018-009/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članice Nataše Jeršič in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izvajanje storitev načrtovanja, oblikovanja, izdelave, tiskanja, izpisovanja, konfekcioniranja (kuvertiranja) in distribucije obrazcev (na pošto) Davčne uprave Republike Slovenije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje CETIS d.d., Čopova 24, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, šmartinska 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.01.2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.10.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "izvajanje storitev načrtovanja, oblikovanja, izdelave, tiskanja, izpisovanja, konfekcioniranja (kuvertiranja) in distribucije obrazcev (na pošto) Davčne uprave Republike Slovenije", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 112/2006, z dne 03.11.2006, pod številko objave Ob-30892/06 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti 2006/S 206-219657, z dne 27.10.2006.





Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo še pred potekom roka za oddajo ponudb (dokument, z dne 06.12.2006). Vlagatelj navaja, da so pogoji razpisne dokumentacije pod točko 2.4, v delu, ki se nanašajo na dokazila za ugotavljanje finančne sposobnosti, določeni v nasprotju z 42. a členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), v povezavi s 7. členom in 5. členom ZJN-1, saj ne izkazujejo sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila in niso v nobeni povezavi s predmetom javnega naročila. Po mnenju vlagatelja dejstvo, da je podjetje v letu 2005 sodilo vsaj v bonitetni razred 3C in da ima v zadnjih 6-tih mesecih 0 dni dospelih neporavnanih obveznosti, ni v nobeni povezavi s ponudnikovo sposobnostjo, da v letu 2007 izvede posel, ki je predmet javnega naročila. Prav tako dejstvo, še navaja vlagatelj, da ponudnik takšnega pogoja ne more izkazati, nujno ne pomeni, da je zaradi tega finančno in ekonomsko nesposoben izvesti posel ali da za naročnika predstavlja večji riziko kot ponudnik, ki je v navedenem obdobju izpolnjeval zahtevane pogoje. Pri tem vlagatelj navaja, da v določenih obdobjih zelo uspešna podjetja poslujejo z manjšo izgubo in prenašajo večje poslovne dobičke iz prejšnjih let. Takšne izgube, zatrjuje vlagatelj, nimajo nobene povezave s sposobnostjo ali nesposobnostjo izvedbe posla. Enako velja, še dodaja vlagatelj, za poravnavo obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da naročnik z ničemer ni izkazal, dokazal ali utemeljil upravičenosti postavitve takega pogoja in prav tako ni izkazal, da bi bila postavitev takšnega pogoja potrebna in sorazmerna z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je diskriminatorna tudi zahteva, ki je opredeljena pod 2.5. točko razpisne dokumentacije. Kot zatrjuje vlagatelj, je naročnik v le-tej zapisal, da je pogoj za sodelovanje na razpisu naslednje število izpisanih obrazcev v letu 2005: najmanj 1.000.000 izpisanih obrazcev z variabilnimi podatki formata A4 in najmanj 1.000.000 izpisanih obrazcev z variabilnimi podatki formata A3. Vlagatelj v zvezi s tem še navaja, da naročnik z ničemer ne zatrjuje, dokazuje ali pojasnjuje, zakaj je kot referenčno leto določil leto 2005. Kot zatrjuje vlagatelj je tak pogoj diskriminatoren do vseh ponudnikov, ki so s svojim poslovanjem pričeli šele med letom 2005 ali celo šele v letu 2006. S takšno zahtevo, je prepričan vlagatelj, je naročnik kršil načelo zagotavljanja proste konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti. Predmetni pogoj, še navaja vlagatelj, je tudi povsem nepotreben in irelevanten ter ne predstavlja neizpodbitnega dokaza sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila v roku, ki je zanj določen. Naročnik namreč v točki 2.4.4. razpisne dokumentacije, še zatrjuje vlagatelj, od ponudnikov zahteva tako 1). razpolaganje z opremo (produkcijsko opremo za predtisk, izpisovanje in konfekcioniranje, pri čemer postavlja tudi nadaljnje zahteve, in sicer: linije strojev za izpisovanje in konfekcioniranje morajo imeti kapacitete - prva linija: stroj za izpisovanje zmogljivosti najmanj 20.000 obojestranskih izpisov formata A4 na uro in stroj za konfekcioniranje z zmogljivostjo najmanj 20.000 (V ali Z zgib) zgibanih dokumentov A4 na uro; glede druge linije, pa je naročnik postavil zahtevo, da jo sestavljajo stroji za izpisovanje s skupno zmogljivostjo najmanj 6000 izpisov formata A4 na uro in stroji za konfekcioniranje s skupno zmogljivostjo najmanj 6.000 (V ali Z zgib) zgibanih dokumentov A4 na uro) kot tudi 2). razpolaganje z opremo za primer izpada strojev (in sicer najmanj rezervno opremo za nadomestitev izpada prve linije, z zmogljivostjo stroja za izpisovanje najmanj 10.000 obojestranskih izpisov formata A4 na uro in stroja za konfekcioniranje z zmogljivostjo najmanj 10.000 (V ali Z zgib) zgibanih dokumentov A4 na uro). Izpolnitev pogojev iz točke 2.4.4. razpisne dokumentacije, zaključuje vlagatelj, je gotovo zadostno dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti predmetno javno naročilo.
Vlagatelj še zatrjuje, da so zahteve iz točke 2.5 in na le-te nanašajoč se obrazec, diskriminatorne tudi do vseh ponudnikov, ki so šele po letu 2005 pričeli poslovati ali pa so šele takrat posodobiti ali razširili proizvodnje linije tako, da so sposobni izpolniti naročilo, ki je predmet tega razpisa v obdobju, ki ga opredeljuje naročnik, čeprav tega v letu 2005 še niso bili sposobni.
Vlagatelj predlaga, da naročnik odpravi vse navedene sporne pogoje ter da odpravi tudi dodaten finančni pogoj, to je zahtevo, da mora biti ponudnikov promet v letu 2005 vsaj dvakratnik njegove skupne ponudbene cene z DDV.
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo v višini vplačane takse in poštnino v znesku, ki je naveden na poštni ovojnici, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaja odločitve do plačila.

Naročnik je s sklepom, št. 430-111/2006 (01131-02), z dne 22.12.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da pogoj pod točko 2.4.1 ni diskriminatoren. Poslovno-finančna sposobnost, zatrjuje naročnik, je pomemben pokazatelj, saj ponudnik, ki izkazuje donosnost, dohodkovnost in podobno, nudi tudi določeno zagotovilo, da bo sprejete obveznosti izpolnil. Naročnik navaja, da je zahteval le solidnost glede poslovno-finančne sposobnosti, to je, da sodi v bonitetni razred 3C za leto 2005, kar pomeni dobro poslovno uspešnost in dobro finančno stabilnost. Kot navaja naročnik, so predmet obravnavanega javnega naročila storitve, ki so zahtevnejše in obsežnejše ter za delovanje države pomembnejše narave, namena, vsebine in obsega. Naročnik poudarja, da je pretežni del državnega proračuna odvisen od finančnih sredstev, zbranih preko davčnega postopka. Centralno tiskanje obrazcev, navaja naročnik, je ena pomembnejših spremljajočih storitev v davčnem postopku. Ta sredstva, še navaja naročnik, morajo biti preko centralnega tiskanja obrazcev in spremljajočih storitev kvantitativno in kvalitativno ter pravočasno zbrana. Od pobranih davkov, zatrjuje naročnik, je odvisno delovanje države. Poslovno-finančna sposobnost, izkazana v višini bonitetnega razreda 3C, kaže na tržni in finančni položaj ponudnika, ki naj bi bil zaupanja vredna poslovna stranka. Le ob izpolnitvi takega pogoja, zaključuje naročnik, mu je dano zadostno jamstvo, da bo javno naročilo izvedeno uspešno.
Naročnik v nadaljevanju navaja, da dodaten finančni pogoj v točki 2.4.1 razpisne dokumentacije, in sicer, da mora biti ponudnikov promet v letu 2005 vsaj dvakratnik njegove skupne ponudbene cene v DDV, ni diskriminatoren. S takšnim finančnim pogojem, zatrjuje naročnik, si zagotavlja večjo gotovost in varnost pri izvedbi naročila. Zahteva pomeni, zagotavlja naročnik, da ponudnik ni v celoti odvisen od pogodbe z naročnikom, saj si najmanj polovico dohodka ustvari še iz drugih virov, pomeni pa tudi varnost za izvajalca, saj v primeru, da se plačila iz proračuna ne bi redno izvajala, poslovanje izvajalca in s tem izvajanje storitev ne bi bilo ogroženo.
Naročnik še navaja, da ne sme umakniti zahteve po predložitvi poročila pooblaščenega revizorja, saj le-tega zahteva 6. člen Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 71/1999, 64/2001; v nadaljevanju: Odredba ), ki določa, da če znaša vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT, morajo naročniki v razpisne pogoje vnesti dodatne določbe, na podlagi katerih se kot nesposobne izvajalce izloči vse tiste, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov.
Kot pogoj, še navaja naročnik, je bilo v razpisni dokumentaciji tudi zahtevano najmanj 1.000.000 izpisanih obrazcev z variabilnimi podatki formata A4 in najmanj 1.000.000 izpisanih obrazcev z variabilnimi podatki formata A3, saj se predvideva, da bo celotna okvirna količina 15.416.800 izpisanih tiskovin, izražena v formatu A4, kar pomeni da zahtevana minimalna količina ne presega niti 20% predvidene količine obrazcev. Formati obrazcev in okvirna letna količina, navaja naročnik, sta navedena v tabeli 7, ponudnik pa za obrazce lahko uporabi tudi drugačno velikost in obliko, kot je navedena v razpisni dokumentaciji, če to poenostavi in izboljša uporabo tiskovine, s tem, da upošteva vse ostale zahteve, ki so navedene v razpisni dokumentaciji.
Naročnik še navaja, da je vezal predmetni pogoj na leto 2005, ker je na njegovi strani zelo velik poslovni interes, da tiskarske in z njimi povezane storitve, ki so vezane na davčni postopek, zanj opravlja renomirano podjetje, ki je s svojim dosedanjim delovanjem dokazalo, da mu trg zaupa. Zahtevano število, zatrjuje naročnik, je najmanjše jamstvo, da bo ponudnik sposoben izvesti tako zahtevno naročilo, saj odmerjanje in zbiranje davkov, izraženih na tiskanih in poslanih obrazcih, ne more biti prepuščeno naključju. Nekvalitetno opravljene storitve, zaključuje naročnik, mu lahko namreč povzročijo veliko materialno in moralno škodo. Naročnik še navaja, da obrazca OBR 9 v razpisni dokumentaciji ni zahteval.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.12.2006, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 04.01.2007 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi vlagatelj očita naročniku, da pogoji iz točke 2.4 (da sodijo gospodarske družbe vsaj v bonitetni razred 3C za leto 2005, da imajo v zadnjih 6-ih mesecih 0 dni dospelih neporavnanih obveznosti, da mora biti ponudnikov promet v letu 2005 vsaj dvakratnik njegove skupne ponudbene cene z DDV ter da morajo ponudniki v ponudbi predložiti poročilo pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik poravnane vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov) in pogoj iz točke 2.5 razpisne dokumentacije (ki se nanaša na izkaz opravljenih tovrstnih storitev v letu 2005 oz. na reference) niso določeni v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila ter da so kot takšni (tudi) v nasprotju s 5. in 7. členom ZJN-1.

Kot izhaja iz priložene razpisne dokumentacije, je naročnik v le-tej, pogoje za priznanje sposobnosti, ki se nanašajo na ponudnikovo finančno, tehnično in kadrovsko sposobnost določil v točki 2.4 (Dokazila za ugotavljanje finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti) in v točki 2.5 (Obrazec opravljena dela - pogoj).

Naročnik je v točki 2.4.1 zapisal: "Ponudnik mora biti finančno in poslovno sposoben, kar za gospodarske družbe pomeni, da sodijo vsaj v bonitetni razred 3C za leto 2005 in da imajo v zadnjih 6-ih mesecih 0 dni dospelih neporavnanih obveznosti. Samostojni podjetniki v napovedi ne smejo izkazati izgube pred obdavčitvijo in v zadnjih 6-ih mesecih ne smejo prekoračiti dovoljenega stanja (pozitivnega ali odobrenega limita) na svojem transakcijskem računu.

DOKAZILA:

Za pravne osebe (gospodarske družbe):
- BON-1/P in BON-2. Obrazec BON-2 ne sme biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe.
(OPOZORILO: Ponudnik mora v ponudbi predložiti BON-1/P in ne more kot nadomestilo le-tega predložiti BON-1)

Za fizične osebe (samostojni podjetnik, posameznik):

- Potrdilo o plačilni sposobnosti od banke, pri kateri imajo odprt račun, iz katerega mora biti razvidno, da s.p. nima tekoče blokade računa in da v zadnjih 6 mesecih pred izdajo potrdila nima zapadlih neporavnanih obveznosti. Potrdilo ne sme biti starejše od datuma predložitve ponudbe;
- Obrazec BON-1/SP;
- Fizične osebe morajo predložiti še potrdilo pristojne davčne izpostave, da imajo poravnane obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti, določenih s predpisi. Potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe.

Dodaten finančni pogoj: Ponudnikov promet v letu 2005 mora biti vsaj dvakratnik njegove skupne ponudbene cene z DDV."

Nadalje je naročnik v točki 2.4.2 tudi navedel: "Ponudniki morajo v ponudbi predložiti poročilo pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov.

DOKAZILO: Poročilo pooblaščenega revizorja, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe."

Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo zahtevo, ki je zapisana v točki 2.5 (Obrazec opravljena dela - pogoj, in sicer:
"Pogoj za sodelovanje na razpisu je najmanj naslednje število izpisanih obrazcev z variabilnimi podatki v letu 2005:
- najmanj 1.000.000 izpisanih obrazcev z variabilnimi podatki formata A4
- najmanj 1.000.000 izpisanih obrazcev z variabilnimi podatki formata A3

DOKAZILO: Izpolnjen in potrjen obrazec "Opravljena dela".
Opomba: Obrazec "Opravljena dela" morajo potrditi naročniki storitev."

Vse zgoraj citirane zahteve iz razpisne dokumentacije je potrebno obravnavati kot pogoje v smislu v 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je "pogoj" element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.
Naročnik je tako pri definiranju ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovski zahtev, vezanih na posamezno javno naročilo avtonomen oziroma je pri tem vezan na temeljna načela javnega naročanja. 42. a člen ZJN-1 daje namreč naročniku v zvezi s pogoji (ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji) možnost določitve ravni in drugih okvirov le-teh, pri čemer mora naročnik pri določitvi tovrstnih pogojev slediti obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom posameznega javnega naročila. Naročnik mora torej pri določanju pogojev slediti načelu sorazmernosti oziroma proporcionalnosti v povezavi z obsegom, vsebino in zahtevnostjo predmeta posameznega javnega naročila, s čimer posledično sledi tudi načeloma zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Skratka, naročnik mora pogoje kot izključujoče elemente (10. točka 3. člena ZJN-1) določiti na način, ki ne omejuje konkurence in ne diskriminira ponudnikov ter jih ne postavlja v slabši položaj zaradi okoliščin, ki niso objektivno opravičljive.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na določitev finančnih pogojev v točki 2.4 (torej naročnikove zahteve, da sodijo gospodarske družbe vsaj v bonitetni razred 3C za leto 2005, da imajo v zadnjih 6-ih mesecih 0 dni dospelih neporavnanih obveznosti, da mora biti ponudnikov promet v letu 2005 vsaj dvakratnik njegove skupne ponudbene cene z DDV in da morajo ponudniki v ponudbi predložiti poročilo pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik poravnane vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov).

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je z revizijo postopkov javnega naročanja po ZRPJN zagotovljeno pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil, in sicer Državna revizijska komisija, na predlog vlagatelja in v mejah njegovega zahtevka presoja, ali je naročnik ravnal po pravilih zakona, ki določa pogoje in postopek za oddajo javnega naročila in po pravilih o pravnem varstvu. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da so zgoraj citirani finančni pogoji oblikovani v nasprotju z 42. a členom ZJN-1 in posledično tudi v nasprotju s 5. in 7. členom ZJN-1, vendar pa vlagatelj svojih trditev ni z ničemer konkretiziral, temveč so njegovi očitki zgolj splošne narave (kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve), vlagatelj pa za svoje trditve tudi ni predložil nikakršnih dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), na podlagi katerih bi (naročnik in/ali) Državna revizijska komisija lahko preverila zatrjevane kršitve, kar bi posledično lahko privedlo do drugačne odločitve v tem delu revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da pogoji, ki jih je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila določil naročnik, ustvarjajo diferenciacijo med ponudniki, saj ponudnikom, ki jih v celoti ne izpolnjujejo, onemogočajo uspešno sodelovanje v postopkih oddaje javnih naročil. Ob zapisanem pa je potrebno zlasti poudariti, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati, da je takšna diferenciacija neupravičena. Vlagatelj v zvezi z njimi ne pojasnjuje, zakaj bi bila takšna omejitev diskriminatorna (konec koncev, izpodbijane pogoje v enaki obliki in vsebini, pri oddaji javnih naročil uporablja večje število naročnikov), temveč se dejansko opira le na splošne ugotovitve o tem, "da v določenih obdobjih zelo uspešna podjetja poslujejo z manjšo izgubo in prenašajo večje poslovne dobičke iz prejšnjih let" in da "takšne izgube nimajo nobene povezave s sposobnostjo ali nesposobnostjo izvedbe posla". še več. Vlagatelj je v zvezi z enim izmed izpodbijanih pogojev (zahtevo, da mora biti ponudnikov promet v letu 2005 vsaj dvakratnik njegove skupne ponudbene cene z DDV) navedel le naj ga naročnik umakne iz razpisne dokumentacije, pri drugem spornem pogoju (ki se nanaša na predložitev poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik poravnane vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov) pa je spregledal, da ga je bil naročnik, ob upoštevanju kogentnih predpisov, dolžan vnesti v razpisno dokumentacijo.

Nasprotno, naročnik je v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo prepričljivo pojasnil, da je finančne pogoje pripravil ob upoštevanju predmeta javnega naročila, ki ga predstavljajo zahtevnejše, obsežnejše in za delovanje države storitve pomembne narave, vsebine in obsega, da je pretežni del državnega proračuna odvisen od finančnih sredstev, zbranih preko davčnega postopka, centralno tiskanje obrazcev pa je izmed bistvenih spremljajočih storitev v davčnem postopku, ki omogoča pravočasno zbiranje sredstev preko centralnega tiskanja obrazcev.
Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da poslovna-finančna sposobnost, izkazana v višini bonitetnega razreda 3C pomeni (le) solidno poslovno uspešnost in finančno stabilnost, torej neko "zlato sredino" pri obeh finančnih pokazateljih (razredi pri poslovni uspešnosti so namreč označeni s številkami od 1 do 5, pri čemer razred 1 pomeni odlično poslovno uspešnost, razred 2 zelo dobro poslovno uspešnost, razred 3 dobro poslovno uspešnost, razred 4 slabo poslovno uspešnost in razred 5 poslovno neuspešnost; razredi pri finančni stabilnosti pa so označeni s črkami A do E, pri čemer razred A pomeni trdno finančno stabilnost, razred B zelo dobro finančno stabilnost, razred C dobro finančno stabilnost, razred D slabo finančno stabilnost in razred E zelo slabo finančno stabilnost). Ravno tako je Državno revizijsko komisijo prepričal naročnikov argument, s katerim je utemeljil zahtevo, ki se nanaša na zahtevano višino ponudnikovega prometa v letu 2005, in sicer, da takšna zahteva pomeni, da ponudnik ni v celoti odvisen od pogodbe z naročnikom, saj si najmanj polovico dohodka ustvari še iz drugih virov, hkrati pa pomeni tudi varnost za ponudnika (bodočega izvajalca), saj v primeru (morebitnih) nerednih plačil s strani naročnika, njegovo poslovanje in s tem izvajanje razpisanih storitev ne bosta ogrožena.
Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti vlagateljevemu očitku, ki se nanaša na naročnikovo zahtevo po predložitvi poročila pooblaščenega revizorja. Le-ta je bila namreč (kot že izhaja iz gornje obrazložitve) v razpisno dokumentacijo vnesena na podlagi Odredbe, ki v 6. členu določa, da morajo naročniki v primeru, če znaša vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT (v obravnavanem primeru znaša ocenjena vrednost več kot 50 mio SIT oziroma 109 mio SIT) "â??v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe vnesti v razpisne pogoje dodatne določbe, na podlagi katerih se kot nesposobne izvajalce izloči vse izvajalce, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov".

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, ki se nanaša na pogoj iz 2.5 točke razpisne dokumentacije (torej na izkazane reference v letu 2005).

ZJN-1 v 2.a točki drugega odstavka 42.a člena določa, da lahko naročnik za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe. 2.f točka drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik zahteva vzorce, opis ali fotografije izdelkov, ki jih bo ponudnik dobavil, točka 2.h istega člena pa, da lahko naročnik v primeru kompleksnih izdelkov ali storitev opravi tudi ogled. V skladu s točko 2.i drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 lahko naročnik zahteva tudi druge izkaze v skladu z namenom javnega naročila.
ZJN-1 torej dopušča, da naročnik v razpisni dokumentaciji specificira raven tehnične sposobnosti tudi z zahtevo po predložitvi referenc, pri čemer se lahko reference (zlasti v primeru naročanja storitev in gradenj) nanašajo na pretekle posle ponudnika, iz katerih mora biti razvidno, da je ponudnik že kvalitetno opravljal razpisani posel. Pri določitvi takšnih tehničnih (in seveda tudi drugih) pogojev pa mora naročnik, kot je bilo že zapisano, upoštevati naravo, vsebino, namen in obseg javnega naročila, kar pomeni, da morajo biti pogoji sorazmerni s predmetom javnega naročila.

Kot izhaja iz zgoraj citirane razpisne dokumentacije je naročnik, in sicer v 2.5. točki razpisne dokumentacije, kot pogoj določil, da mora ponudnik v letu 2005 izkazati reference v višini najmanj 1.000.000 izpisanih obrazcev z variabilnimi podatki formata A4 in najmanj 1.000.000 izpisanih obrazcev z variabilnimi podatki formata A3. V ta namen je v razpisno dokumentacijo priložil obrazec 9 (Obrazec opravljena dela), ki so ga morali podpisati in žigosati naročniki navedenih storitev. Izkaz večjega števila izpisanih obrazcev pa bo, kot dalje izhaja iz razpisne dokumentacije, ponudnikom prinašal točke po enem izmed treh meril, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji.
Državna revizijska komisija v zvezi s tem še ugotavlja, da je naročnik prepričljivo pojasnil razloge, zaradi katerih je postavil sporno zahtevo (tako po sami vsebini kot tudi po količini le-te), in sicer, da zahtevana minimalna količina ne presega niti 20% predvidene količine obrazcev, ki je navedena v Tabeli 7 razpisne dokumentacije - Okvirna 1-letna količina izpisanih tiskovin, izražena v številu listov A4 formata in znaša 15.416.800 tiskanih obrazcev (po izračunu, ki ga je opravila Državna revizijska komisija zahtevana količina ne presega niti 13% okvirno razpisane količine) in z argumentom, da je na njegovi strani zelo velik poslovni interes, da tiskarske in z njimi povezane storitve, ki so vezane na davčni postopek, zanj opravlja (že) renomirano podjetje, torej podjetje, ki je s svojim dosedanjim delovanjem že dokazalo, da mu trg zaupa, saj odmerjanje in zbiranje davkov, izraženih na tiskanih in poslanih obrazcih ne more biti predmet naključja. Kot dalje opozarja naročnik, mu nekvalitetno opravljene tovrstne storitve lahko povzročijo veliko materialno škodo (kot na primer: neustrezno načrtovanje in oblikovanje, napačno tiskanje dohodninskih odločb, nepravočasno odpošiljanje itdâ??).
V prid navedenemu stališču naročnika pa govori tudi siceršnja struktura razpisne dokumentacije, ki se nanaša na obseg in opis razpisanih del. Samo Tehnične specifikacije -točka 3 razpisne dokumentacije, so namreč navedene na šestnajstih straneh, če pri tem niso upoštevani tudi obrazci posameznih tiskovin, ki obsegajo še nadaljnjih štirinajst strani razpisne dokumentacije. Iz točke 1.4 razpisne dokumentacije (Obseg del) pa tudi izhaja, da bo moral izvajalec vso storitev pri predizpolnjenih obrazcih "Napoved za odmero dohodnine" opraviti v 10 koledarskih dneh, ponudnik pa mora biti tudi sposoben natisniti oziroma izpisati, konfekcionirati in oddati v distribucijo (na pošto) 100.000 tiskovin na dan, kar povedano z drugimi besedami pomeni, da bo moral izvajalec zgolj v 20 dneh natisniti takšno količino obrazcev, kot jo bo moral izkazati kot referenčno v celem letu 2005.
Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da sporna zahteva ne bi bila objektivno opravičljiva oziroma, da ne bi bila sorazmerna z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmetnega javnega naročila. Vlagatelj sicer navaja, da si je naročnik v zvezi s tem v razpisni dokumentaciji postavil še dve dodatni varovalki (in sicer, da morajo ponudniki, v skladu s 2.4.4 točko razpisne dokumentacije 1). posedovati opremo z zmogljivostjo, ki jo je določil naročnik (in sicer produkcijsko opremo za predtisk, izpisovanje in konfekcioniranje ter da prvo linijo strojev sestavlja stroj za izpisovanje z zmogljivostjo najmanj 20.000 obojestranskih izpisov formata A4 na uro in stroj za konfekcioniranje z zmogljivostjo najmanj 20.000 (V ali Z - zgib) zgibanih dokumentov A4 na uro, drugo linijo pa stroji za izpisovanje s skupno zmogljivostjo najmanj 6.000 izpisov formata A4 na uro in stroji za konfekcioniranje s skupno zmogljivostjo najmanj 6.000 (V ali Z-zgib) zgibanih dokumentov na uro) ter 2). zagotoviti rezervno opremo za primer izpada strojev (in sicer rezervno opremo za nadomestitev izpada prve linije, z zmogljivostjo stroja za izpisovanje najmanj 10.000 obojestranskih izpisov formata A4 na uro in stroja za konfekcioniranje z zmogljivostjo najmanj 10.000 (V ali Z-zgib) zgibanih dokumentov A4 na uro) in da je posledično zahtevati (še) reference nepotrebno, vendar pa Državna revizijska komisija s tem v zvezi predvsem sprejema razloge naročnika, iz katerih izhaja, da bo imel na ta način (torej z izkazanimi referenčnimi posli v zahtevani višini tiskanih obrazcev v obeh zahtevanih formatih) še dodatno zagotovilo o tem, da bo izvajanje predmetne storitve potekalo tekoče in brez nepotrebnih zapletov (ki si jih naročnik nikakor ne more privoščiti), saj bo razpisano storitev opravljal ponudnik, ki je s svojim dosedanjim delom na trgu že izkazal.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 18.01.2007



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- RS, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, šmartinska 55, Ljubljana
- CETIS d.d., Čopova 24, Celje
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran