti v EUR, zato je vlagatelj izrazil upravičeno skrb, da bi lahko v obdobju dvojnega označevanja predložil nepravilno ponudbo, če bi zapisal vrednosti ponudbe v obeh valutah.
Državna revizijska komisija ocenjuje odgovor naročnika, da "to obveznost določa že sam Zakon o uvedbi eura" kot presplošen, saj ne odgovarja na jasno in preprosto vprašanje vlagatelja.
Izhajajoč iz gornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija morala slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot utemeljenega.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek vlagatelja glede odgovora na vprašanje: "Prosimo navedbo zakona, po katerem naj bi bili kupci naročniki. Nadalje kateri je pristojni organ za izdajo in potrditev tega dokazila. Poleg navedenega nam prosim pojasnite ali zahtevate potrdilo ali obrazec ali izjavo oz. kako bo naročnik preveril kdaj ponudnik ni mogel predložiti zahtevanega potrdila oz. dokazila", ki se nanaša na 6. točko 3.2. točke razpisne dokumentacije (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v dopisu, z dne 30.11.2006, naročniku postavil sledeča vprašanja: "Prosimo za navedbo zakona, po katerem naj bi bili kupci naročniki. Kateri je pristojni organ za izdajo in potrditev tega dokazila. Prosimo, da pojasnite ali zahtevate potrdilo ali obrazec ali izjavo oz. kako bo naročnik preveril, kdaj ponudnik ni mogel predložiti zahtevanega potrdila oziroma dokazila." Kot sledi iz spisovne dokumentacije je naročnik podal svoj odgovor v dopisu, z dne 04.12.2006, da "odgovore na vprašanje v celoti določa 42.a člen Zakona o javnih naročilih".
Državna revizijska komisija ocenjuje odgovor naročnika, da "to vprašanje v celoti določa 42.a člen Zakona o javnih naročilih" kot presplošen, saj ne pojasni vprašanj, ki jih je glede razpisne dokumentacije imel vlagatelj, namreč 3. odstavek 25. člena ZJN-1 določa, da ima katerikoli ponudnik pravico zahtevati dodatna pojasnila ali obvestila v zvezi z razpisno dokumentacijo najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj naročniku pravočasno postavil konkretna vprašanja, vendar mu je naročnik podal zgolj pavšalen odgovor oz. mu sploh ni odgovoril na ustrezen način.
Izhajajoč iz gornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija morala slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot utemeljenega.

Državna revizijska komisija je presojala naslednji vlagateljev očitek glede navedbe v razpisni dokumentaciji, kjer je naročnik v 2. odstavku 10. točke, 11. točki ter v prilogi št. 9 "Izjava ponudnika o ceni izvajanja storitev" določil: "da lahko ponudnik v drugem letu revalorizira ponudbene cene največ v višini stopnje inflacije v letu 2006 oziroma največ do višine, ki jo ponudnik ponudi v ponudbi." Iz spisovne dokumentacije sledi, da je vlagatelj v dopisu, z dne 30.11.2006, naročnika opozoril, da "obstaja možnost, da zaradi dopuščene revalorizacije najugodnejša ponudba, med trajanjem pogodbe, postane najneugodnejša, s tem pa naročnik ne izpolnjuje enega od temeljnih načel ZJN-1, t.j. gospodarnosti". Zato je vlagatelj v omenjenem dopisu predlagal naročniku, "da se revalorizacija kot merilo ne upošteva, naročnik pa ali zahteva fiksnost cen ali pa predvidi povišanje cen v točno določenem znesku za npr. stopnjo inflacije in to za vse ponudnike enako in s tem hkrati zagotovi tudi drugemu temeljnemu načelu - enakopravnosti ponudnikov".
Vpogled v razpisno dokumentacijo pokaže, da je naročnik v v III. poglavju razpisne dokumentacije "Navodila za izdelavo ponudbe", v 11. točki ("merila za izbiro ekonomsko najugodnejših ponudb"), določil naslednji merili:
a.) ponudbena vrednost - cena sklopa (90%)
b.) fiksnost cen (10%).
Glede merila ponudbena vrednost - cena sklopa je naročnik navedel, da se uporabi višina rekapitulirane skupne vrednosti sklopa z DDV za prvo leto dobave. Naročnik je določil, da se število točk izračuna po formuli: T(x)= 90 x (C min/Cx), pri čemer pomeni T(x) število točk vrednotene ponudbe, 90 najvišje možno število točk, C(min) najnižjo ponudbeno vrednost izmed vseh vrednotenih ponudb in C(x) vrednost vrednotene ponudbe. Glede merila fiksnost cen pa je naročnik določil kot pogoj za priznanje sposobnosti fiksno ceno v drugi polovici šolskega leta 2006/2007, v šolskem letu 2007/2008 pa ima ponudnik pravico revalorizirati ponudbene cene največ v višini stopnje inflacije v letu 2006 oz. v skladu s svojo ponudbo. Nadalje je naročnik zapisal, da se ponudba, ki naročniku zagotovi najnižjo stopnjo revalorizacije ponudbenih cen za drugo leto izvajanja storitev točkovno ovrednoti kot sledi:
- Ponudbene cene bodo fiksne za celotno obdobje (10 točk)
- Ponudbene cene se bodo revalorizirale za 50% stopnje v letu 2006 (5 točk).
Na osnovi zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik določil ponudbeni ceni težo (ponder) 90%, fiksnosti cen pa težo (ponder) 10%, pri čemer pa je naročnik limitiral možnost revalorizacije ponudbene cene v šolskem letu 2007/2008 na največ višino stopnje inflacije v letu 2006. Ponudnik, ki bo tako ponudil fiksno ceno za celotno obdobje, bo na tak način prejel iz naslova merila fiksnost cen 10 točk, medtem ko bo ponudnik, ki bo ponudil za šolsko leto 2007/2008 revalorizacijo v višini 50 % stopnje inflacije v letu 2006, sankcioniran z manjšo dodelitvijo točk, to je 5 točk manj po citiranem merilu. Ugotoviti gre, da naročnik z merilom fiksnost cen vsekakor spodbuja ponudnike k zagotovitvi fiksnosti cen v celotnem obdobju izvajanja javnega naročila, zato merilu najugodnejša ponudba kot ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, ni mogoče očitati neskladja z 51. členom ZJN-1.
V tem kontekstu ni mogoče pritrditi vlagatelju, da bo najugodnejša ponudba postala najneugodnejša. Ponudba, ki bo na osnovi konkretno določenega merila ekonomsko najugodnejša ponudba, v fazi ocenjevanja ocenjena za najugodnejšo, ne more postati kasneje najneugodnejša (v smislu citiranega merila).
V posledici gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija vlagateljevemu predmetnemu očitku ni sledila in ga je spoznala kot neutemeljenega.

Državna revizijska komisija je zatem obravnavala revizijske navedbe vlagatelja glede 11.1.2. točke razpisne dokumentacije (Fiksnost cen), ki določa: "V primeru enakega števila doseženih točk po vseh treh merilih ima naročnik pravico odločiti o izbiri najugodnejšega ponudnika po lastni presoji." Vpogled v spisovno dokumentacijo pokaže, da je vlagatelj v dopisu, z dne 30.11.2006 postavil naročniku sledeče vprašanje: "Katera določba ZJN-1 omogoča tovrstno ravnanje"" Naročnik se v svojem odgovoru, z dne 4.12.2006, sklicuje na 50.člen ZJN-1 ter razlaga, da: "â??ima naročnik pravico odločiti o izbiri ponudnika izmed ponudnikov, ki enakopravno izpolnjujejo pogoje. Zakon o javnih naročilih izrecno ali posebej ne določa pravne podlage za tako odločitev, res pa je tudi, da takega načina izrecno ne prepoveduje".
Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZJN-1 v prvem odstavku 51. člena določa, da je lahko merilo za ocenitev ponudbe bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba ali najnižja cena. Iz razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da je naročnik kot merilo za ocenitev ponudb izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo, vendar si je pridržal pravico do lastne presoje v primeru enakovrednih ponudb. Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik v svoji odločitvi avtonomen, katera in koliko meril bo uporabil, vendar ta merila ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da bi moral naročnik (za primer enakovrednih ponudb v smislu doseženih točk) postaviti jasno pravilo, po katerem bo izbral najugodnejšo ponudbo. Izbira pa mora biti izvedena na objektiven, vnaprej znan način, kar pa izbira "po lastni presoji" ni. "Izbira po lastni presoji" namreč vključuje element subjektivnosti v največji možni meri, kar je nedopustno. Državna revizijska komisija se zato strinja z vlagateljem, da bi naročnik s svojim postopkom izbire lahko posegel v temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), saj iz načela enakopravnosti ponudnikov in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) izhaja, da mora naročnik merila oblikovati na način, ki bo omogočil medsebojno primerljivost ponudb in objektivno ocenjevanje le-teh. Merila tako ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Smiselno enako kot za merila velja tudi za t.i. podmerila za primer, ko bi dve ponudbi dosegli enako, najvišje skupno število točk. Naročnik si namreč lahko postavi rezervno merilo oz. t.i. podmerilo za tovrstne situacije, za katerega pa veljajo, kot že rečeno, enaki principi kot za merila (smiselna povezanost s predmetom javnega naročila, vnaprejšnja objava ipd.). Izhajajoč iz gornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga spoznala kot utemeljenega.

Državna revizijska komisija je obravnavala tudi naslednji vlagateljev očitek, da od naročnika ni prejel vsebinsko ustreznega odgovora glede 9. člena osnutka pogodbe, ki se nahaja v razpisni dokumentaciji, ob tem pa vlagatelj naročniku očita še kršitev 3. odstavka 8. člena ZJN-1. Vpogled v spisovno dokumentacijo pokaže, da je vlagatelj v dopisu, z dne 30.11.2006, postavil naročniku jasno vprašanje v zvezi z 9.členom osnutka pogodbe, in sicer: "Kako se bodo te večkratne kršitve ugotavljale oz. beležile in kdo bo pristojen za ugotavljanje utemeljenosti oz. resničnosti podanih kršitev""
Državna revizijska komisija ocenjuje odgovor naročnika ("Ta določba nam je doslej omogočala učinkovit nadzor nad prevozi šolskih otrok, ki jih za potrebe naročnika izvaja LPP d.o.o."), ki ga je podal v dopisu, z dne 4.12.2006, kot neustrezen, saj ne poda ustrezne in zadovoljive razlage na postavljeno vprašanje glede razpisne dokumentacije. Iz tega razloga je vlagateljev očitek v tem delu spoznala kot utemeljen.
Nadalje je državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek v delu, ki se nanaša na kršitev 3. odstavka 8. člena ZJN-1. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v svojem odgovoru, z dne 4.12.2006, ("Ta določba nam je doslej omogočala učinkovit nadzor nad prevozi šolskih otrok, ki jih za potrebe naročnika izvaja LPP d.o.o." ) navedel zgolj ime podjetja LPP d.o.o. Glede na 3. odstavek 8. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb, državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik v citiranem odgovoru z nobeno besedo ni razkril ali poudaril ime javnega podjetja LPP d.o.o. kot potencialnega ponudnika, zato je vlagateljev očitek v tem delu spoznala kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju postopka obravnavala vlagateljev očitek, da od naročnika ni prejel odgovora na zastavljeno vprašanje. Po pregledu spisovne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v dopisu, z dne 30.11.2006, naročniku postavil sledeče vprašanje: "Na podlagi katerega člena ne dopuščate sodelovanja ponudnika s podizvajalci, oziroma katere dokumente mora ponudnik predložiti v primeru, da nastopa s podizvajalcem"" Naročnik je v dopisu, z dne 04.12.2006, svoj odgovor pojasnil z navedbo 42.a člena ZJN-1 s katerim pojasnjuje, "da naročnik določi pogoje za ugotavljanje kadrovskih, tehničnih in drugih sposobnosti ponudnika oz. izvajalca javnega naročila. Določilo razpisne dokumentacije ne diskriminira nobenega od potencialnih ponudnikov, hkrati izbranemu ponudniku omogoča tudi kasnejše angažiranje podizvajalcev, vendar le ob soglasju naročnika, ki bo v zvezi s tem preverjal samo izpolnjevanje pogojev za izvajanje prevozov šolskih otrok, določenih z zakonom in podzakonskimi akti". Državna revizijska komisija ocenjuje naveden odgovor naročnika (v dopisu, z dne 04.12.2006) kot neustrezen, saj mu ni konkretno odgovoril na zastavljeno vprašanje, zato je vlagateljev predmetni očitek spoznala kot utemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljev očitek, da ni prejel odgovora na vprašanje, ki se nanaša na 16. točko razpisne dokumentacije (Podpis pogodbe) in sicer: "V točki 16. Podpis pogodbe navajate, da bo naročnik ne glede na razloge za ponudnikov odstop od sklenitve pogodbe, sklenil pogodbo z drugim najugodnejšim ponudnikom. Kateri člen ZJN-1 naročniku tako ravnanje dopušča"" Po pregledu spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj omenjenega vprašanja v dopisu, z dne 30.11.2006, ni postavil, zato je predmetni očitek spoznala kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je obravnavala tudi sledeči očitek vlagatelja, da ni prejel odgovora na vprašanje: "Ali lahko ponudnik zaradi specifike terena in eksploatacijskih karakteristik ponudnikovega voznega parka poteke posameznih linij spremeni, pri tem pa postajališča in prihode oziroma odhodi otrok ostajajo nespremenjeni"" Po pregledu spisovne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj kot zadnje, dvanajsto vprašanje v dopisu, z dne 30.11.2006, postavil omenjeno vprašanje, na katerega pa naročnik v dopisu, z dne 4.12.2006, ni odgovoril. Glede na 3. odstavek 25. člena ZJN-1, ki določa, da ima ponudnik pravico zahtevati kakršnokoli dodatno pojasnilo ali obvestilo v zvezi z razpisno dokumentacijo, in ker se naročnik na postavljeno vprašanje vlagatelja ni odzval, je Državna revizijska komisija morala slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot utemeljenega.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljev očitek, da je naročnik z dopisom, z dne 08.12.2006, kršil 3. odstavek 8. člena ZJN-1. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v dopisu, z dne 8.12.2006, (Preložitev javnega odpiranja ponudb) obvestil potencialne ponudnike: "Na današnjem obisku, 8.12.2006, predstavnikov JP LPP.d.o.o., kot potencialnega ponudnika v postopku javnega razpisa javnega naročila "Prevozi učencev v drugem polletju šolskega leta 2006/2007 in šolskem letu 2007/2008, so predstavniki potencialnega ponudnika zahtevali preložitev javnega odpiranja ponudb, ki naj bi bilo v ponedeljek 11.12.2006 ob 13.30 uri za 5 dni." Državna revizijska komisija je ugotovila, da so omenjeni dopis prejeli vsi potencialni ponudniki. Tretji odstavek 8. člena določa, da mora naročnik do roka za odpiranje ponudb imena naročnikov varovati kot poslovno skrivnost. Naročnik torej pred javnim odpiranjem ponudb ne sme razkriti imen ponudnikov, katerih ponudbe je že prejel. Razkritje teh podatkov je tudi v nasprotju z načelom enakopravnosti (neenakopravnost med ponudniki, ki so že oddali ponudbo in tistimi, ki jo šele pripravljajo). Smiselno enako pa velja tudi za imena potencialnih ponudnikov, ki so npr. že dvignili razpisno dokumentacijo ali kako drugače izkazali interes za konkretno javno naročilo.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev predmetni očitek spoznala kot utemeljen.

Državna revizijska komisija je obravnavala tudi zadnji vlagateljev očitek, da mu je bila onemogočena priprava pravilne ponudbe, saj je naročnik z dopisom obvestil vse potencialne ponudnike, da "prelaga javno odpiranje ponudb iz dne 11.12.2006 na dan 18.12.2006, pri čemer pa rok za oddajo ponudb ostaja nespremenjen, to je 11.12.2006." Državna revizijska komisija je v zvezi s predmetnim očitkom ugotovila, da je vlagatelj pravočasno z dopisom, z dne 30.11.2006, zahteval od naročnika več odgovorov in pojasnil na vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo, kot je razvidno že iz zgoraj zapisanega v tem sklepu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bili odgovori naročnika v dopisu, z dne 4.12.2006, presplošni, nejasni ali pa nanje sploh ni odgovoril. Naročnik je s tem kršil 3. odstavek 25. člena ZJN-1, ki določa, da ima katerikoli ponudnik pravico zahtevati dodatna pojasnila ali obvestila v zvezi z razpisno dokumentacijo najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Vlagatelj iz teh razlogov ni mogel pravočasno pripraviti pravilne ponudbe, zato je izkoristil pravno varstvo po ZRPJN in vložil zahtevek za revizijo. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj zahteval zgolj preložitev roka za odpiranje ponudb, kar je naročnik tudi storil.
Državna revizijska komisija v tem okviru ne more pritrditi vlagateljevemu očitku, da naročnik ni prestavil roka za oddajo ponudb, saj tega izrecno tudi ni zahteval, zato je predmetni očitek spoznala kot neutemeljen.
Državna revizijska komisija pa v tem okviru naročniku nalaga, da mora v predmetnem postopku oddaje javnega naročila jasno odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih je zastavil vlagatelj glede na 3. odstavek 25. člena ZJN-1. Naročnik mora določiti nov ustrezen rok za predložitev ponudb in rok za odpiranje ponudb. V kolikor vprašanja posegajo v vsebinsko spremembo razpisne dokumentacije, pa mora naročnik še ustrezno dodatno podaljšati rok za predložitev ponudb (4. odstavek 25. člena ZJN-1), temu podaljšanju pa ustrezno določiti tudi rok za odpiranje ponudb. Pri tem mora naročnik postopati tudi v skladu s 5. odstavkom 25. člena ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- strošek v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo, kar v skladu z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) in Uredbo Sveta (ES), št. 1086/2006, z dne 11.07.2006, o spremembi Uredbe (ES), št. 2866/98, o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro znaša (1 EUR = 239,640 SIT) 417,29 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 417,29 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa pod izvršbo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 22.02.2007


Predsednica senata:

Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon. Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Občina Brezovica, Tržaška 390, Brezovica
- Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran