018-474/2006 Javna agencija za železniški promet RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana in članice Vide Kostanjevec, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "modernizacijo SV naprav na progi Divača-Koper" ter na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje Leonhard Weiss GmbH & Co. KG, Leonhard-Weiss Strasse 2-3, Satteldorf, Nemčija, ki ga zastopa odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.12.2006 soglasno

odločila:

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za izvedbo projekta za "modernizacijo SV naprav na progi Divača-Koper" objavil v Uradnem listu RS, št. 39-42, z dne 23.4.2004, pod številko objave Ob-10260/04 (tekst v slovenskem jeziku) in Ob-10261/04 (tekst v angleškem jeziku) ter v Uradnem listu EU št. S 80, z dne 23.04.2004, št. obvestila 2004/S 80-067975.

Naročnik je postopek oddaje javnega naročila zaključil z odločitvijo naročnika, da nobeden od ponudnikov ni podal primerne oziroma sprejemljive ponudbe, zato je naročnik pričel s postopkom s pogajanji. Naročnik je vse ponudnike pozval k oddaji ponudbe v postopku s pogajanji s Protokolom, z dne 22.09.2006. Dne 02.10.2006 je naročnik sprejel odločitev o izključitvi vlagatelja iz postopka nadaljnjih pogajanj za predmetno javno naročilo. Naročnik je podal dne 30.10.2006 obrazložitev glede svoje odločitve.

Vlagatelj je dne 20.11.2006 pri naročniku vložil dokument z naslovom "Pritožba oziroma zahtevek za revizijo".

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 21.11.2006, pozval v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN, k vplačilu revizijske takse.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, s sklepom, št. 26811-6/2004zp65, z dne 29.11.2006, zavrgel, z obrazložitvijo, da je vlagatelj sicer naročniku poslal 27.11.2006 dopis, v katerem ga je obvestil, da je takso dne 27.11.2006 plačal, pri čemer je naročnik po pregledu dokumentacije ugotovil, da je plačal nepravilni znesek takse.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo dne 01.12.2006 naslovil pritožbo zoper sklep naročnika, št. 26811-6/2004zp65, z dne 29.11.2006, ki jo je le-ta prejela 04.12.2006.
Vlagatelj zatrjuje, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila dne 20.11.2006 v1ožil pritožbo oziroma zahtevek za revizijo. Pri tem vlagatelj pojasnjuje, da je svojo vlogo tako poimenoval iz razloga, ker ni mogel vedeti ali bo naročnik štel, da je bil postopek mirnega reševanja spora po določbah postopkovnih pravil Practical Guide to contract procedures financed from the General Budget of the European Communities in the context of external actions (May 2003) (v nadaljevanju: PRAG) že končan ali ne, zato je iz previdnosti vlogo podredno naslovil kot zahtevek za revizijo. Iz zgoraj navedenih razlogov vlagatelj vlogi tudi ni priložil potrdila o plačilu takse za revizijski zahtevek, saj bi po njegovem mnenju takšna obveznost nastala šele z odločitvijo naročnika po katerem postopku bo navedeno vlogo obravnaval. Vlagatelj navaja, da je dne 24.11.2006 prejel dopis naročnika, z dne 21.11.2006, v katerem ga ta poziva, naj plača takso glede zahtevka za revizijo za predmetno javno naročilo. Vlagatelj opozarja, da v navedenem dopisu naročnik ni navedel niti višine takse niti računa ter sklica za izvedbo plačila. Vlagatelj zatrjuje, da tako nikoli ni bil obveščen o višini zahtevane takse. Vlagatelj dodaja, da je po prejemu gornjega dopisa naročnika (pri tem se vlagatelj sklicuje tudi na telefonski razgovor z Državno revizijsko komisijo, v katerem naj bi izvedel številko računa za plačilo takse, in na predhodno telefonsko preverbo pri naročniku, kjer naj bi mu bilo dano navodilo oziroma podatek za plačilo takse v konkretnem primeru) v zakonitem roku plačal takso v višini 200.000,00 SIT ter naročniku dne 27.11.2006 posredoval potrdilo o plačani taksi. Vlagatelj opozarja, da odmere takse ali kakršnegakoli drugega ustreznega sklepa ali poziva glede tega, kakšno takso naj bi bilo potrebno plačati, od naročnika ni nikoli prejel. Naročnik pa po vlagateljevem mnenju v razpisni dokumentaciji ni nikjer navedel, da gre za javno naročilo za gradnje, prav tako pa tega ni specificiral niti v pozivu na plačilo takse (niti kje drugje). Vlagatelj meni, da pomanjkanje izrecne navedbe o tem ne more imeti za posledico, da mora vlagatelj zahtevka sam presojati za kakšne vrste javno naročilo naj bi šlo. Tako iz naziva javnega naročila (Modernizacija SV naprav) kot tudi iz same razpisne dokumentacije po prepričanju vlagatelja ne izhaja, da bi šlo za oddajo javnega naročila za gradnje, zato posledično pravna podlaga za plačilo takse, predvidene za postopek oddaje javnih naročil za gradnje, ne obstaja. Vlagatelj je prepričan, da njegova obveznost plačila takse ni nastala z vložitvijo pritožbe oziroma zahtevka za revizijo temveč s trenutkom, ko se je naročnik odločil, da bo vlogo obravnaval kot zahtevek za revizijo po ZRPJN. S tako odločitvijo pa je bil vlagatelj seznanjen šele s prejemom dopisa, z dne 21.11.2006, ki ga vlagatelj tudi šteje kot obvestilo, da se bo njegov zahtevek obravnaval kot zahtevek za revizijo po ZRPJN in s čemer bi šele (prvič) lahko nastala obveza za plačilo takse. Naročnik bi moral po mnenju vlagatelja potem, ko je prejel potrdilo o (domnevno) nezadostno plačani taksi, takšno vlogo obravnavati kot nepopolno vlogo ter vlagatelja pozvati k dopolnitvi vloge (tudi vse zgoraj navedeno bi seveda sploh veljalo po mnenju vlagatelja šele v primeru, če bi poziv - sklep naročnika imel jasno opredeljeno višino taksne obveznosti in račun ter sklic plačila, saj v nasprotnem primeru takšen dopis sploh ni ne sklep, ki ima določljivo vsebino, po kateri naj bi se stranka ravnala, niti seveda ne predstavlja sklepa o odmeri takse). Nadalje vlagatelj glede naročnikove odločitve o zavrženju opozarja, da ne drži tolmačenje naročnika iz obrazložitve, da je naročnik na podlagi določbe 4. odstavka 12. člena (konkretno določbe, ki določa, da v primeru, da vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže) zavrgel zahtevek za revizijo, saj zgoraj citirani primer iz ZRPJN po mnenju vlagatelja ni nastopil. Vlagatelj opozarja, da tako ne gre za ne-dopolnitev, temveč kvečjemu za premalo plačano takso, pri čemer se vlagatelj sklicuje na ZPP, ter tudi na ZST in ZUT (ki bi se po prepričanju vlagatelja lahko uporabila za postopek odmere in plačila sodne takse kot subsidiarni predpis).
Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da ugodi pritožbi in razveljavi sklep naročnika, z dne 29.11.2006, ter odloči, da mora naročnik odločati o zahtevku za revizijo. Vlagatelj priglaša odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk + 20% DDV.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo dne 04.12.2006 naslovil vlogo, poimenovano popravek pritožbe, z dne 01.12.2006, v kateri zahtevek za povračilo stroškov pritožbe popravlja na 3000 odvetniških točk + 20% DDV.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-474/2006-43-3710, z dne 05.12.2006, pozvala, da ji posreduje relevantno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila.
Državna revizijska komisija je dne 07.12.2006 od naročnika po faksu prejela dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom, dne 11.12.2006 pa še dodatno dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Državna revizijska komisija je vlagateljevega pooblaščenca z dopisom, št. 018-474/2006-43-3712, z dne 05.12.2006, pozvala, da ji posreduje ustrezno pooblastilo o zastopanju vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku, kar je le-ta storil dne 12.12.2006.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker naj vlagatelj ne bi plačal revizijske takse v zadostni višini, to je v višini 400.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se predmetno javno naročilo sofinancira iz sredstev EU (ISPA), zaradi česar je naročnik pri oddaji javnega naročila zavezan ravnati po posebnih pravilih PRAG (Practical Guide to contract procedures financed from the General Budget of the European Communities, poglavje 2.4.12. - Appeals). Skladno s pravili PRAG je pravno varstvo ponudnikov urejeno tako, da se ponudnik pritoži direktno na naročnika, ki mora na pritožbo odgovoriti v roku 90 dni. V kolikor je Evropska Komisija obveščena o pritožbi, posreduje naročniku svoje mnenje ter si prizadeva pripomoči k sporazumni rešitvi med naročnikom in ponudnikom - pritožnikom. šele ko navedeni postopek ne uspe, ima ponudnik možnost uporabiti pravno varstvo, kot je določeno v postopkih oddaje javnih naročil po nacionalni zakonodaji, torej po ZRPJN.

Državna revizijska komisija je morala uvodoma, po pregledu vse odstopljene dokumentacije v postopku, ugotoviti, ali je, upoštevaje zgornja pravila PRAG-a, (že) pristojna za odločanje v sporu med strankama oziroma povedano drugače, ali so v predmetnem postopku izpolnjene vse predpostavke za njeno meritorno odločanje.

Iz predložene dokumentacije izhaja, da je vlagatelj že dne 06.10.2006 pri naročniku vložil vlogo, sklicujoč se na naročnikovo odločitev (z dne 02.10.2006, s katero je naročnik odločil, da vlagateljeva ponudba ni primerna za nadaljnja pogajanja), v skladu s pravili PRAG, v kateri je od naročnika zahteval ponovno proučitev svoje odločitve in dovolitev vlagatelju, da sodeluje v pogajanjih. S tem vlagateljevim (procesnim) ravnanjem se je po oceni Državne revizijske komisije pričel postopek reševanja spora po pravilih PRAG. Nadalje iz predložene dokumentacije izhaja, da je naročnik na vlagateljevo citirano vlogo dne 30.10.2006 z dopisom (ki ga je vlagatelj prejel 09.11.2006, kar sam potrjuje tudi v dokumentu z naslovom "Pritožba oziroma zahtevek za revizijo", z dne 20.11.2006) tudi odgovoril in v svoji obrazložitvi pojasnil razloge za svojo odločitev ter zaključil, da je njegova odločitev skladna z razpisno dokumentacijo. Nadalje iz spisovne dokumentacije sledi, da je vlagatelj v dokumentu z naslovom "Pritožba oziroma zahtevek za revizijo", z dne 20.11.2006, tudi sam zapisal, da meni, da je bil postopek mirnega reševanja spora z zgoraj opisano vlogo vlagatelja in odgovorom naročnika nanjo zaključen, zato je iz previdnosti naslovil vlogo, z dne 20.11.2006, podredno kot "zahtevek za revizijo, ki naj ga naročnik obravnava skladno z ZRPJN.". Naročnikovo procesno ravnanje, z dne 30.10.2006, je potrebno v obravnavanem primeru šteti zgolj kot zavrnitev vlagateljeve zahteve iz vloge, z dne 06.10.2006, saj naročnik vlagateljevi zahtevi očitno ni ugodil. To pomeni, da se je z naročnikovim odgovorom, z dne 30.10.2006, iz katerega izhaja, da ta pri svoji prvotni odločitvi (to je pri izločitvi vlagateljeve ponudbe iz nadaljnjih pogajanj) vztraja, mirni postopek reševanja spora po pravilih PRAG izčrpal. S tem pa je po omenjeni točki PRAG ostala zgolj še možnost uveljavljanja pravnega varstva po nacionalni zakonodaji, in sicer po ZRPJN. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 20.11.2006 vložil vlogo z naslovom "Pritožba oziroma zahtevek za revizijo", ki pa jo gre, glede na navedeno, obravnavati kot zahtevek za revizijo.

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dopisom, št. 26811-6/2004 ZP195, z dne 21.11.2006, vlagatelja na temelju četrtega odstavka 12. člena ZRPJN pozval k plačilu takse po ZRPJN, ter vlagatelja opozoril, da bo v primeru, da takse ne bo plačal v zakonsko določenem roku, postopal v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN.

Četrti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da naročnik, v primeru, ko ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni v treh dneh od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Citirana določba torej nalaga naročniku dolžnostno ravnanje za primer ko vlagatelj vloži t.i. nepopoln zahtevek za revizijo iz naslova ne-vsebovanja podatkov v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN. Tretji odstavek 12. člena ZRPJN določa v 6. točki kot obvezen podatek, ki ga mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti, potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Glede na navedeno ZRPJN nalaga naročniku zgolj obveznost, da vlagatelja zahtevka za revizijo nemudoma pozove, da zahtevek za revizijo dopolni v treh dneh od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev, pri čemer ZRPJN ne zahteva od naročnika, da v pozivu navede višino takse. Naročnik je torej s pozivom vlagatelja z dopisom, št. 26811-6/2004 ZP195, z dne 21.11.2006, v tem pogledu izpolnil zakonsko obveznost, ki mu jo nalaga četrti odstavek 12. člena ZRPJN, zato mu iz tega razloga ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZRPJN.

22. člen ZRPJN v prvem odstavku določa: "Vlagatelj zahtevka za revizijo mora ob vložitvi zahtevka plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 100.000 tolarjev, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 200.000 tolarjev, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji.".
Iz zgoraj citiranega zakonskega besedila izhaja, da mora ponudnik v primeru, ko ima naročnik dolžnost objaviti oddajo javnega naročila v Uradnem glasilu EU, plačati takso za vložitev zahtevka za revizijo v višini 200.000.00 SIT za blago in storitve oziroma 400.000,00 SIT v primeru oddaje javnega naročila gradnje. Višina takse je torej jasno določena z ZRPJN.

V konkretnem primeru gre ugotoviti na podlagi spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, da gre za postopek, ki ima za podlago neuspešen izid postopka oddaje predmetnega javnega naročila, za katerega je naročnik objavil javni razpis v Uradnem listu RS, št. 39-42, z dne 23.4.2004, pod številko objave Ob-10260/04 (tekst v slovenskem jeziku) in Ob-10261/04 (tekst v angleškem jeziku), ter v Uradnem listu EU št. S 80, z dne 23.04.2004, št. obvestila 2004/S 80-067975. Iz citirane objave v Uradnem listu RS je razviden na začetku tekst "Works Procurement Notice" oziroma tekst "Javni razpis za gradbena dela". Podobno je iz citirane objave v Uradnem listu EU, ki jo nenazadnje navaja vlagatelj v pritožbi na Državno revizijsko komisijo kot dokaz, razviden na začetku tekst "Works procurement notice". Vsled tega dejstva Državna revizijska komisija zavrača vlagateljevo argumentacijo, da ni vedel, da gre pri predmetnem javnem naročilu za gradnje, saj le-to sledi že iz samih objav v Uradnem listu RS in Uradnem listu EU.
Nadalje iz spisovne dokumentacije v predmetni zadevi tudi izhaja, da je bila objava javnega razpisa v Uradnem listu EU št. S 80, z dne 23.04.2004, št. obvestila 2004/S 80-067975, obvezna, saj vrednost predmetnega javnega naročila presega mejno vrednost, nad katero je objava v Uradnem listu EU obvezna.
V posledici gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da znaša v predmetnem revizijskem postopku taksa za revizijo 400.000,00 SIT (javni razpis za gradbena dela in hkratna obvezna objava javnega naročila tudi v Uradnem listu EU).

Vsled vsega zapisanega ni mogoče naročniku očitati, da je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel neutemeljeno, ker vlagatelj ni plačal takse za revizijo v ustrezni višini (400.000,00 SIT). Glede na navedeno so bili tako izpolnjeni pogoji za zavrženje zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel kot nepopoln in je zatorej potrebno pritožbo vlagatelja zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 12.12.2006


Predsednica senata:

Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor,
- Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 4, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran