018-027/2007 Obalni dom upokojencev Koper

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za dobavo in instalacijo strežnika in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje AXIOMA d.o.o., Ulica 15. maja 14, Koper, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBALNI DOM UPOKOJENCEV KOPER, Krožna cesta 5, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.01.2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 04.09.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za dobavo in instalacijo strežnika. Naročnik je dne 21.09.2006 z dopisom, št. 10/02-M-server/06, pet potencialnih ponudnikov povabil k oddaji ponudb. Naročnik je ponudnike z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 10/06-M-server/06, z dne 10.10.2006, obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku DELTA, Mavricij Grbec s.p., Trgovska ulica 4, Izola (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.10.2006, od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in zaprosil naročnika za vpogled v spisovno dokumentacijo in v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov (vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov je vlagatelj zahteval v tistih delih, ki so relevantni za presojo ponudb). Naročnik je vlagatelju dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila posredoval z dopisom, št. 10/06-M-server/06, z dne 13.10.2006, in ga hkrati opozoril, da tehničnih specifikacij ponujene IT tehnologije ni zahteval od nobenega ponudnika in da naj ga v primeru, če želi vpogled v le-te obvesti, da jih bo zahteval od izbranega ponudnika. Vlagatelj je dne 18.10.2006 zahteval vpogled v tehnične specifikacije izbranega ponudnika. Vpogled v tehnične specifikacije izbranega ponudnika je bil opravljen dne 20.10.2006, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 27.10.2006 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da mu ni bil omogočen vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo vseh ponudnikov, kakor je to zahteval v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (dokument, z dne 11.10.2006) in v zahtevi za pogled v tehnične specifikacije izbranega ponudnika (dokument, z dne 18.10.2006).
Vlagatelj navaja, da je dne 17.10.2006 od naročnika prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, iz katere izhaja, da je bilo edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe najnižja cena. Vlagatelj ugotavlja, da iz zapisnika o odpiranju ponudb, ki ga je prejel z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je izbrana ponudba cenovno ugodnejša od vlagateljeve za nekaj več kot 1 odstotek, oba preostala ponudnika pa sta ponudila opremo po bistveno višji ceni. Ker je naročnik, še navaja vlagatelj, od ponudnikov zahteval le izjavo, da ponujena oprema ustreza specifikacijam, je naročnik od vlagatelja zahteval, da mu sporoči, ali naj od izbranega ponudnika, zahteva specifikacijo.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je dne 18.10.2006 naročniku posredoval zahtevo za vpogled v tehnične specifikacije ponudbe izbranega ponudnika, na vpogledu pa mu je bil omogočen le delni prepis ponudbe izbranega ponudnika (predračun in specifikacija ponujene opreme), potem pa mu je bila ponudba fizično odvzeta. Iz specifikacij, ki mu jih je uspelo prepisati, zatrjuje vlagatelj, je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil strežnik HP Proliant ML 350G4P, ki v osnovi vsebuje eno mrežno kartico. Dodatna mrežna kartica, ki je bila zahtevana v specifikacijah razpisne dokumentacije, navaja vlagatelj, ni vsebovana v specifikacijah, ki jih je predložil izbrani ponudnik. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da je nabavna cena mrežne kartice, ki ni navedena v specifikacijah izbranega ponudnika, višja od razlike v ceni med ponudbo izbranega ponudnika in njegovo ponudbo.
Vlagatelj predlaga, da se ugotovi, da je bilo v predmetnem postopku kršeno načelo transparentnosti in se vlagatelju omogoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter se mu omogoči prepis in s tem sestavo pravilnega zahtevka za revizijo. V kolikor ne bo ugodeno njegovemu predhodno navedenemu predlogu, vlagatelj zahteva, da se ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, razveljavi odločitev in opravi ponovni izbor. V kolikor se ne ugodi zahtevkoma iz predhodnih točk, vlagatelj predlaga, da se zaradi netransparentnosti postopka v celoti razveljavi predmetno javno naročilo ter se vlagatelja v ponovljenem ali novem postopku za isti predmet ponovno pozove k oddaji ponudbe.
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer 100.000,00 SIT za vplačano revizijsko takso ter 1000 odvetniških točk ter DDV za stroške odvetniškega zastopanja in sestave zahtevka za revizijo ter 2% materialnih stroškov.

Naročnik je vlagatelja po pooblaščencu pozval naj plača revizijsko takso. Ker vlagatelj takse ni plačal je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel.

Zoper sklep o završbi je vlagatelj vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-455/06-44-3694, z dne 04.12.2006, pritožbi ugodila, razveljavila naročnikov sklep o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, napotila naročnika, da mora o zahtevku za revizijo (ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk) odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN in naložila naročniku, da mora vlagatelju povrniti stroške pritožbenega postopka.

Naročnik je dne 08.12.2006 vlagatelja pozval k plačilu revizijske takse.

Vlagatelj je naročniku dne 11.12.2006 posredoval dopis, s katerim ga je obvestil, da je takso plačal še pred naročnikovim pozivom (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse priložil) in pozval naročnika, da potrdi ustreznost sklica.

Naročnik je vlagatelja obvestil, da je pri plačilu takse navedel napačen sklic in da naj plača takso v skladu z njegovim pozivom, z dne 08.12.2006.

Vlagatelj je dne 15.12.2006 naročnika obvestil, da je navedel pravilen sklic, saj ga je oblikoval v skladu z navodili Ministrstva za finance, ter da pomeni naročnikov (zadnji) poziv le dodatno zavlačevanje. Vlagatelj je pozval naročnika naj o zahtevku vsebinsko odloči. Za sestavo predmetne vloge je vlagatelj zahteval 150 odvetniških točk in 3% DDV.

Naročnik je s sklepom št. 430-6/2006, z dne 15.12.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da iz zapisnika o vpogledu v tehnične specifikacije izbranega ponudnika izhaja, da je gospod Tomaž Dolgan v imenu vlagatelja dne 20.10.2006 vpogledal v tehnične specifikacije izbranega ponudnika ter si v celoti prepisal vsebino le-teh.
Naročnik še navaja, da mu je izbrani ponudnik dne 07.11.2006 posredoval pisno pojasnilo, da je v zahtevani tehnični specifikaciji navedel samo osnovne značilnosti ponujene tehnologije in da sta dve mrežni kartici zajeti v ceno.
Naročnik še zatrjuje, da je vsled preveritve vlagateljeve trditve, da naj bi bila nabavna cena domnevno manjkajoče mrežne kartice višja od razlike v ceni med ponudbama izbranega ponudnika in vlagatelja, od podjetja XENYA d.o.o., pridobil predračun. Tudi, če se izbrani ponudbi prišteje cena mrežne kartice (39,50 oz. 47,40 EUR z DDV), zaključuje naročnik, je izbrani ponudnik še vedno ponudil (naj)nižjo ceno.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.01.2007, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj navaja, da naročnik v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, ni utemeljil, zakaj je ponudba izbranega ponudnika pravilna. Iz sklepa nesporno izhaja zgolj dejstvo, še zatrjuje vlagatelj, da je izbrani ponudnik ponudil le eno mrežno kartico.
Naročnikova trditev, navaja vlagatelj, da mu je izbrani ponudnik posredoval pisno pojasnilo, da sta dve mrežni kartici zajeti v ceno, je popolnoma irelevantno, saj je izbrani ponudnik s tem, v nasprotju s 54. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), spremenil svojo ponudbo. še več. Naročnik je celo sam navedel, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel zgolj osnovne značilnosti ponujene opreme, ponujen strežnik HP Proliant ML 350G45 pa v osnovi vsebuje le eno mrežno kartico.
Vlagatelj še zatrjuje, da cena mrežne kartice nima nobene zveze z dejstvom, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, saj ni ponudil druge mrežne kartice kot je to zahteval naročnik.
Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in da naloži naročniku, da izmed preostalih ponudb izbere najugodnejšo. Za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj priglaša stroške v višini 150 odvetniških točk in DDV.

Naročnik je dne 16.01.2007 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi vlagatelj očita naročniku, da mu ni bil omogočen vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo vseh ponudnikov in zlasti, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma, da ni oddal pravilne in primerne ponudbe. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik ni ponudil dveh mrežnih kartic kot je to zahteval naročnik.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. Kljub temu, da zakon za oddajo javnih naročil male vrednosti predvideva poseben režim, pa je naročnik dolžan upoštevati vsa štiri temeljna načela, kot so opredeljena v 4. - 7. člena ZJN-1. Navedeno izhaja (tudi) iz prvega odstavka 125. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona. ZJN-1 torej ureditev postopka oddaje javnih naročil male vrednosti prepušča naročnikom, pri čemer jih zavezuje, da v ta namen sprejmejo (svoj) notranji akt, pri pripravi slednjega pa naročniki niso neposredno vezani na določbe ZJN-1, pač pa le na njegova temeljna načela.
Naročnik je postopek oddaje javnih naročil male vrednosti uredil v Pravilniku o postopku oddaje javnih naročil male vrednosti (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je sprejel dne 21.06.2006. Naročnik je predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti izvedel po postopku zbiranja ponudb. Slednji je urejen v Pravilniku (od 12. do vključno 22. člena). Pravilnik v 20. členu določa: "Pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Izpolnjuje torej vse pogoje, priloženi so ji vsi zahtevani dokumenti, ki so pravilno izpolnjeni v skladu z navodili naročnika".

Vlagatelj najprej očita naročniku, da mu ni omogočil vpogleda v celotno ponudbeno dokumentacijo vseh ponudnikov.

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa je vlagatelj naročnika, in sicer hkrati z zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (dokument, z dne 11.10.2006), zaprosil za vpogled v spisovno dokumentacijo in v ponudbe ostalih ponudnikov ter v tehnično specifikacijo ponujene IT opreme izbranega ponudnika. Nadalje je vlagatelj z dopisom, z dne 18.10.2006, ponovno zaprosil za vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila, tokrat (le še) v spisovno dokumentacijo in v tehnične specifikacije izbrane ponudbe. Naročnik je v ta namen od izbranega ponudnika zahteval predložitev tehničnih specifikacij. Vpogled v tehnične specifikacije izbranega ponudnika je bil opravljen dne 20.10.2006, o čemer je sestavljen zapisnik. Zapisnik, ki med drugim vsebuje tudi besedilo, da je predstavnik vlagatelja "v celoti prepisal vsebino tehnične specifikacije izbranega ponudnika", je predstavnik vlagatelja podpisal brez vsakršnih pripomb, iz zapisnika pa tudi sicer ne izhaja, da bi vlagatelj zahteval vpogled še v ostale dele vlagateljeve ponudbe (iz zahtevka za revizijo je mogoče razbrati, da je vlagatelj vpogledal tudi v predračun) in v ponudbe preostalih ponudnikov.
Ker je vlagatelj oddal drugo najugodnejšo ponudbo (edino merilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti je bilo merilo najnižja cena) pa mu iz razloga, ker ni vpogledal tudi v ponudbi tretje in četrto uvrščenega ponudnika ni mogla nastati nikakršna škoda. Četudi bi namreč Državna revizijska komisija v tem delu pritrdila vlagateljevemu očitku, pa s tako ugotovljeno nepravilnostjo njegove pravice in pravne koristi ne bi bile v ničemer prizadete, saj le-ta v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na končni izid postopka oddaje javnega naročila (kot je Državna revizijska komisija že zapisala, je bil vlagatelj uvrščen na drugo mesto, kar pomeni, da tretje in četrto uvrščeni ponudnik tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, v nobenem primeru ne bi mogla biti izbrana kot najugodnejša - v tem primeru bi bil namreč lahko izbran le vlagatelj).

Jedro spora med vlagateljem in naročnikom pa je zlasti v tem, ali je izbrani ponudnik oddal pravilno ponudbo, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala, ali so vlagateljevi očitki v tem delu zahtevka za revizijo utemeljeni.

Naročnik je v povabilu k oddaji ponudbe (dokument št. 10/2-M-server/06, z dne 21.09.2006) od ponudnikov zahteval, da morajo priložiti in izpolniti obrazec 5 - Ponudba za opravljanje storitev (OBR-5), obrazec 6 - Predračun (OBR-6-S), obrazec 7 - Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev iz 42. člena ZJN-1 (OBR-7) in Pogodbo za dobavo in instalacijo strežnika.
Naročnik je v predračunu (OBR-6-S) v šestih alinejah opisal svoje zahteve in količine, ki se nanašajo na predmet obravnavanega javnega naročila (prva alineja - STREŽNIK, druga alineja - MS WIN SBS PREMIUM 2003, tretja alineja - DPS SBS 2003 5 CAL, četrta alineja - ANTIVIRUS, peta alineja - RAČUNALNIK PENTIUM 4, 3,2 GHz, 160 GB DISK, 512 MB RAM in šesta alineja - INSTALACIJA IN KONFIGURACIJA SBS 2003 PREMIUM). Ponudniki pa so morali predmetni obrazec, po predhodno naštetih postavkah, izpolniti še s ceno brez DDV, z DDV, s skupno vrednostjo z DDV in s skupnimi vrednostmi vseh treh zahtevanih podatkov po vseh šestih postavkah (ter obrazec predračuna tudi datirati, žigosati in podpisati).
Pri izdelavi predračuna so morali ponudniki upoštevati tudi zahteve, ki jih je naročnik navedel na drugi strani obrazca predračuna (naročnik je na prvo stran predmetnega obrazca zapisal: "Pri izdelavi predračuna upoštevajte spodnje zahteve!") V "spodnjih zahtevah" (torej na drugi strani obrazca predračuna) je naročnik navedel še dodatne zahteve, ki se nanašajo na predmet obravnavanega javnega naročila, torej tiste, ki so jih morali ponudniki ravno tako v celoti upoštevati pri ponujenemu strežniku in jih (posledično) zajeti tudi v ponujene cene.
Naročnik je na drugi strani obrazca predračuna (med drugim) zapisal:
"Strežnik mora imeti procesor vsaj Procesor X3.2 GHz-2MB 800 MHz, z možnostjo nadgradnje še enega procesorja, 2 GB RAM, 4x Hot Plug 160 GB disk, 6 portni raid controler; 2 (dve) mrežni kartici, možnost nadgradnje z HotPlug RPS" (ker izpolnjevanje ostalih zahtev med strankama v tem postopku ni sporno, jih Državna revizijska komisija ne navaja).

Iz zgoraj navedenih navodil torej jasno in nedvoumno izhaja, da so morali ponudniki, da bi se njihove ponudbe štele kot pravilne (v smislu 20. člena Pravilnika), med drugim izpolniti tudi s strani naročnika vnaprej pripravljen obrazec predračuna, in sicer za šest različnih postavk, pri čemer pa so morali pri ponujenemu serverju upoštevati prav vse naročnikove zahteve iz obeh strani predmetnega obrazca (torej tudi naročnikovo zahtevo po dveh mrežnih karticah) in posledično vse naročnikove zahteve vkalkulirati v ponudbeno ceno (oziroma v ponujene cene po posameznih postavkah).

Pregled obrazca predračuna, ki ga je v ponudbo priložil izbrani ponudnik pokaže, da ga je izpolnil v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami oziroma z vsemi podatki, ki jih je zahteval naročnik. Iz pregleda predmetnega obrazca tako tudi izhaja, da je izbrani ponudnik za vseh šest postavk vpisal tako ceno brez DDV, DDV in skupno vrednost z DDV ter tudi skupne vrednosti vseh postavk po zahtevanih podatkih. Kot izhaja iz obrazca predračuna znaša ponujena cena izbranega ponudnika 1.592.500,00 SIT brez DDV in 1.911.000,00 SIT z DDV. Da bo izbrani ponudnik strežnik z vsemi, s strani naročnika zahtevanimi tehničnimi karakteristikami in dodatki, dobavil po cenah, ki jih je navedel v Predračunu, pa se je zavezal tudi s Pogodbo za dobavo in instalacijo strežnika. Izbrani ponudnik je namreč v 2. člen vpisal popolnoma enako končno ceno, torej ceno v višini 1.592.500,00 SIT brez DDV (v pogodbo so morali ponudniki vpisati ceno brez DDV). Iz pogodbe pa tudi izhaja (3. člen), da je sestavni del le-te tudi Predračun in da se cene in drugi pogoji iz ponudbene dokumentacije, pod nobenimi pogoji ne morejo spreminjati.

Čeprav naročnik (niti v skladu z določili ZJN-1, niti v skladu z določili Pravilnika) ni dolžan preverjati predloženih podatkov iz ponudb, ki so jih ponudniki podali v skladu z njegovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, pa je po vlagateljevi zahtevi za vpogled v tehnično specifikacijo ponujene IT opreme izbranega ponudnika, od slednjega (po telefonu) zahteval še predložitev dokumentacije "ponujene IT tehnologije". Izbrani ponudnik mu je v ta namen, in sicer dne 19.10.2006, posredoval dokument Ponudba: 6076/06, iz katerega pa ne izhajajo vse tehnične zahteve oziroma vsi tehnični podatki, ki jih je naročnik navedel na obeh straneh obrazca predračuna (med njimi tudi ni podatka o tem, ali sta v ponudbo strežnika zajeti dve mrežni kartici). Ker pa so bila naročnikova navodila v zvezi z zahtevo po dodatni dokumentaciji očitno zelo ohlapna in nedorečena, le-ta pa so tudi nepreverljiva (v zvezi s tem se namreč v spisovni dokumentaciji nahaja zgolj naročnikov Uradni zaznamek, z dne 18.10.2006, iz katerega izhaja, da naj bi naročnik izbranega ponudnika po telefonu obvestil naj "dostavi tehnične specifikacije ponujene IT tehnologije"), kar pomeni, da izbrani ponudnik predmetnega telefonskega poziva ni mogel razumeti v smislu kot ga interpretira vlagatelj, in sicer, da bi moral dostaviti pojasnilo, iz katerega bodo izhajale prav vse, tudi najminornejše tehnične zahteve, ki jih je naročnik navedel v obrazcu predračuna (kamor, vsaj glede na vrednost, nedvomno sodita tudi mrežni kartici), Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagatelju, da je iz navedenega razloga ponudbo izbranega ponudnika potrebno zavrniti kot nepravilno.
Izbrani ponudnik pa je naročniku posredoval tudi dopis (z dne 07.11.2006), iz katerega izhaja, da je v pojasnilu, z dne 19.10.2006 (Ponudba: 6076/06), navedel samo osnovne značilnosti ponujene tehnologije in še, da sta obe (zahtevani) mrežni kartici zajeti v ponujeni ceni. S slednjim pa izbrani ponudnik ni ravnal v nasprotju s 54. členom ZJN-1 (kot zmotno zatrjuje vlagatelj), saj je na ta način zgolj pojasnil dokument (torej ponudbeni predračun), ki ga je, v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami, že predložil v svojo ponudbo. Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno poudarja, da se je izbrani ponudnik (že pred oddajo spornega dopisa, z dne 07.11.2007) s Predračunom (ki ga je podpisal in žigosal) in s Pogodbo za dobavo in instalacijo strežnika (del katere je tudi Predračun) zavezal, da bo strežnik z vsemi naročnikovimi zahtevami (torej tudi z dvema mrežnima karticama) dobavil po ceni v višini 1.592.500,00 SIT brez DDV (torej po ceni, ki je ugodnejša od cen, ki so jih ponudili vlagatelj in preostala dva ponudnika).

Državna revizijska komisija še opozarja vlagatelja na navodila Ministrstva za finance, ki se nanašajo na sestavo sklica za plačilo takse za tiste postopke oddaje javnih naročil, ki se ne objavijo v Uradnem listu RS (torej tudi za postopke oddaje javnih naročil male vrednosti). Zadnjih osem mest sklica je namenjenih referenčni številki računa ali drugega dokumenta iz dokumentacije posameznega javnega naročila in letu posameznega javnega naročila (6 mest + 2 mesti za leto). Ker je naročnik v obravnavanem primeru dodelil predmetnemu javnemu naročilo številko 10 je sklic (kot je pravilno navedel tudi naročnik) naslednji: 11 16110-7111290-00001006 (sklic 11 16110-7111290-00021205 pa je v navodilu Ministrstva za finance naveden zgolj za lažje razumevanje navodil, in sicer kot primer, če bi bila referenčna številka javnega naročila oziroma dokumenta JNMV (iz leta 2005) 212/2005-EK).

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da naročniku v postopku oddaje javnega naročila ni mogoče očitati kršitev, ki jih v zahtevku zatrjuje vlagatelj, je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 29.01.2007



Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- OBALNI DOM UPOKOJENCEV KOPER, Krožna cesta 5, Koper
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- DELTA, Mavricij Grbec s.p., Trgovska ulica 4, Izola
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran