018-495/2006 Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata in članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, ter ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Storitve pranja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Periteks d.o.o., Blatnica 2, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva 23-25, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.01.2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 29.12.2006 se delno ugodi, tako da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, št. 01.4-88/12-06 z dne 14.11.2006. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.088,05 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 05.09.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "Storitve pranja". Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 100/06 dne 29.09.2006, pod številko objave Ob-26487/06.

Naročnik je dne 14.11.2006 sprejel Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, št. 01.4-88/12-06, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku Fin-Kom d.o.o., Efenkova cesta 61, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, datirano z dnem 29.12.2006 in katero je naročnik prejel dne 30.11.2006, vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila z dne 14.11.2006 in ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, neprimerna in nesprejemljiva ter da vsebuje zavajajoče podatke. Zahteva tudi izdajo nove odločitve, s katero naj se izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika in povrnitev nastalih revizijskih stroškov vlagatelja. Vlagatelj zatrjuje nepravilnost, neprimernost in nesprejemljivost ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar bi jo naročnik po njegovem mnenju moral zavrniti. Nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj utemeljuje z dejstvom, da ponudba ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik ni predložil potrdila carinske uprave, da ima pri njej poravnane vse obveznosti, kar je v nasprotju s točko 4. poglavja 2.11 razpisne dokumentacije. Nadalje, ponudba izbranega ponudnika je po mnenju vlagatelja neprimerna, ker iz predložene skice (OBR-4) ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da le-ta nima zagotovljene dosledne ločitve čistega in nečistega perila, saj se poti čistega in nečistega perila križata, ker je na skici narisan le en vhod/izhod in se tako obe vrsti perila odpravljata skozi ista vrata. Vlagatelj na tem mestu izpostavlja javno naročilo naročnika Psihiatrične klinike Ljubljana, ki je v letu 2005 izločila izbranega ponudnika in v zvezi z navedenim zahtevala izvedensko mnenje, v katerem je bilo ugotovljeno, da izbrani ponudnik take zahteve ni izpolnjeval (odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-278/05). Nesprejemljivost ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj zatrjuje z neizpolnjevanjem referenčnega pogoja, da je ponudnik v zadnjih treh letih izvajal storitve pranja v trajanju enega leta za eno bolnišnico v skupni letni količini najmanj 120.000 kg. Prva referenca naročnika Javnega zavoda psihiatrična bolnica Vojnik ne ustreza minimalni letni količini opranega perila 120.000 kg, saj je vlagatelj od naročnika, pri katerem je bila opravljena navedena storitev, pridobil podatke, ki so drugačni od tistih, ki jih je podal izbrani ponudnik, saj letna količina opranega ni dosegla zahtevane količine 120.000 kg. Za drugo referenco naročnika Inštituta za rehabilitacijo pa vlagatelj meni, da navedenega naročnika ni mogoče šteti niti za bolnišnico niti za bolnišnico enake zahtevnostne stopnje, zaradi česar tudi ta referenca ni ustrezna. Vlagatelj kot zadnje očita naročniku kršitev 54. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je namreč sprejel spremembo ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar je iz nepravilne ponudbe napravil pravilno. Izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil OBR-13, in sicer tistega dela izjave, kjer je naročnik predvidel vpis podatka, od kod so razvidni podatki o količinah letno opranega perila. Naročnik je izbranega ponudnika pozval k predložitvi internih poslovnih poročil in pogodb, kljub dejstvu, da se izbrani ponudnik nanje v ponudbi ni skliceval.

Naročnik je dne 14.12.2006 sprejel sklep, št. 01.4-88/21-06, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik primarno odreka aktivno legitimacijo vlagatelju, ker le-ta ni podaljšal veljavnosti ponudbe in bančne garancije. V nadaljevanju naročnik obrazloži neutemeljenost zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik je predložil ustrezno potrdilo o poravnanih davkih, prispevkih in drugih dajatvah, saj je naročnik zahteval potrdilo pristojnega davčnega urada ali carinske uprave. Nadalje, iz predložene ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika nesporno izhaja, da je pralnica ločena v fazi obdelave perila, kakor je bilo zahtevano, medtem ko v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da mora biti fizično ločena transportna pot umazanega in čistega perila. Odločitev Državne revizijske komisije, na katero se sklicuje vlagatelj, pa je bila izdana na podlagi drugačnega dejanskega stanja. V zvezi z referenco psihiatrične bolnišnice Vojnik naročnik izpodbija dokaz vlagatelja, saj gre le za kopijo elektronskega sporočila, iz katerega izhaja, da je g. Boštjan Ferk iz podjetja Praetor poslal vprašanje bolnišnici Vojnik in gre za neuraden dokument. Sicer pa je izbrani ponudnik predložil pravilno izpolnjeno in potrjeno referenco, ki mu jo je izdala bolnišnica. Glede reference Inštituta za rehabilitacijo pa naročnik navaja, da gre za osrednji nacionalni zdravstveni zavod in je njegova dejavnost namenjena predvsem bolnišnični oskrbi bolnikov instituta. Naročnik tudi nasprotuje očitku vlagatelja glede kršitve 54. člena ZJN-1, saj ni zahteval dokumentov, ki bi že bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, poleg tega pa je enake dokumente zahteval od vseh ponudnikov.

Vlagatelj je dne 15.12.2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V obvestilu se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v sklepu z dne 14.12.2006. Vlagatelj primarno navaja, da sta izrek in obrazložitev sklepa v nasprotju, saj bi moral naročnik zahtevek za revizijo zavreči, kolikor vlagatelju ne priznava aktivne legitimacije. Glede ločenosti umazanega in čistega perila vlagatelj meni, da naročnik neupravičeno in neodgovorno ignorira zahteve iz razpisne dokumentacije, saj gre za standard pri pranju bolnišničnega perila, ki naj bi zmanjševal možnost bolnišničnih okužb. V celoti je potrebno zavrniti tudi argument naročnika, ki pravi, da v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da mora biti ločena transportna pot umazanega in čistega perila, saj je v OBR-4 jasno zahtevana dosledna ločenost umazanega in čistega perila, tako med transportom, kakor tudi v procesu pranja in likanja. Glede reference psihiatrične bolnišnice Vojnik vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pridobi uradno izjavo pooblaščene osebe bolnišnice ter kopije pogodb in faktur, iz katerih bo razvidna dejanska količina opranega perila. V zvezi z drugo referenco pa vlagatelj pritrjuje ugotovitvi naročnika, da je inštitut zdravstveni zavod, ni pa bolnišnica enake zahtevnostne stopnje.

Naročnik je z dopisom z dne 19.12.2006 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo v predmetnem postopku v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

(1) Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-160/2005, 018-270/2005, 018-002/2006, 018-073/2006) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in dokazi, ki so bili navedeni, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru dodatnih oziroma novih navedb in kršitev oziroma spremembe ali dopolnitve revizijskega predloga v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 15.12.2006 prepozno uveljavljal nova dejstva in dokaze, in sicer v delu, ki se nanaša na neizpolnitev razpisnih zahtev izbranega ponudnika glede dosledne ločenosti umazanega in čistega perila ter obeh spornih referenc. Državna revizijska komisija tako navedenih dejstev pri odločitvi ni upoštevala.

(2) Državna revizijska komisija v zvezi s sporno aktivno legitimacijo vlagatelja ugotavlja, da bi moral naročnik v primeru, da je ugotovil, da je zahtevek za revizijo vložil vlagatelj, ki ni izkazal aktivne legitimacije, skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavreči s sklepom, česar pa v obravnavanem primeru ni storil, ampak je zahtevek za revizijo obravnaval in ga na podlagi prvega odstavka 16. člena ZRPJN kot neutemeljenega zavrnil.

Ne glede na navedeno je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotovila, da je podana aktivna legitimacija vlagatelja za vložitev zahtevka za revizijo.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila".

Kot izhaja iz navedenih zakonskih določb, je izkazovanje aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa. Iz zgoraj citiranega določila 9. člena ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dvignil razpisno dokumentacijo in do roka za oddajo ponudb oddal svojo ponudbo, s čemer je nedvomno izkazal interes za dodelitev predmetnega javnega naročila.

Glede drugega izmed pogojev, ki ga mora izpolniti vlagatelj, da bi mu bila priznana aktivna legitimacija, gre ugotoviti, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje nepravilnost, neprimernost in nesprejemljivost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi v primeru, če bi se v revizijskem postopku ugotovilo, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, neprimerna ali nesprejemljiva (v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1) in bi bila zato na podlagi prvega odstavka 76. člena zavrnjena, nastopila situacija, ko bi naročniku ostali dve pravilni ponudbi, od katerih je vlagateljeva po zahtevanih merilih prejela večje število točk in je ugodnejša. V tem primeru bi lahko naročnik oddal predmetno javno naročilo vlagatelju. V primeru ugotovitve s strani vlagatelja zatrjevane nepravilnosti, neprimernosti oziroma nesprejemljivosti ponudbe izbranega ponudnika ima vlagatelj tako možnost, da zopet sodeluje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma mu je javno naročilo lahko oddano, s čimer pa je vlagatelj tako verjetno izkazal, da bi mu zaradi zatrjevanih nepravilnosti, ki naj bi jih v predmetnem postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, lahko nastala škoda. Zapisano drugače, vlagatelj izkazuje pravni interes za presojo (ne)pravilnosti, (ne)primernosti in (ne)sprejemljivosti ponudbe izbranega ponudnika, saj takšna presoja vsekakor lahko vpliva na njegove pravice in pravne koristi in bi mu zaradi zatrjevanih nepravilnosti, ki jih je mogoče pripisati ravnanju naročnika, lahko nastala škoda.

Državna revizijska komisija na tem mestu še izpostavlja, da vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije iz razloga, na katerega se sklicuje naročnik, in sicer da vlagatelj ni podaljšal veljavnosti ponudbe in bančne garancije, saj gre za presojo dejstev, ki vplivajo na samo pravilnost ponudbe, torej skladnost ponudbe vlagatelja z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik je ponudbo vlagatelja ocenil kot pravilno in ji torej priznal ustreznost tudi v delu veljavnosti ponudbe in bančne garancije, to je, da mora ponudba veljati 60 dni od dneva javnega odpiranja ponudb; navedeni rok pa še ni potekel do datuma vložitve zahtevka za revizijo vlagatelja. Naročnik pa v revizijskem postopku ne more ponovno presojati pravilnost ponudbe vlagatelja, saj navedeno dejstvo ni predmet konkretnega revizijskega zahtevka. V zvezi z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-052/02, na katero se prav tako sklicuje naročnik, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je šlo v navedenem primeru za drugačno dejansko stanje. Takratni vlagatelj zahtevka za revizijo namreč ni sledil naročnikovemu pozivu, ki ga je v skladu z določili razpisne dokumentacije zaprosil za podaljšanje opcije njegove ponudbe in garancije za resnost ponudbe, s takšnim ravnanjem pa se je dejansko odpovedal interesu za dodelitev naročila in je bilo možnost eventualnega nastanka škode kvečjemu pripisati ravnanju takratnega vlagatelja.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj izpolnil oba pogoja, ki ju za priznanje procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo zahteva določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zato mu je potrebno le-tega tudi priznati.

(3) Državna revizijska komisija se je v nadaljevanju opredelila do trditve vlagatelja, da izbrani ponudnik ni zadostil točki 4. poglavja 2.11 razpisne dokumentacije, ker ni predložil potrdila carinske uprave, da ima pri njej poravnane vse obveznosti, zaradi česar je po mnenju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika nepravilna.

Skladno z določili 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: pravilnik) ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Določilo točke 4. poglavja 2.11 razpisne dokumentacije zahteva od ponudnika: "potrdilo, da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi, zapadle do dneva dviga potrdila, ki ga izdajata pristojni davčni urad ali carinska uprava - potrdilo ne sme biti starejše od 60 dni od dneva objave JN v Ur.listu;".

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta predložil potrdilo pristojnega davčnega urada, da ima poravnane vse zapadle zakonske obveznosti. Z navedenim potrdilom je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo iz razpisne dokumentacije, saj je naročnik zahteval potrdilo pristojnega davčnega urada ali potrdilo carinske uprave in ne potrdil obeh organov, zato je potrebno zahtevek vlagatelja v tem delu zavrniti.

(4) Vlagatelj nadalje očita izbranemu ponudniku neprimernost ponudbe, ker le-ta nima zagotovljene dosledne ločitve čistega in nečistega perila skladno z OBR-4 razpisne dokumentacije.

Skladno z določilom 3. člena pravilnika je ponudba neprimerna, če njena vsebina ni povezana s predmetom javnega naročila in zato v celoti ne odgovarja zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, ki so vezane na predmet javnega naročila.

Naročnik je v OBR-4 opisal predmet javnega naročila. V točki II. "Zahtevana tehnologija in kakovost pranja" je naročnik med drugim zahteval: "Izvajalec mora poskrbeti, da bo izvedel storitve pranja za naročnika vestno, strokovno in v časovnih terminih, ki jih bo določil naročnik, pri čemer mora izvajalec poskrbeti in zagotoviti dosledno ločenost umazanega in čistega perila, tako med transportom, kakor tudi v procesu pranja in likanja."

Vlagatelj zatrjuje, da iz predložene skice (izbranega ponudnika) čistega in nečistega dela pralnice in transportnih poti perila izhaja, da izbrani ponudnik nima zagotovljene dosledne ločitve čistega in nečistega perila, ker se poti čistega in nečistega perila križata, ker je na skici narisan le en vhod/izhod. Vlagatelj se kot dokaz sklicuje na izvedensko mnenje in odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-278/06, v kateri je bil izbrani ponudnik izločen iz istega razloga.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v zadevi št. 018-278/06 ni šlo za povsem identične zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji, saj je v navedenem primeru naročnik izrecno zahteval označitev čiste in nečiste poti perila, ki se ne smeta križati, medtem ko v obravnavanem primeru naročnik zahteva le dosledno ločenost umazanega in čistega perila med transportom in v procesu likanja in pranja in ne prepoveduje križanja poti čistega in nečistega perila. Vlagatelj pa tudi ne pojasni, zakaj križanje poti ni skladno s standardi pranja bolnišničnega perila, ki veljajo v RS, na katere se sklicuje.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek tudi v tem delu zavrača kot neutemeljenega, saj za presojo primernosti ponudbe izbranega ponudnika ni pomembno dejstvo, ali le-ta zagotavlja, da se poti čistega in nečistega perila križata, saj naročnik ni postavil navedene zahteve v razpisni dokumentaciji.

(5) Vlagatelj nadalje zatrjuje nesprejemljivost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga neizpolnjevanja referenčnega pogoja.

Skladno z določilom 4. člena pravilnika je ponudba med drugim nesprejemljiva, če jo predloži ponudnik, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji.

"Pogoj" je v skladu z 10. točko 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. V skladu z 41. členom ZJN-1 mora naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora v času oddaje ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Pri tem so v prvem in tretjem odstavku 42. člena ZJN-1 navedeni obvezni pogoji, torej pogoji, ki jih naročnik mora navesti v razpisni dokumentaciji, v 42.a členu ZJN-1 pa ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji, katerih raven lahko naročnik določa v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Skladno s točko 2.a) drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 tako lahko naročnik za izpolnitev tehnično kadrovskih zmogljivosti zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe.

Naročnik je v točki 2.8 razpisne dokumentacije kot pogoj zahteval tudi, da je ponudnik v zadnjih treh letih izvajal storitve pranja v trajanju enega leta za eno bolnišnico v skupni letni količini najmanj 120.000 kg (reference), za kar mora ponudnik predložiti izpolnjen obrazec reference s priloženimi izjavami (OBR-7). V objavi javnega naročila v Uradnem listu RS pa je naročnik kot dokazilo za izpolnjevanje tehničnih sposobnosti zahteval najmanj en referenčni posel v trajanju enega leta v zadnjih treh letih (kot referenčni posel šteje pranje perila bolnišnice enake zahtevnostne stopnje v skupni letni količini najmanj 120.000 kg).

Izbrani ponudnik je predložil izpolnjen OBR-7 in predložil dve referenčni izjavi, potrjeni in podpisani s strani odgovornih oseb naročnikov Psihiatrične bolnišnice Vojnik (v nadaljevanju: bolnišnica) in Inštituta za rehabilitacijo RS (v nadaljevanju: inštitut), ki potrjujeta, da je izbrani ponudnik v trajanju enega leta izvajal storitve pranja perila v skupni letni količini več kot 120.000 kg.

(5.a) Vlagatelj nasprotuje referenci bolnišnice iz razloga, ker je od odgovorne osebe bolnišnice, ki je podpisala sporno referenčno izjavo, pridobil podatek, da skupna letna količina opranega perila ni presegala 120.000 kg, zaradi česar je po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik tudi kršil 8. točko poglavja 2.8 razpisne dokumentacije, kjer naročnik navaja, da bo izločil vsakega ponudnika, ki bo dal zavajajoče podatke.

Po vpogledu v izpis elektronskega sporočila, ki ga je predložil vlagatelj kot dokaz v predmetnem postopku, izhaja, da je g. Boštjan Ferk odgovorno osebo bolnišnice, ki je podpisala sporno referenčno izjavo, g. Albina Apotekarja, zaprosil za informacijo, ali je letna količina opranega perila s strani izbranega ponudnika res presegala 120.000 kg, kakor je navedeno v sporni referenčni izjavi in prejel odgovor, iz katerega izhaja, da letna količina opranega perila v letih od 2002 do 2005 ni nikoli dosegla oziroma presegla 120.000 kg in da je pri sporni referenčni izjavi verjetno prišlo do zamenjave podatka o skupni količini opranega perila v vseh letih, ki je presegala 120.000 kg, ni pa to podatek o opranem perilu v enem letu. Tudi iz objave javnega naročila v Uradnem listu RS, št. 95-96/01, katerega predmet je bila storitev pranja perila za bolnišnico, izhaja, da je bila letna količina opranega perila 50.000 kg.

Državna revizijska komisija je za presojo resničnosti vsebine izdane sporne referenčne izjave od bolnišnice zahtevala uradne podatke o opravljenih storitvah izbranega ponudnika. Bolnišnica je dne 09.01.2007 z dopisom posredovala podatke, iz katerih je razvidno, da je izbrani ponudnik v letih od 2002 do 2005 opravljal storitev pranja perila na podlagi javnega naročila, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 95-96/01 z dne 30.11.2001. Količina opranega perila v letu 2002 je bila 44.659 kg, v letu 2003 57.369 kg, v letu 2004 55.838 kg in v letu 2005 5.003 kg.
Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da sporna referenca, potrjena s strani bolnišnice, vsebuje neresnične podatke in je potrebno pritrditi vlagatelju in ugoditi njegovem zahtevku v tem delu, da je izbrani ponudnik v sporni referenci podal neresnične oziroma zavajajoče podatke. Ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik storitev pranja perila opravljal sam, krivde oziroma malomarnega ravnanja za navajanje neresničnih podatkov ni mogoče pripisati le izdajatelju reference - bolnišnici, ampak tudi izbranemu ponudniku, saj bi le-ta moral vedeti za količino opranega perila v posameznem letu. Z navedenim ravnanjem je izbrani ponudnik kršil oziroma ni izpolnil še enega izločitvenega pogoja, in sicer iz 8. podtočke, točke 2.8 razpisne dokumentacije, ki določa, da ponudnik ni dal zavajajočih podatkov, zaradi česar bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika moral izločiti kot nepravilno. Naročnik je namreč v točki 2.8 zapisal, da bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje iz tega člena (pravilne ponudbe) in bodo njihove ponudbe uvrščene v nadaljnjo obravnavo. Izbrani ponudnik je bil z navedenim pogojem tudi izrecno seznanjen, saj je na OBR-8 podal izjavo, da so vsi podatki v njegovi ponudbi resnični in nezavajajoči in da ga lahko naročnik izloči iz ocenjevanja ponudb, če bodo njegovi podatki v ponudbeni dokumentaciji zavajajoči. Naročnik bi tako moral najmanj ponovno preveriti sporno referenco, na kar ga je opozoril vlagatelj v zahtevku za revizijo in nato ustrezno razveljaviti odločitev o oddaji naročila, ki je temeljila na napačnih predpostavkah.

(5.b) Vlagatelj nadalje nasprotuje referenci inštituta iz razloga, ker meni, da inštitut ni mogoče šteti za bolnišnico oziroma za bolnišnico enake zahtevnostne stopnje, pri čemer svojo trditev utemeljuje z dejstvom, da že sam naziv "inštitut" zadošča za ugotovitev neustreznosti predložene reference in da naloge naročnika inštituta niso primerljive z nalogami splošne bolnišnice.

Državna revizijska komisija skladno z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah postavljenega zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Na tem mestu Državna revizijska komisija izpostavlja, da iz določila 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05 in 43/06; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN, izhaja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj zatrjuje neustreznost predložene reference, pri čemer le navaja, da že sam naziv "inštitut" zadošča za ugotovitev neustreznosti predložene reference in da naloge naročnika inštituta niso primerljive z nalogami splošne bolnišnice, ne ponuja pa nikakršnih dokazov, ki bi utemeljevali njegovih navedb. Po drugi strani gre pritrditi naročnikovemu pojasnilu, da je inštitut zdravstveni zavod, katerega osnovna dejavnost je predvsem namenjena bolnišnični oskrbi bolnikov, saj je inštitut kot javni zdravstveni zavod registriran za glavno dejavnost "85.110 bolnišnična zdravstvena dejavnost".

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni uspel dokazati naročniku kršitve pri presoji sporne reference inštituta, je v tem delu vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

(6) Državna revizijska komisija je ugotovila neutemeljenost zahtevka za revizijo tudi v delu, ki se nanaša na kršitev 54. člena ZJN-1, ker naj bi naročnik dovolil izbranemu ponudniku spremembo ponudbe, in sicer naj bi naknadno predložil interna poslovna poročila in pogodbe kot del izjave na OBR-13, kjer je naročnik predvidel vpis podatka, od kod so razvidni podatki o količinah letno opranega perila.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da je le-ta izpolnil izjavo o količinah opranega perila (OBR-13), razen v delu, ki se nanaša na navedbo podatka, od kje so razvidni podatki o letni količini opranega perila. Vendar naročnik ni podal natančnega navodila, da mora biti navedeni obrazec v celoti izpolnjen oziroma da bo v nasprotnem primeru ponudba morebiti izločena kot nepravilna in bi šlo torej za izločilni pogoj. Izbrani ponudnik je tako zadostil zahtevi iz razpisne dokumentacije.

V zvezi s pozivom naročnik za predložitev internih poslovnih poročil in pogodb pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal skladno s 54. členom ZJN-1, ki daje naročniku pravico, da od ponudnikov zahteva, da dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili in ne gre za prekoračitev citiranega člena, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitev navedenih dokumentov, ampak le izjave na OBR-13. Hkrati pa je iz dokumentacije ugotoviti, da je naročnik k predložitvi navedenih dokumentov pozval tudi vlagatelja in tako ni v ničemer preferiral izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je na podlagi vsega ugotovljenega pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje izdal odločitev o oddaji naročila, ki je temeljila na neresničnih podatkih ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar bi navedeno ponudbo moral izločiti kot nepravilno, saj ni izpolnila vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagateljev zahtevek za revizijo je tako utemeljen v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, vsebovano v Obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, št. 01.4-88/12-06 z dne 14.11.2006.

Državna revizijska komisija nadalje vlagatelja opozarja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična in ne reformatična pooblastila. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da zahtevek za revizijo bodisi zavrže ali zavrne bodisi zahtevku ugodi tako da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka tako zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika (Mužina, Aleksij: Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, Odin 2002, str. 309). Na podlagi navedenega je bilo zato potrebno zahtevek za revizijo vlagatelja v delu, v katerem zahteva, da Državna revizijska komisija izda novo odločitev, v kateri izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, ki je oddal pravilno, primerno in sprejemljivo ponudbo, zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je v predmetnem postopku priglasil stroške za takso za revizijo v višini 100.000,00 SIT, stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk ter 20% DDV in materialne stroške v višini 3% od skupne vrednosti odvetniških storitev.

Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN priznava vlagatelju stroške za revizijo v višini 100.000,00 SIT za takso, kar v skladu z Zakonom o uvedbi Eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) po veljavnem tečaju zamenjave tolarja z eurom (1 EUR = 239,640 SIT) znaša 417,29 EUR, za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 točk, kar znaša skladno z ZUE in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo Sveta 1086/2006 v višini 0,459 EUR, 1.377,00 EUR, skupaj z 20% DDV v višini 1.652,40 EUR ter za materialne stroške v višini 2% od skupne vrednosti storitve 1000 točk (20 točk), kar znaša 9,18 EUR in 1% od presežka nad 1000 točk (20 točk), kar znaša 9,18 EUR; vse skupaj v višini 2.088,05 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 11.01.2007


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl. ekon.
Član Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva 23-25, Ptuj
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- Fin-Kom d.o.o., Efenkova cesta 61, Velenje
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran