018-002/2007 Mestna občina Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje dejavnosti usmerjevalnih sistemov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Konvikt d.o.o., Novi trg 10, Novo mesto, ki ga zastopa odvetniška družba Mramor, Sorta, Bilič in Holc o.p.-d.n.o., Komenskega ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.1.2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.10.2006 sprejel sklep, št. 426-24/2006, o pričetku postopka zbiranja ponudb za oddajo javnega naročila za ureditev usmerjevalnih in končnih tabel v Mestni občini Novo Mesto.

Dne 13.11.2006 je naročnik izdal sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da se kot najugodnejšega ponudnika izbere Sporti d.o.o. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper omenjeno odločitev je vlagatelj dne 23.11.2006 vloži zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je bila razpisna dokumentacija z dne 19.9.2006 sicer običajna razen 6.2. točke, ki je določala, da ima pri izbiri najugodnejšega ponudnika prednost ponudnik, ki že izvaja usmerjenje v Mestni občini Novo mesto (ostale ugodnosti). Oba ponudnika (vlagatelj in izbrani ponudnik) sta namreč po vlagateljevih navedbah že izvajala določene dejavnosti v občini, vendar nobeden od njiju ni izvajal dejavnosti, ki jo je želel naročnik oddati s predmetnim zbiranjem ponudb. Poleg tega naročnik ni niti določil meril za določitev komplementarne dejavnosti zahtevani dejavnosti iz predmetnega razpisa. Po vlagateljevih navedbah so ponudbo oddala tri podjetja, od katerih pa je bila le vlagateljeva ponudba popolna, saj sta obe preostali podjetji predložili starejše dokumente, kot so bili z razpisno dokumentacijo zahtevani (potrdilo o plačilu sposobnosti). Poleg tega je bila vlagateljeva ponudba tudi najugodnejša, saj je vlagatelj ponudil najkrajši čas postavitve. Kljub temu, da je le vlagatelj oddal pravilno ponudbo, je naročnik vsa tri podjetja povabili na dodatna pogajanja. Pri tem vlagatelj ugovarja pravni podlagi za takšno naročnikovo ravnanje in v nadaljevanju opozarja na naročnikove navedbe, v katerih priznava, da so bile v postopku pridobivanja ponudb storjene postopkovne napake. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je še isti dan skupaj z obvestilom o zavrnitvi vseh ponudb prejel tudi novo spremenjeno ponudbeno dokumentacijo. Slednja pa je po vlagateljevih navedbah vsebovala kar nekaj sprememb, in sicer na novo je bila določena zahtevana starost potrdil (90 dni), hitrost postavitve ni bila več ena izmed kriterijev, prav tako pa je bila tudi na novo določena formula za izračun plačilne discipline, ki naj bi bila po vlagateljevem mišljenju izmišljena in prirejena izbranemu ponudniku. Na ponoven razpis sta se po vlagateljevih navedbah v nadaljevanju odzvali le dve ponudbi, vlagateljeva in ponudba izbranega ponudnika, pri čemer pa je bila ponudba izbranega ponudnika ugodnejša. Vlagatelj je tako kot pri prvem razpisu pričakoval pogajanja, vendar je čez tri dni prejel obvestilo o izbranem ponudniku, ki pa ne vsebuje pravnega pouka. Pri tem še vlagatelj opozarja, da so v obvestilu zapisani podatki v zvezi s pogajanji neresnični, saj novih pogajanj po vlagateljevih navedbah sploh ni bilo. Na podlagi navedenega vlagatelj zato predlaga, da se v celoti razveljavi predmetni postopek z zbiranjem ponudb za izvajanje dejavnosti usmerjevalnega sistema.

Naročnik je s sklepom, z dne 11.12.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.12.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 22.1.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 3.1.2007, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik je na zahtevo državne revizijske komisije dne 9.1.2007 in 11.1.2007 razpisno dokumentacijo dopolnil.

Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je morala pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo najprej ugotoviti, ali je v predmetni zadevi sploh pristojna za odločanje o sporu oz. ali je vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku v skladu z določili ZRPJN. Pristojnost je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prvi odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Če Državna revizijska komisija v posameznem primeru ugotovi, da ni pristojna za obravnavo zadeve, se izreče za nepristojno in zahtevek za revizijo zavrže (drugi odstavek 18. člena ZPP in prvi odstavek 274. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

ZRPJN v 1. členu določa: "S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.". Namen citirane zakonske določbe je omejiti pravno varstvo (v obliki revizije postopkov oddaje javnih naročil pred naročniki in Državno revizijsko komisijo) zgolj na tiste postopke oddaje javnih naročil, ki morajo biti izvedeni v skladu s predpisi javnega naročanja. V postopkih, katerih predmet po vsebini ni javno naročilo ali za katere ne obstaja pravna podlaga, da bi se izvajali v skladu s predpisi o javnih naročilih, se določila ZRPJN ne uporabljajo, zato Državna revizijska komisija v takšnih postopkih tudi ni pristojna za zagotavljanje pravnega varstva.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz predložene dokumentacije ni razvidno, da je predmet obravnavanega javnega razpisa javno naročilo. Pogodba o oddaji javnega naročila je namreč v 2. točki 3. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 39/00,102/00, 2/04, v nadaljevanju ZJN-1) definirana kot v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katere predmet je dobava blaga, izvedba gradnje ali storitve. Tako naročnik za nabavljeno blago plača določeno ceno, medtem ko v obravnavni zadevi bistvene predpostavke javnega naročila, to je elementa odplačnosti oz. porabe javnih sredstev, ni zaznati. še več. Naročnik je na vprašanje Državne revizijske komisije v zvezi s financiranjem pravnega posla dne 9.1.2007 po elektronski pošti jasno odgovoril, da s samim poslom ne le da ne bo imel nobenih izdatkov, temveč bo po vzpostavitvi usmerjevalnega sistema, ki je predmet pravnega posla, pridobival tudi sredstva iz naslova dejavnosti v obliki najemnine. Iz naročnikove razpisne dokumentacije (6. člen) tudi jasno izhaja, da bo izbrani ponudnik dolžan na svoje stroške postaviti in vzdrževati usmerjevalni in obvestilni sistem, pri tem pa občini plačevati letno najemnino na m2 usmerjevalne table. Poleg tega določba 39. člena Odloka o plakatiranju in obveščanju na območju Mestne občine Novo mesto (Ur. l. RS št. 44/2002 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju Odlok) določa, da se izvajalca dejavnosti usmerjevalnega in obvestilnega sistema izbere v okviru postopka zbiranja ponudb za oddajo lokacij za postavitev obvestilnih mest, pri čemer pa je mogoče vsaj posredno iz 16. in 26. člena Odloka (vsi členi so bili tudi istočasno spremenjeni) razbrati, da se slednji postopek izvede v okviru podeljene koncesije za izvajanje izbirne gospodarske javne službe plakatiranja in obveščanja. Da v obravnavanem primeru ne gre za javno naročilo, pa kaže tudi naročnikova navedba v 4. členu razpisne dokumentacije, kjer je naročnik pod točko 3 jasno zapisal, da se mora predložiti "â??..dokaze o pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar iz 3. točke razpisa." Na podlagi navedenega gre tako ugotoviti, da bo izbrani ponudnik postavil table na svoje stroške in pri tem pridobil izključno pravico do trženja omenjenih tabel. V zvezi s tem pa se je že Evropsko sodišče ES v zadevi C-324/98 Telaustria postavilo na stališče, da so tovrstne pogodbe izključene iz področja javnih naročil (Sue Arrowsmit: The law of public and utilities procurement, Sweet & Maxwell 2005, str. 306).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da odločanje v predmetni zadevi ne spada v njeno pristojnost, saj niti iz ZJN-1 niti iz kakšnega drugega predpisa ne izhaja, da bi se v primeru neodplačnega pravnega razmerja in izključne pravice moral uporabiti postopek oddaje javnega naročila v smislu predpisov o javnih naročilih. Pravno varstvo je v skladu z ZRPJN zagotovljeno le v tistih postopkih oddaje javnih naročil, ki se morajo izvajati v skladu s predpisi o javnih naročilih, zato vlagatelj v tem postopku ne more uveljavljati pravnega varstva, kot ga le za postopke oddaje javnih naročil določa ZRPJN. Dejstvo, da je naročnik predmetni postopek v skladu s sklepom, št. 426-24/2006-1085, dejansko vodil na podlagi ZJN-1, na to ugotovitev ne more vplivati, saj se pristojnost Državne revizijske komisije ne glede na dejanska ravnanja naročnikov ne more širiti izven okvirov, ki jih določa ZRPJN.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZPP in prvim odstavkom 274. člena ZPP v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 24.1.2006


Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- odvetniška družba Mramor, Sorta, Bilič in Holc o.p.-d.n.o., Komenskega ulica 4, Ljubljana
- Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto
- Sporti d.o.o., Košenice 83, 8000 Novo mesto
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran