018-492/2006 DARS d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana kot člana senata in članice Nataše Jeršič kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "A2 Karavankeâˆ"Obrežje; AC šentvidâˆ"Koseze, Izvedba elektro strojnih instalacij predora šentvid" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SCT, d. d., Slovenska 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 24. 1. 2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen v delu, ki se nanaša na vlagateljevo revizijsko navedbo v zvezi z neskladjem med zahtevo iz protokola pogajanj in vsebino obrazca Izjava o končni ponudbeni ceni glede navedbe popusta. Naročnik mora navedeno neskladje odpraviti.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 1.669,17 eurov, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 3. 10. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave št. 402-40/06-1953/ao.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 8. 11. 2006, v katerem predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in spremeni razpisne pogoje, da bo vlagatelj lahko pripravil pravilno ponudbo ter da spremeni merila oziroma določi novo spremenjeno ceno glede na razmere na tržišču, poleg tega pa zahteva povrnitev stroškov plačane takse in vseh drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločitve naročnika do dneva plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Vlagatelj navaja, da se bodo v skladu s protokolom št. 402-40/06-1955/ao z dne 18. 10. 2006 (v nadaljevanju: protokol) v postopku s pogajanji iz poglavja 1 upoštevala potrjena navodila iz predhodno izvedenega odprtega postopka. Vlagatelj navaja, da je bilo v točki 13.2 âˆ" Merilo za ocenitev ponudbe navedeno, da bo ponudba, katere višina bo skupaj z DDV presegla vrednost 2.700.000.000,00 tolarjev, ocenjena kot nesprejemljiva, v protokolu pa je na strani 5 navedeno, da je sprejemljiva tista ponudba, katere ponudbena cena ne presega najnižje ponudbene cene, ponujene v predhodno izvedenem postopku, tj. 2.279.564.009,4 tolarjev. Vlagatelj meni, da je naročnik z določanjem nove sprejemljive cene kršil 4. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) (načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev) in 5. člen ZJN-1 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki). Vlagatelj meni, da je namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Vlagatelj meni, da le na tak način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo. Vlagatelj meni, da naročnik ni preveril primerljive cene na tržišču, ampak je sprejemljivo ceno iz poglavja 1 razpisne dokumentacije še dodatno znižal, ker je za osnovo vzel najnižjo ponudbeno ceno iz predhodno izvedenega odprtega postopka. Vlagatelj navaja, da je dejstvo, da je treba ob upoštevanju nove izhodiščne cene upoštevati tudi popuste, ki bodo postavljeno ceno nedvomno še znižali. Vlagatelj tudi navaja, da je bila oddaja ponudb v odprtem postopku določena na dan 1. 12. 2005, zato meni, da ni realno sklepati, da bi vsi ponudniki ponudili enako ali nižjo ceno kot cenovno najugodnejši ponudnik v odprtem postopku, saj je od oddaje ponudb v odprtem postopku preteklo skoraj eno leto. Vlagatelj navaja, da mora naročnik v skladu z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev natančno ugotoviti svoje potrebe in izbrati ekonomsko najbolj smotrno pot za njihovo zadovoljitev, pri tem pa naj bi se naročnik skušal znotraj postopkov v največji meri približati ponudnikom. V tem primeru pa, navaja vlagatelj, se naročnik ni skušal približati ponudnikom, ampak s postavitvijo cene sili ponudnike k oddajanju nekonkurenčnih in neprimerljivih ponudb. Glede na navedeno vlagatelj meni, da bi moral naročnik razpisno dokumentacijo v tem segmentu spremeniti in omogočiti vsem ponudnikom, da pripravijo pravilne in medsebojno primerljive ponudbe.

Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik v protokolu navedel, da so kandidati dolžni v Izjavi o končni ponudbeni ceni (v nadaljevanju: Izjava) navesti znižanje svoje ponudbene cene v odstotku (%) od svoje ponudbene cene, kot je bila podana v obrazcu ponudbe, ki ga je kandidat podal v postopku s pogajanji in kot je razvidna iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb v postopku s pogajanji. Vlagatelj navaja, da mora kandidat v Izjavi poleg odstotkov znižanja navesti tudi izračun svoje končne ponudbene cene, v primeru neskladja med odstotkom popusta in izračunom končne ponudbene cene pa bo veljal odstotek popusta, kot je razviden iz Izjave. Vlagatelj navaja, da je pri pregledu Izjave ugotovil, da na obrazcu ni nikjer opredeljeno, da mora kandidat navesti znižanje svoje ponudbene cene v odstotku, saj obrazec Izjave ne vsebuje kolone, v katero je treba vpisati odstotek popusta, temveč mora kandidat vpisati neto ceno, davek z 20 % DDV, ponudbeno ceno z DDV in ponudbeno ceno z DDV z besedo. Vlagatelj tako ugotavlja, da je obrazec Izjave v neskladju z navodili iz protokola. Ker so kandidati v skladu z navodili dolžni v Izjavi navesti znižanje svoje ponudbene cene v odstotku, vlagatelj to določbo šteje kot pogoj, ki pa ga zaradi pomanjkljivega obrazca Izjave ne more izpolniti, zaradi česar trdi, da ne more pripraviti pravilne ponudbe.

Naročnik je 7. 12. 2006 sprejel sklep št. 402-40/06-2300/lk, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik navaja, da je pri pripravi protokola izhajal iz določb 20. in 27. člena ZJN-1 v povezavi s 4. členom ZJN-1. Naročnik navaja, da je upošteval razpisne pogoje za priznanje sposobnosti in merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, vse iz razpisne dokumentacije za predhodni odprti postopek, z določitvijo nove sprejemljive ponudbe pa je naročnik sledil načelu gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Naročnik tudi navaja, da mora naročnik v skladu s petim odstavkom 20. člena ZJN-1 preveriti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču. Ker se je razpis glasil na pridobitev elektro strojne opreme za predore, kar ni ravno pogosto na slovenskem tržišču, so bile za naročnika edino primerljive že dosežene cene na tovrstnih javnih naročilih, ki jih je vodil naročnik. Naročnik navaja, da je v že izvedenem odprtem postopku v tem javnem naročilu pridobil cene, za katere je ugotovil, da so v okviru primerljivih cen, tj. cen, doseženih na prejšnjih tovrstnih javnih naročilih, zaradi česar je naročnik izhajal iz že doseženih cen in ob upoštevanju načela gospodarnosti kot sprejemljivo ceno določil že predhodno ponujeno ceno v višini 2.279.564.009,62 tolarjev. Ta cena je za naročnika najbolj gospodarna glede na namen in predmet javnega naročila. Naročnik tudi poudarja, da je to ceno ponudil vlagatelj in bi takratno javno naročilo tudi dobil po tej ceni, če ne bi bile vse ponudbe nepravilne. Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da je bila cena sprejemljiva tako za naročnika kot vlagatelja. S to vrednostjo pa so bili seznanjeni tudi vsi ponudniki, ki jih je naročnik pozval k predložitvi ponudb v postopku s pogajanji. Naročnik navaja, da je vrednost, na podlagi katere je v protokolu opredelil sprejemljivost ponudb preveril tudi ob upoštevanju cen za posamezne predračunske postavke, po skrbni preučitvi ponudbene dokumentacije v predhodno izvedenem odprtem postopku in primerjave takrat upoštevnih cen vseh ponudb in cen na trgu v času sprejemanja protokola. Naročnik je ugotovil, da se cene vhodnih materialov niso bistveno spremenile, zaradi česar naročnik kot neutemeljene označuje vlagateljeve revizijske navedbe, da naročnik ni preveril primerljive cene na tržišču, da ni ocenil realne vrednosti investicije in da ni preveril, ali je možno za tako vrednost dobaviti in vgraditi zahtevano opremo. Naročnik tudi navaja, da je z ohranjanjem že ponujene cene kot dober gospodar želel preprečiti tudi morebitno neupravičeno dvigovanje cen, saj je bilo iz zahtevka za revizijo mogoče razbrati, da bi moral naročnik povečati ceno javnega naročila glede na najugodnejšo ceno iz predhodno izvedenega odprtega postopka, to pa pomeni, da bi v takem primeru naročnik ravnal negospodarno oziroma da bi neučinkovito porabil javna sredstva, saj so mu ponudniki v predhodno izvedenem odprtem postopku ponudili nižjo ceno. Naročnik tudi poudarja, da je ravnal v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZJN-1 ter 3. in 4. členom Pravilnika o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/2004). Naročnik oporeka vlagateljevi revizijski navedbi glede kršitve 5. člena ZJN-1, saj konkurenca med njimi ni bila omejena, še zlasti ne z uporabo diskriminatornih meril, saj so bili pogoji in merila za vse ponudnike enaki.

V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo glede pomanjkljivosti obrazca Izjave naročnik navaja, da ta revizijska navedba ne more biti predmet revizije, saj gre za nejasnost vlagatelja v zvezi s pripravo ponudbe, s katero lahko ponudnik âˆ" vlagatelj v skladu s 25. členom ZJN-1 in točko 10.1 Navodil ponudnikom (Poglavje 1) zaprosi za dodatno obvestilo ali pojasnilo. Če bi naročnik ravnal v nasprotju z oddanim obvestilom ali pojasnilom oziroma ga ne bi pravočasno oddal in bi nastale škodljive posledice za ponudnika, bi tako ravnanje lahko bilo predmet pravnega varstva ponudnika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 11. 12. 2006 obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 402-40/06-2387/ao z dne 15. 12. 2006 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. Naročnik je dodatno zaprošeno dokumentacijo Državni revizijski komisiji predložil 20. 12. 2006.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala tisti del zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj očita naročniku kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1) in kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) ter predlaga, da naročnik "spremeni merila oziroma določi novo sprejemljivo ceno glede na razmere na tržišču", pri tem pa je ugotovila, da v tem delu zahtevek za revizijo ni utemeljen.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v protokol in ugotovila, da je naročnik na strani 5 določil, da je "sprejemljiva ponudba, katere ponudbena cena ne presega najnižje ponudbene cene, ponujene v predhodno izvedenem odprtem postopku, katera znaša 2.279.554.009,62 SIT", na strani 6 pa, da bo "strokovna komisija za izvedbo postopka s pogajanji v postopku s pogajanji upoštevala merilo za ocenitev ponudbe, kot je navedeno v točki 13.2 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe: ''Edino merilo za ocenitev ponudb je najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa.''". Iz navedenega je razvidno, da je naročnik kot merilo ohranil že v odprtem postopku določeno edino merilo (tj. najnižja cena), spremenil pa je mejo, od katere dalje šteje ponudbo za nesprejemljivo. V odprtem postopku je ta meja znašala "2.700.000.000,00 SIT" (točka 13.2 poglavja 1). Najprej velja ugotoviti, da določitev navedene meje predstavlja pogoj (element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave; 10. točka 3. člena ZJN-1), saj predložitev ponudbe, katere vrednost znaša več kot 2.279.554.009,62 tolarjev, predstavlja naročnikov razlog za nesprejemljivost ponudbe, zaradi česar se kandidat v nadaljevanju ne bo mogel udeležiti pogajanj (stran 5 protokola), ne pa merila kot takega (element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb; 9. točka 3. člena ZJN-1), saj je za merilo značilno, da ne pomeni izključujočega elementa (kot to sicer velja za pogoj).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je nova limitirana vrednost 2.279.554.009,62 tolarjev, vrednost vlagateljeve ponudbe iz predhodno izvedenega odprtega postopka (razvidno iz zapisnika št. 402-40/05-2998/SK z dne 1. 12. 2006) in da je bila ta vrednost izmed treh predloženih ponudb najnižja, zaradi česar Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala vlagateljevih revizijskih navedb, da "ni realno sklepati, da bi vsi ponudniki ponudili enako ali nižjo ceno kot cenovno najugodnejši ponudnik v odprtem postopku", kolikor se nanašajo na druge kandidate, ne pa na vlagatelja. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen varovanju pravic vsakega posameznega vlagatelja (prvi odstavek 9. člena ZRPJN), ne more pa vlagatelj uveljavljati v svojem imenu kršitev, ki bi morebiti lahko vplivale na položaj nekega drugega ponudnika (tu: kandidata) (npr. zadeva št. 018-023/2006), poleg tega pa je treba tudi izpostaviti, da v primeru, "če je bil ali bi lahko bil, zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes", lahko vložijo zahtevek za revizijo subjekti, določeni v drugem odstavku 9. člena ZRPJN, zaradi česar Državna revizijska komisija ni presojala utemeljenosti vlagateljevih revizijskih navedb glede kršitve 4. in 5. člena ZJN-1 v tistem delu, kjer jih je mogoče razumeti, da vlagatelj zatrjuje ravnanja, ki posegajo tudi v pravice tretjih, in ne zgolj kršitve, ki posegajo v njegov pravni položaj.

Vlagatelj meni, da naročnik ni preveril primerljive cene na tržišču, ampak je sprejemljivo ceno iz poglavja 1 še dodatno znižal, ker je za osnovo vzel najnižjo ponudbeno ceno iz predhodno izvedenega odprtega postopka. Ker gre v obravnavanem primeru za primer oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji, kot je določen v tretjem odstavku 20. člena ZJN-1, mora naročnik upoštevati obveznosti, ki mu jih nalaga peti odstavek 20. člena ZJN-1, in torej mora "preveriti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila". V zvezi z določbo petega odstavka 20. člena ZJN-1 velja ugotoviti, da se ta ne nanaša na fazo priprave razpisne dokumentacije, temveč na fazo preverjanja pogodbene cene, torej cene tistega ponudnika, katerega ponudbo namerava naročnik izbrati kot najugodnejšo. Ni namreč mogoče pričakovati, da bo naročnik preveril pogodbeno ceno v trenutku, ko ponudbe v postopku s pogajanji sploh še niso predložene. Tudi sicer se določba petega odstavka 20. člena ZJN-1 nanaša na naročnikovo dolžnost preveriti, da ponudbena cena iz ponudbe, ki jo namerava izbrati, ni višja od primerljive cene na tržišču, kar preprečuje prav limitacija najvišje še sprejemljive ponudbene cene.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da med strankama ni spora o tem, da je naročnik v predhodno izvedenem odprtem postopku pridobil že eno ponudbo, katere vrednost je enaka limitirani vrednosti, in da je torej že en ponudnik (v tem primeru celo vlagatelj) v odprtem postopku ponudil izvedbo po sporni ceni. Državna revizijska komisija ugotavlja, da časovna oddaljenost predložitve najugodnejše ponudbe v odprtem postopku sama po sebi še ne pomeni, da bi limitirana vrednost ne izkazovala ustrezno primerljive cene na tržišču, saj je treba upoštevati tudi tehnološki napredek in spremenjene pogoje konkurenčnosti. Sicer pa je iz zapisnika št. 402-40/05-2998/SK z dne 1. 12. 2006 tudi razvidno, da je drugi najugodnejši ponudnik iz odprtega postopka ponudil izvedbo del po ceni 2.314.560.520,08 tolarjev, torej po vrednosti, ki bistveno ne odstopa od vlagateljeve ponudbe (približno 1,54 % višjo ceno) ponudbi pa sta si v tem smislu tudi primerljivi. Odločitev, ali bo kateri izmed potencialnih ponudnikov tudi sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, pa je v domeni vsakega posameznega potencialnega ponudnika, torej v domeni ponudnikove poslovne oziroma ekonomske odločitve, zaradi česar je tudi v domeni vsakega potencialnega ponudnika odločitev, ali bo predložil ponudbo, pri kateri mora biti ponudbena cena enaka ali nižja od limitirane vrednosti.

V obravnavanem primeru je tudi razvidno, da je naročnik določil enotno izhodišče za vse kandidate in da je kot edino merilo za oddajo javnega naročila določena najnižja cena, ki je sicer eno izmed dopustih meril v skladu z 51. členom ZJN-1, zaradi česar ni mogoče trditi, da bodo ponudbe pri ocenjevanju medsebojno neprimerljive. Državna revizijska komisija pa tudi opozarja, da se je že v več primerih (npr. zadeva št. 018-391/2005) izrekla, da merilo najnižja cena ne more biti (neupravičeno) diskriminatorno, nesmiselno povezano z vsebino javnega naročila ipd., zaradi česar ni mogoče ugotoviti, da bi bila določitev tega merila v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1).

Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik z določitvijo limitirane ponudbene cene kršil načelo učinkovitosti in gospodarne porabe javnih sredstev iz 4. člena ZJN-1. V skladu s 4. členom ZJN-1 mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. Gre torej za načelo, ki v postopku oddaje javnega naročila varuje javni interes. Javni interes se v revizijskem postopku varuje z vložitvijo zahtevka za revizijo s strani državnih organov, navedenih v tretjem odstavku 9. člena ZRPJN. Aktivno legitimirane osebe iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo ne varujejo javnega interesa, pač pa svoj lastni ekonomski interes. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da bi z znižanjem limitirane ponudbene vrednosti kršil načelo učinkovitosti in gospodarne porabe javnih sredstev, saj ravno limitacija ponudbene cene ob nespremenjenem obsegu in kvaliteti predmeta javnega naročila preprečuje, da bi se ponudbena cena v postopku s pogajanji glede na cene iz predhodno izvedenega odprtega postopka zvišala.

Ob vsem navedenem pa je treba tudi ugotoviti, da je v domeni vsakega kandidata odločitev, ali bo predložil ponudbo, zaradi česar je nenazadnje v naročnikovi sferi riziko, ali bo glede na zahtevo po limitirani vrednosti prejel kakšno (sprejemljivo) ponudbo.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala tisti del zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj ugotavlja neskladje med protokolom in Izjavo ter predlaga, da naročnik "spremeni razpisne pogoje, da bo vlagatelj lahko pripravil pravilno ponudbo", pri tem pa je ugotovila, da je v tem delu zahtevek za revizijo utemeljen.

Državna revizijska komisija je vpogledala v protokol in ugotovila, da je na straneh 2 in 3 naročnik določil:

"Dokumentacija v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji, ki jo bodo kandidati prejeli s pozivom, vsebuje naslednje dokumente:
â??
zato bodo kandidati v ponudbi dolžni predložiti naslednjo dokumentacijo:
â??
- Poglavje 1 - Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - kandidatom ne bo potrebno ponovno predložiti, temveč se bodo upoštevala potrjena navodila iz predhodno izvedenega odprtega postopka
â??
- potrjeno in podpisano Izjavo, da kandidat sprejema pogoje iz dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji;

Izjavo o končni ponudbeni ceni bodo kandidati dolžni predložiti šele v postopku s pogajanji, kjer bodo pooblaščeni predstavniki kandidata predsedniku strokovne komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji, na njegov poziv predali zapečateno kuverto z izpolnjeno in potrjeno izjavo o končni ponudbeni ceni."

na strani 6 pa:

"Na pogajanjih so kandidati pozvani k znižanju vrednosti njihove ponudbene cene, podane v obrazcu ''Ponudba'', predložene v postopku s pogajanji. V izjavi o končni ponudbeni ceni navesti znižanje svoje ponudbene cene v odstotku (%) od svoje ponudbene cene, kot je bila podana v obrazcu ponudbe, ki ga je kandidat podal v postopku s pogajanji in kot je razvidna iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb v postopku s pogajanji. Kandidat je v Izjavi s končno ponudbeno ceno dolžan poleg % znižanja navesti tudi izračun svoje končne ponudbene cene. V primeru neskladja med % popusta in izračunom končne ponudbene cene bo veljal % (odstotek) popusta, kot je razviden iz Izjave o končni ponudbeni ceni.

Po predstavitvi ocenjevanja ponudb bo predsednik strokovne komisije za oddajo javnega naročila pozval pooblaščene predstavnike kandidatov, da oddajo zapečatene kuverte, v katerih predložijo izpolnjeno izjavo o končni ponudbeni ceni. Predsednik strokovne komisije za oddajo javnega naročila bo pozval k predložitvi končne ponudbene cene kandidate v vrstnem redu, kot je razviden iz zapisnika o odpiranju ponudb v postopku s pogajanji, torej v vrstnem redu, kot so bile ponudbe predložene in odprte v postopku s pogajanji. Predstavniki kandidatov so dolžni kuverte predložiti na prvi poziv predsednika strokovne komisije za oddajo javnega naročila. Vkolikor kandidati ne predložijo izjave o končni ponudbeni ceni, bo njihova ponudba ocenjena kot nepravilna in je naročnik ne bo upošteval v nadaljnjem postopku ugotavljanja najugodnejšega ponudnika. kandidat je dolžan svojo izjavo s končno ponudbeno ceno, ki je sestavni del zapisnika o izvedbi pogajanj, potrditi s podpisom in žigom.

Po predložitvi zapečatenih kuvert s končno ponudbeno ceno s strani kandidatov, bo strokovna komisija za oddajo javnega naročila vse predane kuverte javno odprla in prebrala Izjave o končni ponudbeni ceni in sicer tako % (odstotek) znižanja ponudbene cene, kot je razvidna iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, oddanih v postopku s pogajanji, kot izračun končne ponudbene cene posameznih ponudnikov. Oba podatka bo strokovna komisija za oddajo javnega naročila zavedla v zapisniku o pogajanjih. Izjave s končno ponudbeno ceno predstavljajo sestavni del zapisnika o pogajanjih."

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v sporno Izjavo in ugotovila, da jo je naročnik oblikoval tako, da je razvidno, da ponudniki vanjo vpišejo podatke o kandidatu, neto ceni v SIT, davku z 20 % DDV v SIT, ponudbeni ceni z DDV v SIT in ponudbeni ceni z DDV z besedo, navedejo kraj in datum, kandidati pa to Izjavo tudi podpišejo in nanjo odtisnejo svoj žig. Pri pregledu te Izjave je Državna revizijska komisija ugotovila, da ta ne vsebuje "kolone, v katero je treba vpisati % (odstotek) popusta", kot to utemeljeno navaja vlagatelj.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali bi morala biti ta "kolona" glede na vsebino protokola v Izjavi tudi podana.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz protokola razvidno, da je predložitev Izjave v postopku s pogajanji obvezna, sicer se ponudba kot nepravilna zavrne, in da morajo kandidati predložiti "izpolnjeno in potrjeno" Izjavo ter v njej "navesti znižanje svoje ponudbene cene v odstotku (%) od svoje ponudbene cene, kot je bila podana v obrazcu ponudbe". Iz protokola je tako razvidna obveznost kandidatov vnesti tudi podatek o popustu. Nadalje, iz protokola ni razvidna nobena omejitev glede oblike obrazcev (npr. da bi kandidati lahko sami v posamezne obrazce dopisovali kakšne podatke), je pa razvidno, da je naročnik določil, da "se bodo upoštevala potrjena navodila iz predhodno izvedenega odprtega postopka", vsak kandidat pa mora tudi podpisati izjavo o "sprejemanju pogojev iz dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji". Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v "navodila iz predhodno izvedenega odprtega postopka", pri tem pa je ugotovila, da je v točki 20.2 poglavja 1 (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) naročnik določil, da "razpisne dokumentacije ponudniku ni dovoljeno kakorkoli spreminjati in dopolnjevati".

Glede na to, da je naročnik določil, da morajo kandidati v Izjavi navesti podatek o popustu in da naročnik ne dovoli kakorkoli spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, hkrati pa ni v spornem obrazcu (tj. Izjavi) predvidel "kolone, v katero je treba vpisati % (odstotek) popusta", je mogoče kot utemeljeno šteti vlagateljevo revizijsko navedbo, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Pravilna ponudba je namreč "tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije" (13. točka 3. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi morala biti sporna "kolona" v Izjavi podana, zaradi česar je zahtevek za revizijo v tem delu spoznala kot utemeljen, naročnika pa napotuje, da odpravi navedeno neskladje ter tako omogoči vlagatelju kot sicer tudi drugim kandidatom pripraviti in predložiti pravilno ponudbo.

Ob tem pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da iz prvega odstavka 23. člena ZJN-1 izhaja naročnikova dolžnost pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik (tu: kandidat) na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo, medtem pa iz tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 zgolj ponudnikova (tu: kandidatova) pravica zahtevati dodatno obvestilo ali pojasnilo, ne pa tudi njegova dolžnost, zato se Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ne strinja z naročnikovo navedbo, da "ta navedba vlagatelja ne more biti predmet revizije". Nenazadnje tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo govori o tem, da ponudnik "lahko zaprosi" za dodatno pojasnilo ali obvestilo, iz česar je razvidno, da tudi iz naročnikove argumentacije izhaja, da gre pri dodatnem obvestilu ali pojasnilu za kandidatovo pravico to zaprositi, ne pa tudi za njegovo dolžnost. Iz tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 pa izhaja naročnikova dolžnost tako dodatno obvestilo ali pojasnilo (v primeru, če ga kandidat zahteva) podati.

Vlagatelj je predlagal tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem vlagatelja, naročnik pa je dokazoval neutemeljenost zahtevka za revizijo tudi s tem, da je predlagal, da se zasliši naročnika. Državna revizijska komisija predlogoma strank ni sledila, saj je presodila, da že listinski dokazi ponujajo zadostno podlago za sprejem odločitve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer, da mu naročnik "povrne stroške plačane takse in vse druge stroške v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločitve naročnika do dneva plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe".

V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN mora stranka opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Glede na dejstvo, da vlagatelj ni opredelil (specificiral) "vseh drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo", je Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagatelju priznala samo povračilo zneska vplačane takse, saj so bili samo ti stroški določno opredeljeni. Državna revizijska komisija je pri povračilu stroškov upoštevala tudi določbe Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006), ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom (1 euro = 239,64 tolarjev), določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro.

Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 1.669,17 eurov, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 24. 1. 2007

Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- SCT, d. d., Slovenska 56, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran