018-011/2007 Splošna bolnišnica Maribor
Številka: 018-011/2007-43-266Datum sprejema: 26. 1. 2007
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter predsednika Sama Červeka in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "sredstva za dezinfekcijo", I. faza omejenega postopka, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj INTER KOOP, d.o.o., Ulica heroja šaranoviča 34, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Tomaž Toldi, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.01.2007 soglasno
odločila:
1. Ugotovi se, da je naročnik s sklepom, št. NK-8/12-06, z dne 19.12.2006, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 04.12.2006, delno ugodil, in sicer tako, da je razveljavil svojo odločitev o priznanju sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz Obvestila o priznanju sposobnosti, z dne 21.11.2006, v delu, kjer je bila ta sposobnost priznana kandidatu Kemofarmacija, d.d.
2. V preostalem delu, v katerem mu naročnik ni ugodil, se vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 04.12.2006, zavrne kot neutemeljen.
3. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v presežku nad stroški, slednjemu priznanimi z naročnikovim sklepom, št. NK-8/12-06, z dne 19.12.2006, se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 22.08.2006 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku. Javni razpis, pod oznako "sredstva za dezinfekcijo", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 96, z dne 15.09.2006, pod številko objave Ob-25641/06, ter v Uradnem listu EU, št. S 173, z dne 12.09.2006, pod številko objave 184491.
Dne 21.11.2006 je naročnik izdal obvestilo o priznanju sposobnosti, iz katerega izhaja, da se sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila prizna kandidatoma Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: Sanloabor, d.d.), ter Kemofarmacija, d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana (v nadaljevanju: Kemofarmacija, d.d.). Iz obvestila izhaja tudi, da je bila vlagateljeva prijava ocenjena kot "neprimerna", saj naj bi za blago na identu 293067 ponudil artikel, ki ne ustreza področju uporabe, saj se uporablja izključno za veterinarsko in ne za humano uporabo. Vlagateljeva ponudba naj bi bila posledično nepravilna, ker slednji ne zagotavlja 100% razpisanih vrst blaga in količin iz razpisa.
Z vlogo, z dne 04.12.2006, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se mu prizna sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila, kandidatoma Sanolabor, d.d., ter Kemofarmacija, d.d., pa se sposobnosti za izvedbo le-tega ne prizna. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da je bil v predmetnem postopku kršen Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) in tudi njegova temeljna načela. Glede neprimernosti njegove ponudbe vlagatelj navaja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni omenjal "področja uporabe", ki bi zahtevalo razlikovanje med veterinarsko in humano uporabo, zato njegova ugotovitev, da naj bi bila vlagateljeva ponudba neprimerna, v le-tej nima podlage. Vlagatelj pa naročniku, ki je zdravstvena ustanova, sploh ne bi ponudil proizvoda, ki ne bi bil namenjen humani uporabi oziroma bi bil namenjen izključno veterinarski uporabi, pri čemer vlagatelj poudarja, da naročnik ni imel v dejstvih oziroma podatkih, ki zadevajo navedeni ident, nobene podlage za sklepanje o njegovi izključni veterinarski uporabi. Proizvod Virkon S, ki ge je ponudil vlagatelj, se prav v ničemer ne razlikuje od proizvoda (istega proizvajalca) VIRKON, ki sta ga ponudila druga dva kandidata. Gre za povsem enak proizvod, kar dokazujeta tudi identična varnostna lista, ki sta bila predložena naročniku. Virkon S v celoti ustreza zahtevam iz specifikacije naročnika. Posledično naj bi bila naročnikova ugotovitev, da je vlagateljeva prijava nepravilna, ker ne izpolnjuje 100% razpisanih vrst blaga in količin iz razpisa, nepravilna.
V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka pa vlagatelj zatrjuje tudi, da sta nepravilni prijavi Sanolabor, d.d., ter Kemofarmacija, d.d.. Vlagatelj tako navaja, da sta omenjena prijavitelja pri identu 343617 v polje proizvajalec zapisala nepravilen podatek; kandidat Sanolabor, d.d., je za ponujeni artikel "Dialox" kot proizvajalca vpisal "PLIVA/SEPPIC", kandidat Kemofarmacija, d.d., pa za isti artikel proizvajalca "PLIVA". Vlagatelj zatrjuje, da je dejanski proizvajalec omenjenega artikla podjetje "Chemoxal Air Liquide Group, Francija", kar je v svoji prijavi pravilno navedel le on sam, podjetji Pliva oz. Pliva/Seppic pa sta le dobavitelja oziroma posrednika za navedeni proizvod. Glede na navedeno naj bi bili prijavi kandidatov Sanolabor, d.d., ter Kemofarmacija, d.d., nepravilni, naročnik pa naj bi ju neupravičeno označil za pravilni. Vlagatelj opozarja tudi na odločitev Državne revizijske komisije, ki naj bi jo slednja ob identičnem vprašanju in istovrstnem dejanskem stanju sprejela že v sklepu 018-8/06-32-335.
Vlagatelj v revizijski postopek priglaša stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v protivrednosti 2000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), za sestavo zahtevka za revizijo, v višini 4.000,00 SIT, za materialne stroške, ter v višini 200.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo, vse navedeno povečano za 20% DDV.
Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 19.12.2006, s katerim je le-tega v delu, ki se nanaša na ident 293067, ter v delu, ki se nanaša na ident 34617, glede kandidata Sanolabor, d.d., kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku hkrati ugodil v delu, ki se nanaša na ident 343617, glede kandidata Kemofarmacija, d.d., obenem pa je le-tega v delu, ki se nanaša na ident 343617, zavrnil. Naročnik je vlagatelju priznal stroške revizijskega postopka v skupni višini 267.000,00 SIT z DDV, višjo stroškovno zahtevo je zavrnil.
V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je vlagatelj pod identom 293067 v svoji ponudbi ponudil artikel Virkon S, ki ne ustreza področju uporabe, saj se uporablja za veterinarsko in ne za humano uporabo. Naročnik je vlagatelja pozval k dostavi vzorca tega artikla, ob njegovi dostavi pa je naročnik neizpodbitno zaključil, da je namenjen uporabi v veterini, kar je vlagatelju tudi pojasnil. Neustrezna uporaba takega sredstva bi bila na oddelkih bolnišnice (naročnika) nevarna, saj je nemogoče uporabnika na področju uporabe v humani medicini prepričati, naj uporablja sredstvo, ki je namenjeno za uporabo v veterini. Na ta način bi bilo ogroženo zdravje bolnikov in osebja v bolnišnici (naročnika). Naročnik izpostavlja tudi, da že iz njegovega naziva jasno in nedvoumno izhaja, da gre za bolnišnico, ki zdravi ljudi, ne pa živali. Ker je vlagatelj pod identom 293067 ponudil neprimeren izdelek, je njegova ponudba posledično nepravilna, ker ne zagotavlja 100% razpisanih vrst blaga in količin.
V zvezi z vlagateljevimi navedbami glede identa 343167 naročnik ugotavlja, da so vsi trije kandidati, ki so oddali svoje prijave, pod tem identom ponudili artikel "Dialox", kataloška številka 50000447. Proizvajalec tega artikla je podjetje Seppic in ne Chemoxal Air Liquide Group, kot to zatrjuje vlagatelj. Glede na dejstvo, da je kandidat Kemofarmacija, d.d., v svoji prijavi navedel le zastopnika omenjenega artikla, ne pa tudi njegovega proizvajalca, kot je to zahteval naročnik, gre prijavo tega kandidata označiti za nepravilno. Prijava Sanolabor, d.d., je pravilna, ker je omenjeni kandidat navedel pravega proizvajalca spornega artikla. Naročnik pa ugotavlja še, da je vlagateljeva prijava tudi s tem v zvezi nepravilna, saj slednji njej pri artiklu "Dialox" ni navedel pravega proizvajalca.
Ker naj bi vlagatelj s svojim revizijskem zahtevkom uspel samo v eni od štirih postavljenih zahtev, mu naročnik priznava stroške revizijskega postopka v skupni višini 267.200,00 SIT. Naročnik vlagatelju tako priznava stroške plačila takse za revizijo, v višini 200.000,00 SIT, stroške sestave revizijskega zahtevka, v protivrednosti 500 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, ter materialne stroške v višini 1000 SIT, povečano za 20% DDV.
Z vlogo, z dne 29.12.2006, je vlagatelj naročnika obvestil, da se z njegovo odločitvijo v 1., 2., 4., in v zavrnilnem delu 5. točke ne strinja in zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je tudi dodatno pojasnil svoja stališča do obravnavne zadeve.
V prilogi dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 08.01.2007, je naročnik slednji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti v delu, kjer je bila ta priznana kandidatu Kemofarmacija, d.d., v preostalem pa je le-tega zavrnil.
Prvi odstavek 16. člena ZRPJN določa, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar slednja nedvomno predstavlja odločitev o določenem pravovarstvenem zahtevku oz. zahtevku za pravno varstvo pravic ponudnika v postopku oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo lahko vlagatelj (kot je to razvidno iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN) postavi razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim lahko zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v določenem delu ali v celoti. Naročnik na podlagi presoje utemeljenosti dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo, o zahtevku za revizijo odloči na način, da postopek (delno ali v celoti) razveljavi ali pa vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo ima v primeru ugoditve zahtevku za revizijo razveljavitveni oz. kasatorični učinek, saj se z njo razveljavi določeno pravno ravnanje v postopku oddaje javnega naročila (npr. odločitev o priznanju sposobnosti oziroma oddaji javnega naročila, določen del razpisne dokumentacije, celoten postopek oddaje javnega naročila itd.).
ZRPJN sicer, kot je bilo že zapisano, ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar mora slednja v skladu s smiselno uporabo pravil pravdnega postopka (peti odstavek 3. člena ZRPJN) vsebovati vse sestavine odločitve o pravovarstvenem zahtevku. V skladu s 324. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, mora imeti pisna sodba uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. Smiselna uporaba 324. člena ZPP pomeni, da so v uvodu naročnikove odločitve navedeni osnovni podatki o naročniku, strankah ter predmetu javnega naročila, izrek pa obsega odločitev, s katero naročnik ugodi posameznim razveljavitvenim zahtevkom ali jih zavrne. V obrazložitvi naročnik navede zahtevke vlagatelja in njegove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, ter dokaze in predpise, na katere je naročnik oprl svojo odločitev. Navedeno pomeni, da naročnik v izreku svoje odločitve o zahtevku za revizijo odloči tako, da odloči o razveljavitvenem (kasatoričnem) pravovarstvenem zahtevku vlagatelja, torej o tem, ali in v katerem delu bo razveljavil postopek oddaje javnega naročila. Naročnik v izreku svoje odločitve ne odloča o posameznih navedbah, dejstvih ali dokazih, s katerimi vlagatelj v zahtevku za revizijo utemeljuje svoj kasatorični pravovarstveni zahtevek, temveč odloča o pravovarstvenem zahtevku samem. O dejstvih in dokazih se naročnik opredeljuje v obrazložitvi svoje odločitve, v kateri utemeljuje svojo odločitev iz izreka.
Pri odločanju o zahtevku za revizijo je naročnik praviloma vezan na meje pravovarstvenega zahtevka in ne more odločati mimo njega ali preko njegovih meja. Takšno zahtevo ZRPJN sicer izrecno postavlja le za odločanje Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), vendar po naravi stvari to velja, ob upoštevanju smiselne uporabe prvega odstavka 2. člena ZPP, tudi za naročnika. Določbo prvega odstavka 16. člena ZRPJN je zato treba v povezavi z določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN ter ob smiselni uporabi 324. člena in prvega odstavka 2. člena ZPP razumeti na način, da naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da odloči o vlagateljevem pravovarstvenem razveljavitvenem zahtevku, da o njem odloči v izreku svoje odločitve in da pri tem odloča v njegovih mejah, medtem ko v obrazložitvi navede razloge za svojo odločitev in se pri tem opredeli do vseh dejstev in dokazov, s katerimi vlagatelj utemeljuje svoj zahtevek za revizijo.
Iz vlagateljevega revizijskega zahtevka je razvidno, da je s pravovarstvenim zahtevkom zahteval razveljavitev naročnikove odločitve o priznanju sposobnosti kandidatoma Sanolabor, d.d., ter Kemofarmacija, d.d., zahteval je, da se njemu prizna sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila, hkrati pa je zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. NK-8/12-06, z dne 19.12.2006, s katerim je, kot že navedeno, le-tega v delu, ki se nanaša na ident 293067, ter v delu, ki se nanaša na ident 34617, glede kandidata Sanolabor, d.d., kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku hkrati ugodil v delu, ki se nanaša na ident 343617, glede kandidata Kemofarmacija, d.d., obenem pa je le-tega v delu, ki se nanaša na ident 343617, zavrnil. Naročnik je vlagatelju priznal tudi stroške revizijskega postopka, v skupni višini 267.000,00 SIT z DDV, višjo stroškovno zahtevo je zavrnil.
Ob upoštevanju zgoraj navedenega, in sicer da naročnik v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN odloča o pravovarstvenem razveljavitvenem zahtevku, da o njem odloča v izreku svoje odločitve in da pri tem odloča v njegovih mejah, gre naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz izreka sklepa, z dne 19.12.2006, glede na v zahtevku za revizijo postavljen pravovarstveni zahtevek, razumeti na način, da je naročnik z omenjenim sklepom vlagateljevemu revizijskemu zahtevku delno ugodil in je razveljavil svojo odločitev o priznanju sposobnosti, kot izhaja iz Obvestila o priznanju sposobnosti, z dne 21.11.2006, in sicer v delu, kjer je bila le-ta priznana kandidatu Kemofarmacija, d.d.. V preostalem je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.
Ob upoštevanju takšne narave naročnikove odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku je Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku slednjega obravnavala zgolj v delu, v katerem mu naročnik s svojim sklepom, z dne 19.12.2006, ni ugodil; v preostalem delu med strankama namreč ni več spora.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 04.12.2006, v delu, v katerem mu naročnik s svojim sklepom, z dne 19.12.2006, ni ugodil, ni utemeljen.
V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj najprej zatrjuje, da naročnik njegove prijave ne bi smel zavrniti, saj z njegove strani ponujeni artikel Virkon S, ki ga je naročnik ocenil kot neprimernega, v celoti ustreza zahtevam iz specifikacije naročnika.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej določil, da mora prijavitelj "ponuditi 100% razpisanih vrst blaga in količin iz razpisa" (11. člen Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave). Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil tudi, da bo kot nepravilne štel prijave, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (20. člen Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave).
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ravno tako ugotoviti, da je naročnik med razpisanimi artikli med drugim zahteval tudi "sredstvo za čiščenje in dezinfekcijo površin, predmetov in prostorov, s 50% K-peroksisulfatom, PAS, organskimi kislinami, 25x 50g" (šifra artikla 293067).
Vlagatelj je pod zgoraj omenjeno postavko ponudil artikel z oznako "Virkon S" (kataloška številka 710295), ki ga je naročnik zavrnil kot neprimernega, saj naj ne bi ustrezal področju uporabe; uporabljal naj bi se namreč izključno za veterinarsko in ne za humano medicino.
Iz določil 3. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004, 128/2006) izhaja, da je ponudba neprimerna, če njena vsebina ni povezana s predmetom javnega naročila in zato v celoti ne odgovarja zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, ki so vezane na predmet javnega naročila. Neprimerno ponudbo je naročnik, na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki se v konkretnem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06), dolžan zavrniti.
Državna revizijska komisija na podlagi s strani strank predloženih dokazov ugotavlja, da vlagateljeva ponudba ni primerna, saj z njegove strani ponujeni artikel z oznako "Virkon S" ni povezan s predmetom javnega naročila. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz oznake na embalaži omenjenega artikla, kot tudi iz pisnega pojasnila družbe Du Pont, ki ga je naročnik predložil v okviru dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nedvoumno izhaja, da omejeni artikel ni namenjen za uporabo v humani medicini, temveč da se uporablja predvsem v veterini; v obsegu tega namena so bila izvedena tudi njegova testiranja. V humani medicini se, skladno z istim pojasnilom, namesto imenovanega uporablja artikel "Virkon".
Ne glede na zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija z dopisom, z dne 23.01.2007, za pojasnila v zvezi z uporabo artiklov "Virkon S", zaprosila tudi družbo Krka, d.d., Novo mesto, ki jo kot proizvajalca omenjenega artikla v svoji ponudbi navaja vlagatelj. Iz navodil za uporabo omenjenega artikla, ki jih je družba Krka, d.d., Novo mesto, Državni revizijski komisiji posredovala dne 25.01.2007, izhaja, da gre pri artiklu "Virkon S" za "veterinarsko higienski biocidni pripravek", "sredstvo za razkuževanje pitne vode za živali" ter "dezinfekcijsko sredstvo za območje s hrano in krmo/živili". Omenjeni artikel naj bi se uporabljal v veterinarskih ustanovah, prostorih za namestitev živali, pa tudi za ostale namene, kamor sodijo dezinfekcija prevoznih sredstev, klavnic, površin in prostorov na živilskih sejmiščih, prostorov za predelavo in shranjevanje hrane, za dezinfekcijo opreme, površin v gospodinjstvu ipd. Tudi iz navedenega dokumenta je tako jasno razvidno, da artikel "Virkon S" ni namenjen za uporabo v humani medicini (zdravstvenih ustanovahâ??). V nasprotju z zapisanim pa iz Državni revizijski komisiji ravno tako posredovanih navodil za uporabo artikla "Virkon" izhaja, da je primeren za dezinfekcijo površin, preko katerih se prenašajo infekcijske bolezni, v vseh okoljih, kamor spadajo "zdravstvene ustanove, patološki laboratorij in laboratoriji za klinične raziskave, objekti za predelavo in pripravo hrane, gostinski objekti, hoteli in bivalni objekti, transportna sredstva in privatni domovi".
Ker ob zgoraj zapisanem ne more biti nikakršnega dvoma o tem, da naročnik (Splošna bolnišnica Maribor) predmet javnega naročila naroča prav za uporabo v humani medicini (kar v svojem revizijskem zahtevku sicer ugotavlja tudi vlagatelj), artikla "Virkon S", ki ga je v svoji prijavi ponudil vlagatelj, ni mogoče označiti za ustreznega, vlagateljeve prijave, v kateri je bil tak artikel ponujen, pa ne za primerno, saj (vsaj v tem delu) ni povezana s predmetom javnega naročila.
V posledici zgornje ugotovitve gre zaključiti, da je bil naročnik vlagateljevo prijavo dolžan izločiti, oziroma da vlagatelju upravičeno ni priznal sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, s tem povezane revizijske navedbe slednjega pa niso utemeljene.
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku dalje zatrjuje, da sta ponudbi kandidatov Sanolabor, d.d., ter Kemofarmacija, d.d., nepravilni, saj naj bi omenjena kandidata pri artiklu pod identom 343617 navedla napačnega proizvajalca.
Kot je bilo v tem sklepu že navedeno, je naročnik vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v delu, v katerem se nanaša na priznanje sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila kandidatu Kemofarmacija, d.d., že ugodil, zato je Državna revizijska komisija njegov revizijski zahtevek v nadaljevanju obravnavala zgolj v delu, v katerem se nanaša na odločitev o priznanju sposobnosti kandidatu Sanolabor, d.d.. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe niso utemeljene.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v okviru le-te razpisal tudi artikel "Sredstvo, dezinfekcijsko, za čiščenje hemodializnih aparatov, s perocetno kislino in vodikovim peroksidom, 5L".
Kandidat Sanolabor, d.d., je pod zgoraj omenjeno postavko ponudil artikel z oznako "Dialox 5l Pliva" (kataloška številka: 50000447), pri katerem je kot proizvajalca navedel "Pliva/Seppic". Vlagatelj zatrjuje, da omenjeni proizvajalec ni dejanski proizvajalec artikla "Dialox".
Državna revizijska komisija na podlagi s strani strank predloženih dokazil (oznake na embalaži artikla "Dialox", dopis družbe Pliva, d.d.) ter na podlagi javno dostopnih informacij (varnostni listi artikla "Dialox", spletne strani proizvajalcev) ugotavlja, da družba Seppic, v nasprotju z drugačnim prepričanjem vlagatelja, je en od proizvajalcev spornega artikla "Dialox".
V posledici zgornje ugotovitve Državna revizijska komisija zaključuje, da prijava kandidata Sanolabor, d.d., ki pri spornem artiklu "Dialox" navaja omenjenega proizvajalca, iz navedenega razloga ni nepravilna, oziroma da vlagatelj njene nepravilnosti ni uspel izkazati, s tem povezane revizijske navedbe slednjega pa niso utemeljene.
V povzetku zgornjih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladnosti naročnikove odločitve o tem, da se slednjemu ne prizna sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, oziroma o tem, da se takšna sposobnost prizna kandidatu Sanolabor, d.d., s predpisi s področja oddaje javnih naročil.
Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 04.12.2006, v delu, v katerem mu naročnik s sklepom, št. NK-8/12-06, z dne 19.12.2006, ni ugodil, zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.
Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
V predmetnem revizijskem postopku je naročnik vlagatelju že priznal stroške, nastale v zvezi z revizijo, v skupni višini 267.000,00 SIT, kar po Zakonu o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) znaša 1.114,17 EUR. Državna revizijska komisija je zato odločala zgolj o utemeljenosti vlagateljeve zahteve po povrnitvi presežka nad priznanimi stroški.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v protivrednosti 2000 točk po Odvetniški tarifi, za sestavo zahtevka za revizijo,
- v višini 4.000,00 SIT, za materialne stroške, ter
- v višini 200.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo,
vse navedeno povečano za 20% DDV.
Državna revizijska komisija kot potrebne ocenjuje naslednje priglašene stroške revizijskega postopka:
- za sestavo zahtevka za revizijo- stroške v protivrednosti 1700 po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, kar v skladu z ZUE znaša 936,36 EUR;
- za plačilo takse za revizijo- stroške v višini 200.000,00 SIT, kar v skladu z ZUE znaša 834,59 EUR.
Za priznanje presežka nad priznanimi stroški sestave zahtevka za revizijo, glede na vrednost spora, podlage v Odvetniški tarifi ni najti. Ravno tako kot potrebnih ni mogoče oceniti priglašenih materialnih stroškov, saj vlagatelj nastanka teh stroškov, kot tudi njihove višine, ni z ničemer izkazal.
Vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku zahteval razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti dvema kandidatoma (Sanolabor, d.d., ter Kemofarmacija, d.d.) ter odločitve o tem, da se njemu sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila ne prizna. Kot je bilo argumentirano zgoraj, je vlagatelj uspel le z delom zahtevka, ki se nanaša na odločitev o priznanju sposobnosti kandidatu Kemofarmacija, d.d., v preostalem pa njegov revizijski zahtevek ni bil utemeljen.
Glede na zgoraj navedeno Državna revizijska ugotavlja, da je tretji vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkov uspel v deležu 1/3, stroški, do povrnitve katerih bi bil glede na njegov uspeh upravičen, pa tako znašajo 590,32 EUR.
Ker gre ob zapisanem ugotoviti, da je naročnik s svojim sklepom, št. NK-8/12-06, z dne 19.12.2006, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, slednjemu že priznal stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 267.000,00 SIT (kar po ZUE znaša 1.114,17 EUR), torej stroške višje od zgoraj navedenih, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov v presežku nad tako priznanimi zavrnila kot neutemeljeno.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 26.01.2007
Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor,
- Odvetnik Tomaž Toldi, Komenskega 14, Ljubljana,
- Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana,
- Kemofarmacija, d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.