Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-438/2006 Dijaški dom Ptuj

    Številka: 018-438/2006-42-0038
    Datum sprejema: 8. 1. 2007

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo prehrambenega blaga in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Ptujske pekarne in slaščičarne âˆ" Pekarne Ptuj, d. d., Rogozniška cesta 2, Ptuj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 1. 2007

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi druga faza obravnavanega postopka oddaje javnega naročila v sklopih 3 in 4 v celoti.

    2. Naročnik mora vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 417,29 eurov.

    Obrazložitev:

    Naročnik je za izvedbo postopka oddaje tega javnega naročila po omejenem postopku s pooblastilom z dne 22. 6. 2006 pooblastil Zavod za tehnično izobraževanje, Ptujska cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec). Naročnik je javno naročilo razdelil na devet sklopov, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 67-68/2006 z dne 30. 6. 2006, pod številko objave Ob-18787/06. V razpisni dokumentaciji oziroma javnem razpisu je bilo določeno, da je treba prijave predložiti na naslov pooblaščenca do 17. 7. 2006 do 15. ure.

    Naročnik je po pooblaščencu 24. 7. 2006 sprejel odločitev, katerim "prijavljenim ponudnikom za posamezne sklope je priznana usposobljenost". Iz tega dokumenta z dne 24. 7. 2006 je med drugim razvidno, da je bila v 3. sklopu (kruh) in 4. sklopu (slaščičarski izdelki) "priznana usposobljenost" (tj. status kandidata) le vlagatelju. Naročnik je po pooblaščencu tudi navedel, da bodo vsi usposobljeni ponudniki prejeli povabilo za drugo fazo s predračuni. Vlagatelj je ta dokument prejel 25. 7. 2006.

    Naročnik je po pooblaščencu s povabilom z dne 8. 8. 2006 pozval "ponudnike", da v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila predložijo svoje ponudbe za dobavo prehrambenega blaga, in sicer do 23. 8. 2006 do 12. ure na naslov pooblaščenca. Iz tega povabila je razvidno, da je bila v 3. in 4. sklopu k predložitvi ponudbe povabljena tudi Pekarna Postojna, d. o. o., PE Kruhek Ptuj, Obrtniška 10, Ptuj (v nadaljevanju: Pekarna Postojna). Vlagatelj je povabilo prejel 9. 8. 2006.

    Vlagatelj je 9. 8. 2006 pooblaščencu po elektronski pošti poslal sporočilo "opozorilo", v katerem je med drugim navedel: "Sporočamo vam, da smo 25.7.2006 prejeli obvestilo, da nam je priznana usposobljenost za izvedbo javnega naročila JR-270, za Dijaški dom Ptuj. V obvestilu nas obveščate, da smo se za sklop 3 in 4 prijavili samo mi (PPS-Pekarne Ptuj d.d.). V povabilu k oddaji ponudbe, ki smo ga prejeli 9.8.2006, pozivate k oddaji ponudbe tudi Pekarno Postojna d.o.o. âˆ" PE Pekarna Kruhek Ptuj. Obveščamo vas, da bomo v primeru, da boste njihovo ponudbo sprejeli in upoštevali, vložili postopek za revizijo. Njihova ponudba ni prispela pravočasno, kar je razvidno iz vašega obvestila z dne 24.7.2006. ... Revizijski postopek bomo pričeli takoj po prejetju zapisnika o odpiranju ponudb v primeru, da bo obravnavana tudi ponudba Pekarne Postojna d.o.o. âˆ" PE Pekarna Kruhek Ptuj."

    Naročnik je po pooblaščencu 23. 8. 2006 odprl predložene ponudbe, kar je dokumentiral z zapisnikom št. JR-270/06. V tem zapisniku je za 3. in 4. sklop evidentirana le vlagateljeva ponudba.

    Naročnik je po pooblaščencu 14. 9. 2006 sprejel obvestilo z odločitvijo o oddaji javnega naročila. Iz obvestila je med drugim razvidno, da je v 3. in 4. sklopu evidentiran le vlagatelj, poleg tega pa je glede teh dveh sklopov tudi navedeno, da bo "naročnik podpisal pogodbo z edinim ponudnikom". Vlagatelj je to obvestilo prejel 18. 9. 2006 (razvidno iz izpiska prejetih dokumentov).

    Naročnik je po pooblaščencu 3. 10. 2006 izdal "popravek obvestila z dne 14.09.2006 za sklop 3 âˆ" kruh in za sklop 4 âˆ" slaščičarski izdelki", v katerem je navedel, da je komisija ponudbo Pekarne Postojna "zavrnila kot nepravočasno, ker je prispela na sedež pooblaščenca po javnem odpiranju dne 23. 8. 2006. Po pritožbi ponudnika in naknadnem preverjanju je po zbranih informacijah prišlo do očitne napake Pošte Slovenije. Ponudbo je komisija odprla in vnesla podatke ter odločila", da bo naročnik v 3. sklopu podpisal pogodbo tako z vlagateljem, od katerega bo nabavljal 40 % blaga, kot Pekarno Postojna, od katere bo nabavljal 60 % blaga, in da bo naročnik v 4. sklopu podpisal pogodbo tako z vlagateljem kot Pekarno Postojna, od obeh pa bo nabavljal 50 % blaga. Vlagatelj in Pekarna Postojna sta "popravek obvestila z dne 14.09.2006 za sklop 3 âˆ" kruh in za sklop 4 âˆ" slaščičarski izdelki" prejela 4. 10. 2006 (razvidno iz poštnih povratnic).

    Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 12. 10. 2006, v katerem opisuje potek postopka oddaje javnega naročila in glede na sam potek postopka ugotavlja, da je bil kršen 55. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj navaja, da pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik ponudbo predložiti do roka, ki je določen v objavi, torej je pri javnih naročilih glede oddaje ponudb uveljavljena čista prejemna teorija. Vlagatelj utemeljuje vložitev zahtevka za revizijo s tem, da je Pekarna Postojna navedeni člen nedvomno kršila, kar je tudi razvidno iz priložene dokumentacije. Naročnik oziroma pooblaščenec sta zahtevek za revizijo prejela 13. 10. 2006 (razvidno iz poštnih povratnic).

    Vlagatelj je z dopisom z dne 2. 11. 2006 obvestil Državno revizijsko komisijo, da je vložil zahtevek za revizijo, k temu obvestilu pa je predložil tudi obvestilo naročniku oziroma pooblaščencu, da, ker ni še prejel nobenega odgovora glede zahtevka za revizijo, šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnjen, zaradi česar nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

    Državna revizijska komisija je z dopisom št. NVD-1912/2006-3370 z dne 8. 11. 2006 naročnika pozvala k odstopu dokumentacije. Pooblaščenec je Državni revizijski komisiji kot prilogo k dopisu z dne 13. 11. 2006 odstopil dokumentacijo. Državna revizijska komisija je 16. 11. 2006 pooblaščenca zaprosila za posredovanje še dodatne dokumentacije. Dodatno zaprošeno dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela 17. 11. 2006. Državna revizijska komisija je vlagatelja 21. 11. 2006 zaprosila za posredovanje povratnice o vložitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj je navedeno povratnico posredoval Državni revizijski komisiji še isti dan po telefaksu. Državna revizijska komisija je nato vlagatelja pozvala k posredovanju še nekaterih drugih dokumentov. Vlagatelj je dodatno zaprošene dokumente posredoval po telefaksu 22. 11. 2006. Državna revizijska komisija je tudi Pekarno Postojna zaprosila za posredovanje nekaterih pojasnil. Pekarna Postojna je Državni revizijski komisiji 11. 12. 2006 posredovala po telefaksu kopijo "popisa oddanih pošiljk". Državna revizijska komisija je pooblaščenca zaprosila za posredovanje še nekaterih drugih dokumentov. Pooblaščenec je navedene dokumente posredoval, Državna revizijska komisija pa jih je prejela 13. 12. 2006.

    Državna revizijska komisija je sprejela sklep št. 018-438/2006-42-3630 z dne 13. 12. 2006, s katerim je zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 2. 11. 2006 kot preuranjeno zavrgla in pozvala vlagatelj na ustrezna ravnanja.

    Vlagatelj je z dopisom z dne 20. 12. 2006 Državno revizijsko komisijo obvestil, da nadaljuje postopek, ker še vedno ni prejel naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

    Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je uvodoma preverila, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 12. 10. 2006, naročnik (kot tudi pooblaščenec) pa ga je prejel 13. 10. 2006 (razvidno iz poštne povratnice). Vlagatelj je nato Državni revizijski komisiji 2. 11. 2006 poslal "obvestilo o zahtevi za revizijo postopka" zaradi molka naročnika, ki ga je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-438/2006-42-3630 z dne 13. 12. 2006 kot preuranjenega zavrgla. Vlagatelj je nato z dopisom z dne 20. 12. 2006 Državno revizijsko komisijo in naročnika obvestil, da nadaljuje postopek, ker še vedno ni prejel naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je ta dopis prejela 21. 12. 2006.

    V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je določeno, da "po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.", v drugem odstavku 16. člena ZRPJN pa "V primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika."

    V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je iz podatkov in naročnikove spisne dokumentacije razvidno, da naročnik ni sprejel odločitve o zahtevku za revizijo in da je torej ni vročil vlagatelju. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je nastopil pravni položaj iz 16. člena ZRPJN (molk naročnika), po katerem je treba šteti, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil. Vlagatelj je zaradi nastalega pravnega položaja z dopisom z dne 20. 12. 2006 obvestil Državno revizijsko komisijo in naročnika, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s tem izpolnjeni pogoji iz 16. člena ZRPJN za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija pred samo meritorno obravnavo zahtevka za revizijo opozarja na drugi odstavek 19. člen ZRPJN, ki določa, da "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila."

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vsebinsko (meritorno) obravnavala zahtevek za revizijo.

    V zvezi z meritorno obravnavo zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik po pooblaščencu izvedel omejeni postopek oddaje javnega naročila. Omejeni postopek je definiran v 6. točki 3. člena ZJN-1, gre pa za postopek, pri katerem sta faza ugotovitve sposobnosti ponudnika ter faza izbire in ocenjevanja predmeta nabave časovno ločeni. V prvi fazi naročnik preveri, ali so kandidati (kandidat je izraz za ponudnika, ki mu je bila priznana sposobnost; gl. definicijo iz 4. točke 3. člena ZJN-1), ki so predložili ponudbo (ustreznejši izraz bi bil "prijava", saj kandidati v prvi fazi zgolj izkažejo interes za dobave oziroma izvedbe) v prvi fazi, sposobni izvesti javno naročilo, in jim prizna sposobnost za določeno obdobje. Rezultat prve faze javnega naročila po omejenem postopku je zato seznam kandidatov za dobavo (ali izvedbo) predmeta javnega naročila. Namen prve faze je ugotoviti sposobnost kandidatov, s čimer si naročnik omeji krog potencialnih ponudnikov in tako v kasnejši fazi vsebinsko (glede na predmet naročila) obravnava manjše število ponudnikov, ki ga lahko vnaprej določi. Naročnik v prvi fazi omejenega postopka tako zbira prijave in ne ponudbe (v civilnopravnem smislu), z njimi pa pridobi izjave o tem, da je določen poslovni subjekt zainteresiran za kasnejšo izpolnitev javnega naročila, in preveri njegov interes, da ga naročnik v drugi fazi povabi k oddaji ponudbe. V drugi fazi nato naročnik âˆ" kot je bilo že navedeno âˆ" pozove kandidate, naj predložijo tudi svojo ponudbo (6. točka 3. člena ZJN-1).

    V skladu z ZJN-1 naročnik po vsaki izmed izvedenih faz omejenega postopka oddaje javnega naročila sprejme vsebinsko odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Tako v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 naročnik po izvedeni prvi fazi omejenega postopka sprejme odločitev o priznanju sposobnosti, po izvedeni drugi fazi omejenega postopka pa odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik mora s svojo odločitvijo obvestiti ponudnike (prvi odstavek 78. člena ZJN-1). Pravno varstvo zoper tako naročnikovo odločitev je zagotovljeno v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, pri tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, če se izpolni dejansko stanje iz drugega odstavka 78. člena (dodatna obrazložitev odločitve o priznanju sposobnosti). Ob navedenem velja tudi opozoriti, da naročnik lahko začne z drugo fazo omejenega postopka oddaje javnega naročila šele v primeru, ko pravnomočno zaključi prvo fazo omejenega postopka oddaje javnega naročila.

    V skladu z drugim odstavkom 55. člena ZJN-1 velja, da "pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, ki je določen v objavi". Ta situacija je sicer možna le v prvi fazi omejenega postopka, saj je naročnik le za izvedbo prve faze zavezan opraviti objavo, saj v drugi fazi omejenega postopka naročnik vabi kandidate k oddaji ponudbe s povabili, ne pa z objavo, vendar ne glede na navedeno je v obeh primerih treba upoštevati, da v zvezi s predložitvijo prijave oziroma ponudbe velja prejemna teorija, torej je pomemben trenutek prispetja prijave oziroma ponudbe v naročnikovo interesno sfero. Naročnik je tudi pri postavitvi posameznih pogojev v skladu z ZJN-1 (ob siceršnjem upoštevanju omejitev, ki jih določa ZJN-1) avtonomen, eden izmed takih pogojev pa je določitev mesta, kamor je treba predložiti prijave oziroma ponudbe. Kot je bilo torej navedeno, kot pravočasnost ponudbe velja njena predložitev na mesto, ki ga določi naročnik. Pri tem je pomembno, da preide ponudba v interesno sfero naročnika (v tem primeru pa konkretno v sfero naročnikovega pooblaščenca). Morebitne napake v ravnanju znotraj interesne sfere naročnika (založitev predloženih ponudb, neažurno ali nepravilno evidentiranje predloženih ponudb ipd.) ne morejo iti na škodo ponudnika. Po drugi strani pa izključno ponudnik trpi posledice vseh drugih razlogov (npr. prometne razmere, zamuda pošte), četudi ponudnik zanje ne nosi nobene krivde. Tveganje pošiljanja nosi ponudnik in ne naročnik. Ob tem velja zgolj tudi opozoriti, da je trenutek pravočasnosti prijave oziroma ponudbe vezan na trenutek predložitve prijave oziroma ponudb (o čemer govori tudi 55. člen ZJN-1) in ne na trenutek odpiranja ponudb. Državna revizijska komisija tudi opozarja, da je v tretjem odstavku 57. člena ZJN-1 določeno, "če je bila ponudba predložena po poteku datuma in ure, navedene v objavi, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna.", kot pa je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (npr. 018-348/2006, 018-375/2006) zapisala, je ureditev po ZJN-1 v povezavi z ZRPJN takšna, da lahko naročnik po sprejemu odločitve po ZJN-1 to odločitev v postopku oddaje javnega naročila spremeni le v postopku pravnega varstva, tj. v primeru vloženega zahtevka za revizijo. Nenazadnje pa je treba tudi izpostaviti, da mora naročnik v skladu z 10. členom ZJN-1 evidentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila in hraniti dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija je pri pregledu naročnikove spisne dokumentacije ugotovila, da je naročnik v sklopih 3 in 4 prejel le vlagateljevo prijavo, v odločitvi, katerim "prijavljenim ponudnikom za posamezne sklope je priznana usposobljenost", z dne 24. 7. 2006, pa je status kandidata priznal le vlagatelju. Pri pregledu naročnikove spisne dokumentacije pa je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da naročnik govori tudi o še eni prijavi, in sicer prijavi izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da je pooblaščenec po elektronski pošti prejel sporočilo izbranega ponudnika, v kateri izbrani ponudnik navaja, da je "â?? poslal razpisno dokumentacijo (očitno prijavo; op. Državne revizijske komisije) na naslov Dijaški dom Ptuj - tam so bili na dopustu in so prejeli obvestilo, da jih čaka priporočena pošta z datumom 14.07.2006. To pošto v kateri so dokumenti za razpis imajo neodprto še pri sebi. V kolikor je kakšna možnost, ker gre le za prvo fazo razpisa v kateri se preverjajo dokumenti brez predračuna vas prosimo, da upoštevate tudi našo ponudbo. Zaprta kuverta je na sedežu naročnika â??" Pooblaščenec je z elektronskim sporočilom z dne 1. 8. 2006 izbranega ponudnika obvestil, da bo "upošteval vašo ponudbo (očitno prijavo; op. Državne revizijske komisije) in vas dodal med usposobljene za DD Ptuj". Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da s tem sporočilom naročnik ni seznanil vlagatelja, zaradi česar vlagatelj zoper ta "dokument" niti ni imel možnosti kakršnegakoli ravnanja. Naročnik je nato s povabilom z dne 8. 8. 2006 k oddaji ponudbe povabil tako vlagatelja kot izbranega ponudnika.

    V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sicer razpisal tudi drugo fazo postopka oddaje obravnavanega javnega naročila in je predmet javnega naročila tudi oddal, vendar pa - kakor sicer izhaja iz prejšnjega odstavka obrazložitve te odločitve Državne revizijske komisije - naročnik prve faze ni še pravnomočno končal, zaradi česar ne bi smel razpisati tudi druge faze postopka oddaje obravnavanega javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ob naknadni (tj. po sprejemu odločitve, katerim "prijavljenim ponudnikom za posamezne sklope je priznana usposobljenost", z dne 24. 7. 2006) seznanitvi s še eno prijavo ni ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Naročnik bi moral namreč upoštevati tretji odstavek 57. člena ZJN-1, zoper njegovo odločitev, sprejeto na tej podlagi, pa bi izbrani ponudnik, če bi jo štel za nepravilno, imel možnost uveljavljati pravno varstvo. Zaradi tega naročnikovih ravnanj v nadaljnji izvedbi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče šteti za veljavne. Naročnik namreč ni imel pravne podlage za izvedbo druge faze omejenega postopka v sklopih 3 in 4, saj bi moral najprej pravnomočno zaključiti prvo fazo v omenjenih dveh sklopih.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so kršitve take narave, da jih je mogoče sanirati le z razveljavitvijo druge faze postopka oddaje obravnavanega javnega naročila v sklopih 3 in 4 v celoti. Z navedeno odločitvijo Državne revizijske komisije se postopek oddaje javnega naročila v sklopih 3 in 4 vrne v prvo fazo, naročnik pa mora opraviti ustrezna ravnanja v skladu z ZJN-1. šele, ko bo naročnik pravnomočno zaključil prvo fazo obravnavanega postopka oddaje javnega naročila v sklopih 3 in 4, bo lahko za navedena sklopa razpisal tudi drugo fazo obravnavanega postopka oddaje javnega naročila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške za vplačano takso v višini 100.000 tolarjev. Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo zneska vplačane takse. Državna revizijska komisija je pri povračilu stroškov upoštevala tudi določbe Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006), ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom (1 euro = 239,64 tolarjev), določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro.

    Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 417,29 eurov.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, 8. 1. 2007

    Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije










    Vročiti:
    - Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj,
    - Ptujske pekarne in slaščičarne âˆ" Pekarne Ptuj, d. d., Rogozniška cesta 2, 2250 Ptuj,
    - Pekarna Postojna, d. o. o. âˆ" PE Pekarna Kruhek Ptuj, Obrtniška ulica 10, 2250 Ptuj,
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

    Natisni stran