Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-411/2006 Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o.

    Številka: 018-411/2006-42-3938
    Datum sprejema: 18. 12. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek- šinko, kot predsednice senata, ter članice Vide Kostanjevec in predsednika Sama Červeka, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava, implementacija, instalacija, integracija, šolanje, predaja v obratovanje in vzdrževanje aplikacij in opreme za prodajo vozovnic v medkrajevnem potniškem prometu LPP d.o.o." in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AP trans S.A., Rue de Residal 52, Grez- Doiceau, Belgija, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.12.2006 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 25.09.2006, se ugodi tako, da se:
    - razveljavita razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila in v postopku objavljen javni razpis v delu, v katerem naročnik postavlja zahtevo po tem, da mora biti predmet javnega naročila "kompatibilen v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji, ki ustrezajo standardom ISO-14443 tip A" oziroma od ponudnikov zahteva podajo izjave o izpolnjevanju te zahteve,

    - razveljavita razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila in v postopku objavljen javni razpis:
    a) v delu, v katerem naročnik opredeljuje način izkazovanja izpolnjevanja zahteve po ponudnikovi registraciji za dejavnost, ki je predmet javnega naročila in za katero daje ponudbo,
    b) v delu, v katerem naročnik opredeljuje način izkazovanja izpolnjevanja zahteve po tem, da ponudniku v zadnjih petih letih pred naročilom ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila,
    c) v delu, v katerem naročnik opredeljuje način izkazovanja izpolnjevanja zahteve po tem, da zoper ponudnika ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,
    d) v delu, v katerem naročnik opredeljuje način izkazovanja izpolnjevanja zahteve po tem, da ima ponudnik poravnane davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež, ter da je ponudnik, ki ima sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati, in
    e) v delu, v katerem naročnik opredeljuje način izkazovanja izpolnjevanja zahteve po tem, da je ponudnik finančno in poslovno sposoben;

    - razveljavi razdelek razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila pod točko "3.6 Preklic javnega naročila", in sicer v delu, v katerem si naročnik "pridržuje pravico, da brez obrazložitve razveljavi že posredovano povabilo k oddaji ponudbe ali pogodbe ne sklene, â??, brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti do kogarkoli" in v delu, kjer določa, da "ne odgovarja za škodo, ki bi utegnila nastati izbranemu ponudniku zaradi nesklenitve pogodbe".

    V preostalem delu se vlagateljev revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen.

    2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 496.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

    3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 06.06.2006 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod naročnikovo oznako "Dobava, implementacija, instalacija, integracija, šolanje, predaja v obratovanje in vzdrževanje aplikacij in opreme za prodajo vozovnic v medkrajevnem potniškem prometu LPP d.o.o.", je slednji objavil v Uradnem listu RS, št. 73- 74, z dne 14.07.2006, pod številko objave Ob-20436/06, popravek pa v Uradnem listu RS, št. 96, z dne 15.09.2006, pod številko objave Ob-25801/06.

    Dne 25.09.2006, pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se razveljavi predmetna razpisna dokumentacija oziroma oziroma predmetni postopek javnega naročila ter da se mu povrnejo stroški, nastali v zvezi z revizijo. V obrazložitvi svojega revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje, da razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne omogoča priprave pravilne ponudbe, kar argumentira z navedbami, povzetimi v nadaljevanju te obrazložitve.
    I)
    V prvi točki revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje, da je rok za oddajo ponudb prekratek. Roki za predložitev ponudb oziroma prijav so določeni z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), naročnik pa mora upoštevati kogentna pravila zakona. V konkretnem primeru je naročnik poleg spremembe roka, ki ga je objavil v Uradnem listu RS, spremenil tudi razpisno dokumentacijo. Zaradi navedenega in tehnične zahtevnosti predmetnega javnega naročila vlagatelj naročniku očita kršitev drugega odstavka 59. člena ZJN-1. Očitno prekratek pa je po mnenju vlagatelja tudi rok za izvedbo implementacije in integracije programske opreme za prodajo enkratne vozovnice na avtobusih, ki je v spremembah razpisne dokumentacije določen za 15.12.2006. Predmet naročila je blago, ki ga ni mogoče nabaviti na trgu, saj je vezano na naročnikove tehnične zahteve. Strojna oprema mora biti prav tako opremljena s pripadajočo programsko opremo. Glede na tehnično zahtevnost opreme, vlagatelj trdi, da je rok za izvedbo prekratek. Naročnik pri določitvi roka ni upošteval tudi, da imajo ponudniki v skladu z ZRPJN pravico do pravnega varstva. Rok za izvedbo naj bi bil določen v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vlagatelj predlaga, da se rok za oddajo ponudbe in posledično izvedbo predmeta javnega naročila ustrezno podaljša.
    II)
    Vlagatelj dalje zatrjuje, da je naročnikova zahteva iz točke III) 2. objave predmetnega postopka oddaje javnega naročila /dejansko točka III.2.1.3) 2.- opomba Državne revizijske komisije/ diskriminatorna. Naročnik ne bi smel izjave ponudnika vezati zgolj na kompatibilnost sorodnih sistemov v Sloveniji in ISO-14443 tip A. Vlagatelj zatrjuje, da v svetu obstajajo tudi drugi enakovredni mednarodni certifikati, ki dokazujejo izpolnjevanje enakih standardov, kot zahtevani ISO certifikat, istočasno pa je sporna naročnikova zahteva po kompatibilnosti v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji. Področje izkazovanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij je urejeno tudi v Direktivah 2004/18/ES in 2004/17/ES. Naročnikova sporna zahteva naj bi bila v nasprotju s temeljnim načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, posebno še ob dejstvu, da je Republika Slovenija članica Evropske skupnosti in jo kot takšno zavezujejo njena temelja načela, načelo prostega pretoka blaga, oseb, storitev in kapitala. Prav tako ni v povezavi s predmetom javnega naročila zahteva po izjavi, "da je predmet naročila kompatibilen v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji". Tudi v tem delu je po mnenju vlagatelja naročnikovo ravnanje v neskladju z načeloma enakopravnosti ponudnikov in konkurence med le-temi. Vlagatelj iz objektivnih razlogov ne ve, kakšna je kompatibilnost v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji, saj gre za pojem, ki ni definiran. Ker gre pri omenjeni zahtevi za pogoj, gre ugotoviti, da je le-ta diskriminatoren in v nasprotju s prej navedenimi temeljnimi načeli. Po vedenju vlagatelja je želja Ministrstva za promet, da se v Sloveniji uvede enotno vozovnico v avtobusnem prometu, zato je logično pričakovati, da bo omenjeno ministrstvo predpisalo tudi osnovne in enotne standarde, ki so potrebni za uveljavljanje enotne vozovnice, vsekakor pa zahtevani standard to ni. Očitno gre za nacionalni projekt, ki pa v praksi še ni zaživel, zato je preuranjena tudi zahteva po enotni vozovnici. Nikjer ni uradno določeno, da bo enotna vozovnica temeljila na "standardu ISO 1443A" (domnevno: ISO 14443- tip A- opomba Državne revizijske komisije), saj enotna vozovnica še ni definirana. Citirani standard je eden od standardov, ki urejajo to področje.
    III)
    V naslednji točki svojega revizijskega zahtevka vlagatelj naročniku očita, da je zahteva po dveh ločenih terminalih v nasprotju s 5. členom ZJN-1. Razpisno dokumentacijo so dvignili trije subjekti, enako pa je v svojem revizijskem zahtevku trdilo že podjetje "W&W", zato je to dejstvo nesporno dokazano. Očitno je, da od treh ponudnikov, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, lahko citirano zahtevo izpolnil le en ponudnik. Na trgu obstaja enakovredna rešitev, to je rešitev z enim terminalom. Vlagatelj predlaga, da se razpisna dokumentacija spremeni in se vlagatelju, kot tudi podjetju "W&W", omogoči enakopravno sodelovanje, saj nudita enakovredno tehnično rešitev, ki je tudi cenejša.
    IV)
    V četrti točki revizijskega zahtevka vlagatelj navaja, da sta primestni in mestni promet neločljivo povezana, kar posledično pomeni, da bi moral naročnik naročilo oddati skupaj. Z vidika temeljnih načel javnega naročanja je potrebno za oba prometa, tako mestni kot primestni, izvesti enovit razpis, predvsem zaradi tega, da bo naročnik dobil blago, ki bo omogočalo prehajanje potnikov iz enega v drug sistem, ponudnikom pa bo omogočeno enakopravno sodelovanje pri izvedbi naročila. Vlagatelj se boji, da bo naročnik, sklicujoč se na pridržano pravico o izvedbi postopka s pogajanji brez predhodne objave, z izbranim ponudnikom v predmetnem postopku želel izvesti tudi naročilo za mestni potniški promet, sklicujoč se na tehnične lastnosti blaga, ki bi sicer povzročale neskladnosti ali nesorazmerne težave. Argument naročnika, da nima dovolj zagotovljenih sredstev, je lahko resničen, vendar je le eden od argumentov, ki vplivajo na oddajo naročila. Naročnik že sedaj zahteva kompatibilnost v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji; vlagatelj pa se sprašuje kaj bo, ko bo naročnik razpisal naročilo za mestni potniški promet, ko je povsem logično, da bo moral zahtevati kompatibilnost opreme s primestnim prometom. Ob tem vlagatelj opozarja tudi na določbo prvega odstavka 26. člena ZJN-1 in delitev naročil na sklope.
    V)
    V tej točki zahtevka vlagatelj napada določilo razpisne dokumentacije v točki 3.6. "Preklic javnega naročila"; to naj ne bi bilo v skladu z določili 25. člena ZJN-1. Naročnik si je v nasprotju z omenjenim členom in določili "Obligacijskega zakona" pridržal pravico, da brez obrazložitve razveljavi že posredovano vabilo k oddaji ponudbe ali da pogodbe ne sklene, brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti. To določilo razpisne dokumentacije je po vlagateljevem mnenju nezakonito.
    VI)
    Kot slednje vlagatelj navaja, da gre pri njem za tuje podjetje, zaradi česar v tem postopku ne more predložiti vseh dokazil, ki jih naročnik zahteva kot pogoj in izkazujejo "sposobnosti ponudnika". Naročnik bi moral predvideti, katera dokazila mora predložiti tuje podjetje, da bo izkazalo sposobnost v smislu poglavja 3.3., če v državi državni organi ne izdajajo potrdil oziroma ta ne vsebujejo vseh s strani naročnika zahtevanih podatkov.
    Iz navedenih razlogov vlagatelj predlaga, da se razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila spremeni in da se mu kot zainteresiranemu ponudniku na ta način omogoči enakopravno sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV, za zahtevek za revizijo, ter v višini 100.000,00 SIT, za takso za revizijski postopek.

    Dne 26.09.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil "Popravek zahtevka za revizijo", s katerim popravlja svoj naslov.

    Z dopisom, z dne 26.09.2006, je naročnik vlagatelja pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek. Vlagatelj je revizijski zahtevek dopolnil z vlogo, z dne 10.10.2006 (očitno pomotoma datirana z 10.12.2006- opomba Državne revizijske komisije).

    Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 19.10.2006, s katerim je le-tega zavrnil, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Ob tem je odločil tudi, da mu je vlagatelj dolžan v roku 8 dni od izstavitve računa povrniti stroške popravka objave javnega naročila v Uradnem listu RS, ki ga je naročnik objavil in moral preklicati zaradi vloženega zahtevka za revizijo, in sicer v višini 11.730,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, da ne bo izvršbe.
    V obrazložitvi sklepa naročnik najprej navaja, da želi vlagatelj zavlačevati postopek oddaje predmetnega javnega naročila, da svojega revizijskega zahtevka ni vložil do dneva prvotnega odpiranja ponudb, temveč ga je (navkljub vsem znanim dejstvom iz razpisne dokumentacije, z dne 14.07.2006, ki se je s popravkom, z dne 13.09.2006, spremenila zgolj v eni točki, kjer naročnik odstopa od svoje zahteve) naročniku poslal šele 25.09.2006, t.j. dan pred predvidenim (drugim) odpiranjem ponudb. Glede na navedeno naročnik poziva Državno revizijsko komisijo, da pred vsebinskim presojanjem zahtevka za revizijo preveri vlagateljevo aktivno legitimacijo. Po mnenju naročnika bi moral namreč vlagatelj svoj revizijski zahtevek vložiti že do izteka prvega roka za oddajo ponudb, oziroma najkasneje do izdaje sklepa Državne revizijske komisije o vloženem revizijskem zahtevku s strani W&W, Informacijske tehnologije, d.o.o.. Naročnik meni, da vlagateljevo ravnanje kaže na nepošteno namero, ki je osnova neutemeljenega in morda celo špekulativnega zahtevka za revizijo. Naročnik poudarja tudi, da se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj ni poslužil možnosti zahtevati od naročnika pojasnil razpisne dokumentacije, v revizijskem zahtevku pa naročniku očita nejasnosti v zvezi z razpisno dokumentacijo, o katerih predhodno ni postavljal vprašanj. Vlagatelj je ravnal pasivno ter s tem povzročil prekinitev postopka javnega naročila, kar je v nasprotju z intencijami, ki so bile podlaga sprejetju ZJN-1. Spornost aktivne legitimacije vlagatelja naročnik utemeljuje tudi z dejstvom statusne povezave slednjega z W&W, ki je že vložil revizijski zahtevek in o katerem je Državna revizijska komisija že odločila.
    Glede posameznih revizijskih navedb vlagatelja naročnik ugotavlja, kakor sledi.
    Ad I)
    Naročnik opozarja, da drugi odstavek 59. člena ZJN-1, ki naj bi ga kršil, ne obstaja, zato se o očitani kršitvi ne more izjasniti. Glede dolžine rokov za oddajo ponudb naročnik pojasnjuje, da ocenjena vrednost predmeta javnega naročila zahteva zgolj objavo v Uradnem listu RS, kar je naročnik tudi storil, posledično pa je upošteval roke iz 60. člena ZJN-1. Pri tem je upošteval tudi drugi odstavek 58. člena ZJN-1, čeprav iz omenjenega določila izhajajoča dejstva v obravnavanem primeru niti niso bila prisotna. Prvotno odpiranje ponudbe je bilo predvideno na dan 21.08.2006, rok za oddajo ponudb pa je bil tako 45 dni, kar je 236% več kot je minimalni rok, ki ga opredeljuje ZJN-1. Zaradi vloženega revizijskega zahtevka pa je naročnik preklical javno odpiranje in objavil nov rok za oddajo ponudb. V primeru, da so potencialni ponudniki pripravo svoje ponudbe zaradi zadržanja postopka prekinili dne 18.08.2006 (torej 42 dni po odposlani zahtevi za objavo na Uradni list RS), so imeli za dokončanje priprave ponudbe čas še 14 dni. Skupno torej 56 dni, celotno obdobje, v katerem je bila ponudnikom omogočena priprava ponudbe, pa je kar 81 dni. Tudi vlagateljeva navedba, da naknadna sprememba razpisne dokumentacije, z dne 13.09.2006, naročniku nalaga postavitev daljšega skrajnega roka za oddajo ponudb, je neutemeljena. Naročnik je sicer res spremenil razpisno dokumentacijo, vendar zgolj v eni točki, in še to v tisti, pri kateri je ugodil vlagateljevemu revizijskemu zahtevku in je odstopil od svoje zahteve po standardnosti operacijskega sistema na terminalih. Z obravnavano spremembo je naročnik zahteve torej olajšal in ne otežil.
    Glede revizijskih navedb o roku za izvedbo implementacije in integracije programske opreme za prodajo enkratne vozovnice na avtobusih, ki je v spremembah razpisne dokumentacije določen za 15.12.2006, naročnik navaja, da je k izvedbi postopka javnega naročila pristopil že dne 06.06.2006. V razpisni dokumentaciji, z dne 14.07.2006, je rok za dobavo strojne opreme omejil na največ 60 dni, rok za izvedbo implementacije in integracije pa je zaradi uvedbe evra s 01.01.2007 in zaradi nujnosti brezhibnega delovanja plačilnega sistema ob uvedbi evra določil najkasneje do 15.12.2006. Izključno zaradi vloženega revizijskega zahtevka W&W, informacijske tehnologije, d.o.o., je naročnik podaljšal skrajni rok dobave iz 01.12.2006 na 15.12.2006. Naročnik z gotovostjo trdi, da vlagatelj z vložitvijo revizijskega zahtevka ni ravnal v skladu s temeljnim načelom vestnosti in poštenja. ZJN-1 v nobeni določbi naročnika ne obvezuje, da pri določanju rokov za izvedbo posameznih dejanj iz razpisanega naročila upošteva vsa možna pravna sredstva, ki jih imajo po ZJN-1 na razpolago ponudniki, in z njimi povezane roke. Naročnik je mnenja, da vlagateljevo ravnanje, ki nasprotuje načelu vestnosti in poštenja, izhaja tudi iz dejstva, da sta po pridobljenih informacijah vlagatelj in podjetje W&W informacijske tehnologije, d.o.o., celo poslovno in kapitalsko povezana, tako da lahko govorimo o enem ponudniku, čeprav sta obe podjetji prevzeli razpisno dokumentacijo. Oba tudi predstavljata in tržita produkte istega proizvajalca, to je ERG, za katere pa je naročnik prepričan, da ustrezajo vsem navedenim zahtevam razpisne dokumentacije. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj svojega očitka o prekratkem roku za implementacijo in integracijo programske opreme ni utemeljil s pravno-relevantnimi dejstvi in dokazi. Za naročnika je nerazumljivo tudi s strani vlagatelja predlagano dokazilo "naročnikova raziskava trga", saj je obveznost predložitve dokazila na strani vlagatelja. Naročnik poudarja, da želi nabaviti standardni plačilni sistem od kateregakoli proizvajalca oziroma ponudnika. Podane tehnične zahteve izvirajo iz potreb in želje po sodobnem sistemu, obstoječih standardih in realnosti na trgu. Vlagateljeva navedba o dejstvu, da se oprema izdela za znanega kupca, nima nobene osnove; naročnik želi nabaviti serijsko dobavljiv in hkrati sodoben plačilni sistem, nikakor pa ne pristaja na zniževanje zahtev samo zaradi zastarelosti opreme kateregakoli od proizvajalcev, na čemer po mnenju naročnika temelji s tem povezan vlagateljev očitek. V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe po mnenju naročnika tako niso utemeljene.
    Ad II)
    Naročnik je začuden nad očitkom vlagatelja, ki izpodbija zahtevo po edinem mednarodnem standardu na področju brezkontaktne pametne kartične tehnologije. ISO-14443 je namreč trenutno edini naročniku poznani standard v svetu, ki definira tehnologijo brezkontaktnih plačilnih medijev, kar je ta trenutek definitivno najbolj ustrezen plačilni medij v sodobnem potniškem prometu. Naročnik v dokaz navedenega navaja "nekaj ključnih podatkov", povzetih iz analize trga ponudnikov brezkontaktnih plačilnih sistemov, ki naj bi jo opravil pred izdelavo razpisne dokumentacije in opredelitvijo predmeta javnega naročila. Naročnik navaja tudi, da je podjetje ERG (kot partner in verjetni dobavitelj za vlagatelja in družbo W&W, d.o.o.) po njegovem vedenju izvedlo že veliko projektov s karticami po standardu ISO-14443, zato so s tem povezani očitki vlagatelja še toliko bolj nerazumljivi in nelogični.
    Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na zahtevo po "kompatibilnosti predmeta naročila v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji" naročnik navaja, da vlagatelj ni izkoristil možnosti dodatnega pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, pa tudi, da so pripombe vlagatelja lahko delno razumljive, saj je težko zahtevati povezovanje s konkurenčnimi ponudniki oziroma prilagoditi sistem na nekaj, kar še ne obstaja (standard enotne vozovnice). Vendar pa naročnik pričakuje, da bo glede na standardnost tehnologije po standardu ISO-14443A ponudnik lahko v prihodnosti z manjšimi programskimi modifikacijami prilagodil sistem predpisanemu standardu s strani Ministrstva za promet in osnovno kompatibilnost s karticami ostalih slovenskih oziroma sosednjih prevoznikov, ki že imajo ali se pospešeno pripravljajo na uvedbo takšne vozovnice. V tem okviru naročnik pričakuje fleksibilnost ponudnika za prilagoditve bodočim zakonskim predpisom, seveda v okviru obstoječega standarda ISO-14443A, za katerega pa se lahko brez dvoma pričakuje, da bo osnova enotni vozovnici v Sloveniji. Podobni nacionalni projekti enotne vozovnice potekajo npr. na Nizozemskem, Danskem, Norveškem, švedskem, v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in vsi brez izjeme bazirajo na standardu ISO-14443A. Torej se od ponudnika pričakuje predvsem sposobnost prilagajanja programske opreme bodočim predpisom s tega področja, s stališča strojne opreme pa naj bi kompatibilnost s standardom ISO-14443A povsem zadostovala. Naročnik izpostavlja tudi, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne navaja, da sam pogoja glede omenjenega standarda ne more izpolniti, niti ne zatrjuje, da bi naročnik umetno ustvaril monopol na trgu ponudnikov tovrstne opreme in s tem kršil načeli iz 5. in 7. člena ZJN-1. Vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da gre za kršenje navedenih členov. Vlagateljeve navedbe so neutemeljene, nedokazljive in nestrokovne.
    Ad III)
    Glede zahteve po dveh ločenih terminalih naročnik pojasnjuje, da je pri oblikovanju pogojev v razpisni dokumentaciji sledil temeljnim načelom javnega naročanja, vključno z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vendar pa naročnik trdi, da pravila o varstvu konkurence zagotavljajo svobodno konkurenco na določenem trgu, na primer trgu EU ali celo svetovnem trgu. Naročnik je upošteval vse možne ponudnike, ki nastopajo na predmetnem trgu. Res je, da so se na razpis, navkljub objavi v Uradnem listu RS, odzvali zgolj trije ponudniki. Vendar pa je popolnoma neutemeljeno te tri gospodarske subjekte enačiti z edinimi ponudniki na trgu brezkontaktnih plačilnih sistemov. Naročnik na tem mestu ponovno zatrjuje poslovno in kapitalsko povezavo med vlagateljem in družbo W&W, Informacijske tehnologije, d.o.o., navajajoč, da bi verjetno lahko govorili o enem ponudniku, navkljub temu, da sta oba prevzela razpisno dokumentacijo. Naročnik za navedeno predlaga več dokazov, pri čemer zaključuje, da je sklicevanje na to, da že več ponudnikov zahteva revizijo, neutemeljeno. Naročnik poudarja tudi, da vlagatelj svojih trditev ni konkretizirali in zanje ni predlagal dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da bi lahko šlo za diskriminatorno določbo. Hkrati vlagatelj ne zatrjuje, da zanj spornega pogoja ne izpolnjuje, niti da bi naročnik umetno ustvaril monopol na trgu ponudnikov tovrstne opreme in s tem kršil temeljno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Naročnik utemeljeno domneva, da tako vlagatelj kot družba W&W, Informacijske tehnologije, d.o.o., predstavljata in tržita produkte proizvajalca ERG, za katere je prepričan, da ustrezajo vsem zahtevam razpisne dokumentacije. Naročnik ne dvomi, da ERG s svojimi partnerji ne bi bil sposoben izvesti projekta po zahtevah razpisne dokumentacije in to v predvidenem časovnem roku. Naročnik poudarja, da je pri določanju pogojev oziroma zahtev predmeta naročila (vključno tehnične specifikacije) avtonomen, ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik ne glede na prepričanje, da svojih avtonomnih odločitev ni dolžan pojasnjevati, pojasnjuje zahtevo po dveh ločenih terminalih navajajoč, da omogoča hitrejše vkrcavanje potnikov s karticami mimo potnika, ki plačuje z gotovino, da je mehanska vgradnja pri različnih tipih avtobusov otežena s sistemom v eni škatli, saj je težko prilagoditi dostopnost hkrati za voznika in potnika, da enako velja tudi za vidljivost ekrana, ki je v zelo raznovrstnih svetlobnih pogojih na avtobusu znan problem (sončna svetloba) ter da dva terminala pomenita bolj razporejen prostor na avtobusu. Naročnik pojasnjuje, da je preveril stanje takšnih sistemov na trgu in ocenjuje, da je precej ponudnikov zmožno dobaviti takšne sisteme, med drugim tudi (verjetni) dobavitelj vlagatelja in družbe W&W, Informacijske tehnologije, d.o.o., t.j. proizvajalec ERG, npr. s terminaloma "DC5000 driver consloe + CP5000 Card Processor". Naročnik poleg tega navaja še deset drugih proizvajalcev, ki imajo po njegovem poznavanju takšne sisteme. Naročnik izpostavlja tudi, da je problem že obravnavala tudi Državna revizijska komisija, zaradi neobstoja zadostnih novih dokazov vlagatelja pa njena odločitev ostaja še vedno smiselna in uporabljiva v tem primeru. Del obrazložitve odločitve Državne revizijske komisije iz njenega sklepa, št. 018-320/06-44-2718, z dne 06.09.2006, naročnik tudi citira.
    Ad IV)
    Glede revizijskih navedb o povezanosti mestnega in primestnega potniškega prometa naročnik pojasnjuje, da vlagatelj v tem delu zahtevka delno ponavlja očitke vlagatelja W&W, Informacijske tehnologije, d.o.o., o katerih je Državna revizijska komisija že odločala in jih zavrnila kot neutemeljene. Naročnik dalje pojasnjuje, da zaradi omejenosti razpoložljivih finančnih sredstev ne more v letošnjem letu pristopiti k izvedbi prenove plačilnega sistema tako v mestnem kot tudi v medkrajevnem potniškem prometu. še več- še za naslednja leta ne more zagotoviti sredstev za prenovo plačilnega sistema v mestnem prometu. Naročnik je bil zaradi valutnega prehoda iz SIT v evro prisiljen pristopiti k izvedbi predmetnega javnega naročila do vzpostavitve prehoda v evro, to je do 01.01.2007, česar dosedanji mehanski sistem Almex ne omogoča in bi bila potrebna znatna vlaganja v zastarel sistem. Zaradi načina pobiranja voznine v mestnem potniškem prometu, ki se razlikuje od načina pobiranja voznine v medkrajevnem potniškem prometu, naročniku še ni potrebno pristopiti k izvedbi javnega naročila za potrebe plačevanja vozovnice v mestnem prometu. Le-ta bo predmet novega razpisa in glede na specifičnost predmeta javnega naročila verjetno s precej drugačnimi zahtevami. Naročnik poudarja, da je pri svojih zahtevah in odločitvah avtonomen, seveda ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja in omejenih finančnih resursih, ki jih ima na voljo. Državna revizijska komisija je o s tem povezanih očitkih odločila že ob obravnavi revizijskega zahtevka W&W, Informacijske tehnologije, d.o.o., in to v prid naročnika. Očitek vlagatelja v tej točki se ne nanaša na predmetni postopek oddaje javnega naročila, temveč na javno naročilo, ki ga bo naročnik v prihodnosti verjetno izvedel, vendar v še nedefiniranem obsegu in času. Vlagatelj zgolj domneva, kaj vse bi se lahko zgodilo, iz njegovih navedb pa ni mogoče razbrati kršitev naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila temveč zgolj ugibanje o določenih dejstvih. Naročnik se v točki 3.5 razpisne dokumentacije zgolj sklicuje na 84. člen ZJN-1 in navaja to možnost zgolj kot arbitrarno. Naročnik navaja, da se dobro zaveda, da nima nobene pravne osnove, na podlagi katere bi lahko javno naročilo za dobavo in implementacijo aplikacij in opreme za prodajo vozovnic v mestnem potniškem prometu (ki vrednostno večkrat preseže vrednost javnega naročila za primestni potniški promet) smel izvesti. Dodatno vlagatelj zavajajoče navaja in prejudicira ravnanje naročnika, da bo slednji moral v prihodnje uporabljati opremo enakega proizvajalca. Tako bodoče ravnanje sploh ne more biti predmet presoje obravnavanega javnega razpisa in v tem smislu odločitve Državne revizijske komisije. Naročnik pritrjuje vlagatelju, da bo potnik lahko imel dve različni brezkontaktni vozovnici dveh različnih dobaviteljev opreme. Naročnik v prihodnjem razpisu ne bo izločil ponudnikov, ki bodo ponujali opremo drugih proizvajalcev oziroma dobaviteljev, zahteval pa bo standard ISO-14443, ki omogoča povezljivost tudi med brezkontaktnimi karticami različnih proizvajalcev. Naročnik izpostavlja tudi pravilo povezanosti trditvenega dokaznega bremena, pri čemer meni, da je namen vlagatelja zavesti naročnika in Državno revizijsko komisijo.
    Ad V)
    Naročnik navaja, da vlagatelj trditve, da točka 3.6. razpisne dokumentacije ni zakonita, s sklicevanjem na 25. člen ZJN-1, ne utemeljuje. Naročnik pojasnjuje, da institut razveljavitve oziroma preklica javnega naročila in povabila k oddaji ponudbe v zakonodaji s področja javnih naročil ni urejen; ta namreč ne predvideva preklica postopka, čeprav je oddajo javnega naročila šteti za poslovni proces naročnika, ki ga ima slednji po naravi tega procesa pravico razveljaviti oziroma preklicati, vendar pravočasno, to je do prevzema ponudb. Pridržanje naročnikove pravice do razveljavitve že posredovanega vabila k oddaji ponudb je utemeljeno v določilih Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006; v nadaljevanju: OZ); javni poziv, s katerim se vnaprej neznane osebe poziva k dajanju ponudbe pod objavljenimi pogoji, namreč ne pomeni naročnikove ponudbe za sklenitev pogodbe, pač pa vabilo k oddaji ponudbe pod objavljenimi pogoji. Neutemeljena je tudi navedba vlagatelja, da si naročnik brez odškodninske odgovornosti ne more pridržati pravice, da ne sklene pogodbe. Ob smiselnem upoštevanju določil 28. člena OZ se šteje, da je pogodba sklenjena takrat, ko je ponudnik prejel izjavo naročnika, da je ponudbo sprejel (Odločitev o izbiri ponudnika). Naročnik pa je upravičen sprejem ponudbe umakniti, vendar mora ponudnik prejeti izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo. Naročnik poudarja, da je k postopku obravnavanega javnega naročila pristopil z vso resnostjo in skladno z načelom vestnosti in poštenja. Očitek vlagatelja ni razlog, zaradi katerega lahko zahteva razveljavitev javnega razpisa, saj mu je morebitno sodno varstvo zagotovljeno ne glede na obravnavano določilo razpisne dokumentacije. To določilo obenem v nobenem primeru ne omejuje vlagatelja pri pripravi pravilne ponudbe, zato naročnik z njim ni kršil 23. člena ZJN-1.
    Ad VI)
    V zvezi s to točko vlagateljevega revizijskega zahtevka naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni izkoristil možnosti dodatnega pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, iz njegovih očitkov pa izhaja nepravilno razumevanje le-te. Naročnik pojasnjuje, da skladno z ZJN-1 ne pogojuje ali omejuje nabora ponudnikov na eno državo, ampak so jasno dovoljeni vsi ponudniki iz Slovenije, EU in tujine in o tem ne more biti prav nikakršnega dvoma, kar je eksplicitno razvidno iz zahtev in navedb v razpisni dokumentaciji. Vlagateljeva trditev, da bi naročnik moral predvideti, katera dokazila mora predložiti tuje podjetje, da bo izkazalo sposobnost v smislu poglavja 3.3., je napačna. ZJN-1 namreč v nobeni določbi naročnikom ne nalaga obveznosti, da v morajo v razpisni dokumentaciji izrecno navesti, katera dokazila mora predložiti tuje podjetje. Tuji ponudniki, torej tudi vlagatelj, so dolžni preveriti veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Dejstvo je, da pri implementaciji 42.c člena ZJN-1 v prakso prihaja do izrednih organizacijsko izvedbenih nejasnosti in pomanjkljivosti pri normativni ureditvi, na kar pa naročnik nima vpliva, zato seznami zainteresiranih dobaviteljev, izvajalcev gradenj in storitev iz 42.c člena ZJN-1 s strani Gospodarske zbornice Slovenije doslej še niso pripravljeni. Pripravljenega pa ni niti seznama organov tujih držav, pristojnih za izdajo takšnih seznamov in dokazil, zato je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da mora dejansko in pravno vzajemnost dokazati ponudnik. Naročnik je tudi mnenja, da obravnavana določba ni razlog, zaradi katerega bi bila vlagatelju onemogočena priprava pravilne ponudbe, zato naročnik ni kršil 23. člena ZJN-1, kot zatrjuje vlagatelj.
    Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen, v posledici tega pa je vlagatelju naložil plačilo stroškov popravka objave v Uradnem listu RS, v višini 11.730,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

    Z vlogo, z dne 25.10.2006, je naročnik vlagatelja obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

    V prilogi dopisa, z dne 27.10.2006, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

    Dne 07.11.2006 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri je dodatno pojasnil svoja stališča v zadevi. Ob tem je v vlogi navajal tudi dejstva in predlagal dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku, z dne 25.09.2006, ni navajal.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, navaja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za njegovo vložitev, saj naj le-tega ne bi vložil pred prvotno določenim rokom za oddajo ponudb, temveč (navkljub vsem znanim dejstvom iz razpisne dokumentacije z dne 14.07.2006, ki se je s popravkom, z dne 13.09.2006, spremenila zgolj v eni točki, kjer naročnik odstopa od svoje zahteve) šele dan pred predvidenim drugim odpiranjem ponudb. Naročnik navaja tudi, da je vlagatelj povezan z vlagateljem revizijskega zahtevka v predhodnem revizijskem postopku. Naročnik zato predlaga, da Državna revizijska komisija preveri vlagateljevo aktivno legitimacijo.

    Državna revizijska komisija v tej zvezi izpostavlja, da je aktivna legitimacija, skladno z 9. členom ZRPJN, procesna predpostavka za vodenje revizijskega postopka, na katero mora, skladno s prvim odstavkom 13. člena ZRPJN, v revizijskem postopku paziti že naročnik. V kolikor naročnik tako meni, da revizijskega zahtevka ni vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN, je dolžan tak revizijski zahtevek, skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, zavreči, ne pa ga meritorno obravnavati, ob hkratnem pozivu Državni revizijski komisiji, naj aktivno legitimacijo vlagatelja za vložitev revizijskega zahteva preveri sama.

    Ne glede na zgoraj navedeno zaradi dejstva, da je aktivna legitimacija vlagatelja procesna predpostavka tudi za vodenje revizijskega postopka pred tem organom, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko, skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

    Ker v fazi pred potekom roka za oddajo ponudb potencialnemu ponudniku, ki je tudi prevzel razpisno dokumentacijo, interesa za dodelitev naročila ni mogoče odreči, s svojim revizijskim zahtevkom pa obenem verjetno izkazuje, da bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, gre ugotoviti, da vlagatelj za vložitev revizijskega zahtevka je aktivno legitimiran. Na navedeno ugotovitev okoliščina, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek vložil šele pred potekom na novo določenega roka za oddajo ponudb (pri čemer gre opozoriti, da se prejšnji rok, zaradi vložitve revizijskega zahtevka, ni mogel izteči), nima nikakršnega vpliva. Kot brezpredmetne pa gre označiti tudi argumente naročnika, ki se nanašajo na domnevno povezavo med vlagateljem tokratnega in predhodno vloženega revizijskega zahtevka; tudi v primeru, če bi se s tem povezane navedbe izkazale za utemeljene, to namreč ne bi moglo vplivati na vlagateljevo aktivno legitimacijo (nenazadnje lahko tudi isti vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila večkrat vloži revizijski zahtevek).


    Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je vlagatelj v svoji vlogi, z dne 07.11.2006, navajal tudi dejstva in predlagal dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku, z dne 25.09.2006, ni navajal. Tako na novo pojasnjuje stališče podjetje VEOLIA v zvezi z uporabo "ALMEX stročkov", pojasnjuje potek izvedbe naročila pri družbi ERG, s čemer na novo argumentira očitke o prekratkem roku za izvedbo naročila, navaja primere dobavnih rokov pri nekaterih že izvedenih naročilih, navaja kateri ISO standardi obstojijo v zvezi z brezkontaktnimi karticami, podaja pa tudi nove argumente v zvezi z zatrjevano povezanostjo mestnega in primestnega prometa glede predmeta javnega naročila.

    Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (tako npr. v zadevah 018-155/2006, 018-300/2006 itd.) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev ali kršitev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, kršitvami, dokazi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

    Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev in dokazov, ki jih navaja vlagatelj v svoji vlogi, z dne 07.11.2006, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


    V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev revizijski zahtevek, ob čemer je ugotovila, da je le-ta delno utemeljen.

    Ad I)
    V prvi točki svojega revizijskega zahtevka vlagatelj napada rok za oddajo ponudb ter rok za izvedbo implementacije in integracije programske opreme za prodajo enkratne vozovnice na avtobusih. Državna revizijska komisija ugotavlja, da s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

    Glede dolžine roka za oddajo ponudb Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da glede na ocenjeno vrednost predmeta javnega naročila naročnik javnega razpisa v postopku oddaje le-tega ni bil dolžan objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, navedeno dejstvo pa vpliva tudi na minimalno zahtevano dolžino rokov za oddajo ponudb, ki jih je naročnik dolžan upoštevati.

    Iz določil 59. člena ZJN-1 izhaja, da v primeru, če je naročnik objavil javni razpis za oddajo naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, rok za predložitev ponudb v odprtem postopku ne sme biti krajši od 52 dni od dneva, ko je naročnik odposlal razpis v objavo. Ta rok se lahko, skladno s 60. členom ZJN-1, v odprtem postopku nadomesti z dovolj dolgim rokom, ki omogoča pripravo pravilne ponudbe, ki pa mora biti daljši od 36 dni. Dodatno skrajšanje roka je, pod določenimi pogoji, možno v primeru, če je naročnik objavil predhodni razpis, kot tudi v primeru, če naročnik pošlje zahtevo za objavo javnega razpisa po elektronski pošti (skrajšanje roka za oddajo ponudb po elektronski pošti). Iz določil 64. b člena ZJN-1 pa izhaja, da se lahko roki za predložitev ponudb in prijav v postopkih oddaje javnih naročil iz 58. do 64. člena tega zakona v primerih, ko vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, skrajšajo, vendar ne več kot za polovico od rokov, določenih s tem zakonom, pri čemer mora naročnik pri določitvi roka upoštevati predvideni čas potreben za objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila (sedaj še v Uradnem listu RS) ter da morajo imeti ponudniki pri pripravi ponudbe oziroma prijave ustrezen čas za pripravo pravilne ponudbe oziroma prijave.

    V konkretnem primeru je naročnik zahtevo za objavo javnega razpisa odposlal 07.07.2006, od tega dne pa se, skladno s 56. členom ZJN-1, v povezavi s 109. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih naročilih- ZJN-1A (Uradni list RS, št. 2/04), šteje tudi rok za predložitev ponudbe, ki ga je naročnik v konkretnem primeru najprej določil za 21.08.2006, kasneje (zahteva za objavo popravka je bila odposlana dne 11.09.2006) pa spremenil na 26.09.2006. Prvotni rok za oddajo ponudb je tako znašal 45 dni, po spremembi pa skupaj 81 dni (od dne odpošiljanja zahteve za popravek objave do poteka spremenjenega roka za oddajo ponudb so imeli ponudniki na voljo 14 dni).

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ni nikakršnega dvoma o tem, da je naročnik prvotni rok za oddajo ponudb določil skladno z ZJN-1; rok za oddajo ponudb v trajanju 45 dni namreč bistveno presega s tem povezane in zgoraj opredeljene minimalne zahteve ZJN-1.

    Državna revizijska komisija pa kot ustreznega ocenjuje tudi spremenjeni rok za oddajo ponudb, ki ga je naročnik določil za dne 26.09.2006. Z vpogledom v dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila gre namreč ugotoviti, da naročnik v času do določitve (pošiljanja v objavo) spremenjenega roka za oddajo ponudb ponudnikom ni postavljal nobenih dodatnih zahtev, ki ponudnikom ne bi bile znane že pred iztekom prvotno določenega roka za oddajo ponudb (razen tistih, ki so vezane na spremenjeni rok za oddajo ponudb- veljavnost bančne garancije, veljavnost ponudb), je pa s popravkom razpisne dokumentacije, z dne 13.09.2006, obenem podaljšal prvotno določeni rok za izvedbo implementacije in integracije programske opreme za prodajo enotne vozovnice ter odstopil od zahteve po prvotno določenem operacijskem sistemu na terminalu (poglavje 4.4. razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila). Ker vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne navaja argumentirano, zakaj naj izhajajoč iz takšnih popravkov razpisne dokumentacije v času, ki je bil na voljo, ne bi bilo možno pripraviti pravilne ponudbe, spremenjeni rok za oddajo ponudb pa je tudi po oceni Državne revizijske komisije sorazmeren z vsebino in obsegom izvedenih popravkov razpisne dokumentacije, s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja ni mogoče priznati utemeljenosti.

    Kot neutemeljene pa je potrebno označiti tudi revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano prekratek rok za izvedbo implementacije in integracije programske opreme za prodajo enkratne vozovnice na avtobusih. Državna revizijska komisija v tej zvezi izpostavlja, da mora vlagatelj, skladno z določili 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navedel zgolj domnevno kršitev (prekratek rok za izvedbo implementacije in integracije programske opreme za prodajo enkratne vozovnice na avtobusih), ne pa tudi relevantnih dejstev in dokazov, s katerimi bi utemeljeno izkazal, da je do kršitve dejansko prišlo. Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku namreč zgolj pavšalno zatrjuje, da je predmet naročila blago, ki naj ga ne bi bilo mogoče nabaviti na trgu, saj je vezano na naročnikove tehnične zahteve (kar naročnik sicer prereka), večino revizijskih navedb, povezanih z obravnavanim očitkom, pa posveča hipotetičnemu predpostavljanju možnega poteka predmetnega postopka oddaje javnega naročila, glede na pravna sredstva, ki bi lahko bila v njem vložena, roke, v katerih bi lahko bilo o njih odločeno, ipd. Na podlagi določil 8. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija ob obravnavi s tem povezanih revizijskih navedb zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je na tem mestu obravnavane revizijske navedbe vlagatelja zaradi njihove pavšalnosti in nepodkrepljenosti z relevantnimi dokazi označila za neutemeljene.

    Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da je naročnik rok za izvedbo implementacije in integracije programske opreme za prodajo enkratne vozovnice na avtobusih s popravkom razpisne dokumentacije, z dne 13.09.2006, določil za dne 15.12.2006. Ker je navedeni rok tekom vodenega revizijskega postopka že potekel, bo moral naročnik v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ne glede na zgoraj zapisano, vsekakor določiti nov rok za izvedbo teh aktivnosti.

    Ad II)
    V drugi točki svojega revizijskega zahtevka vlagatelj kot diskriminatorno napada zahtevo iz točke III) 2. /dejansko točka III.2.1.3) 2./ objave (javnega razpisa) predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene.

    Z vpogledom v javni razpis predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tem pod 2. točko razdelka III.2.1.3) Tehnične sposobnosti- obvezna dokazila, predvidel tudi podajo izjave ponudnika, da je "predmet naročila kompatibilen v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji, ki ustrezajo standardom ISO-14443 tip A".

    Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik kot obvezni pogoj, ki ga mora izpolnjevati ponudnik, pod točko 3.2.9 določil zahtevo po tem, da je "predmet naročila kompatibilen v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji, ki ustrezajo standardom ISO-14443 tip A". Naročnik je tudi v razpisni dokumentaciji zahteval podajo izjave v zgornji vsebini, in sicer pod razdelkoma 6. in 7. le-te, podal pa je tudi obrazec izjave z zgornjo vsebino, in sicer pod razdelkom 6.3. razpisne dokumentacije.

    Vlagatelj v obravnavani točki svojega revizijskega zahtevka med drugim navaja, da iz objektivnih razlogov ne ve, kakšna je "kompatibilnost v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji", saj gre za pojem, ki ni definiran. Ker gre to zahtevo obravnavati kot pogoj, pa je le-ta diskriminatoren in v neskladju z načeli iz 5. in 7. člena ZJN-1.

    Naročnik v odgovor na vlagateljev revizijski zahtevek tudi sam navaja, da so s tem povezane vlagateljeve revizijske navedbe "lahko delno razumljive, saj je težko zahtevati povezovanje s konkurenčnimi ponudniki oziroma prilagoditi sistem na nekaj, kar še ne obstaja (standard enotne vozovnice)". Pri tem pa navaja, da pričakuje, da bo glede na standardnost tehnologije po standardu ISO-14443, ponudnik lahko v prihodnosti z manjšimi programskimi modifikacijami prilagodil sistem s strani Ministrstva za promet predpisanemu standardu, kar bo pomenilo kompatibilnost s karticami ostalih slovenskih in sosednjih prevoznikov, ki se že pripravljajo na uvedbo takšne vozovnice.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da besedilo razpisne dokumentacije in v postopku oddaje javnega naročila objavljen javni razpis ne puščata nikakršnega dvoma o tem, da mora ponudnik že ob oddaji ponudbe (in ne "v prihodnosti", kot navaja naročnik v obrazložitvi odločitve o revizijskem zahtevku) zagotoviti- izjaviti kompatibilnost predmeta javnega naročila (ponujenega blaga) "v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji, ki ustrezajo standardom ISO-14443 tip A" (in ne zgolj s standardom ISO-14443 tip A, kot v obrazložitvi odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku ravno tako smisleno navaja naročnik). Ker med strankama hkrati ni spora o tem, da pojem "enotne vozovnice" še ni definiran (sledeč naročniku namreč standard enotne vozovnice "še ne obstaja"), pa gre ugotoviti, da takšnega pogoja ponudniki v trenutku oddaje svoje ponudbe ne morejo izpolniti (v zvezi s tem gre opozoriti, da kot pogoj ne gre šteti naročnikove zahteve po predložitvi izjave o kompatibilnosti "v smislu enotne vozovniceâ??", temveč samo zahtevo po kompatibilnosti "v smislu enotne vozovniceâ??"; slednja pa, ob dejstvu zgoraj opredeljene nedefiniranosti, predstavlja nemogoč pogoj, torej pogoj, ki ga ni mogoče izpolniti). Ker je skladno z določili 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, gre posledično ugotoviti tudi, da ponudniki na podlagi razpisne dokumentacije ne morejo pripraviti pravilne ponudbe, kar pa predstavlja kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene.

    Ker je Državna revizijska komisija že ugotovila neskladnost zgoraj obravnavanega pogoja z določili ZJN-1, obravnava revizijskih navedb, skladno s katerimi naj bi bil le-ta sporen tudi iz razloga v njem vsebovane zahteve v povezavi s standardom ISO-14443 tip A, ni bila potrebna, saj tudi v primeru, če bi se s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, to na že ugotovljeno neskladnost obravnavanega pogoja z določili ZJN-1 ne bi moglo vplivati.

    Ad III)
    V tej točki revizijskega zahtevka vlagatelj napada naročnikovo zahtevo po dveh ločenih terminalih- eden za voznika, drugi za potnika- ker naj bi bila v neskladju s 5. členom ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

    Državna revizijska komisija uvodoma poudarja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik razpisno dokumentacijo pripraviti na način, da zajame čim širši krog potencialnih ponudnikov, seveda ob upoštevanju svojih potreb. Naročnikova navodila in zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je avtonomen pri postavljanju zahtev, le-te pa morajo biti objektivno opravičljive. Pri opredelitvi predmeta javnega naročila ima naročnik pravico sam določati obseg zahtevanega predmeta, pri čemer ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive, oziroma zahtev, ki bi dopuščale neupravičeno diferenciacijo med ponudniki. Tehničnih specifikacij naročnik ne sme uporabiti tako, da bi z njimi dajal neupravičeno prednost določenim ponudnikom ali jim onemogočal udeležbo, vendar pa je naročnik hkrati avtonomen pri opredelitvi predmeta in s tem avtonomen tudi pri določanju zahtev glede na njegove potrebe, v kolikor pri tem ne ravna v nasprotju s prisilnimi predpisi. Kot je razvidno iz naročnikove razpisne dokumentacije in njegove argumentacije v revizijskem postopku, je naročnik podal utemeljene razloge, ki opravičujejo objektivno diferenciacijo med ponudniki v zvezi s predmetom javnega naročila. Kot prepričljive gre tako oceniti naročnikove argumente, da dva ločena terminala pomenita hitrejše vkrcavanje potnikov s karticami mimo potnika, ki plačuje z gotovino, da je mehanska vgradnja pri različnih tipih avtobusov otežena s sistemom v eni škatli, saj je težko prilagoditi dostopnost hkrati za voznika in potnika, da enako velja tudi za vidljivost ekrana, ki je v zelo raznovrstnih svetlobnih pogojih na avtobusu znan problem (sončna svetloba) ter da dva terminala pomenita bolj razporejen prostor na avtobusu. Z navedenimi argumenti je naročnik zadovoljivo pojasnil objektivno opravičljivo diferenciacijo med ponudniki, ki jo takšna zahteva povzroča. Ker gre ob zapisanem ugotoviti tudi, da zgolj dejstvo, da dva izmed ponudnikov, ki sta prevzela razpisno dokumentacijo, obravnavani zahtevi nasprotujeta, še ne pomeni, da postavitev takšne zahteve vzrokuje zožitev možnega trga ponudnikov na način, ki ne bi več zagotavljal konkurence pri izvedbi predmetnega javnega naročila, pa je potrebno ugotoviti, da naročnikova zahteva po dveh ločenih terminalih ni v neskladju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, določenim v 5. členu ZJN-1, oziroma da vlagatelj neskladja te zahteve z omenjenim načelom ni uspel izkazati. S tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja zato ni mogoče priznati utemeljenosti.

    Ad IV)
    V tej točki revizijskega zahtevka vlagatelj naročniku očita, da sta primestni in mestni potniški promet medsebojno neločljivo povezana, kar posledično pomeni, da bi moral naročnik naročilo oddati skupaj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

    Državna revizijska komisija se je do očitkov, smiselno enakih zgoraj navedenim, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila opredelila že ob določanju o revizijskem zahtevku predhodnega vlagatelja, pri čemer je v obrazložitvi ob tem izdanega sklepa, št. 018-320-06-44-2718, z dne 06.09.2006, med drugim navedla: "Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik pri določanju obsega in vsebine posameznega konkretnega javnega naročila avtonomen oziroma je omejen s temeljnimi načeli javnega naročanja. Naročnik v konkretnem primeru med drugim zatrjuje, da tudi nima zagotovljenih sredstev za prenovo plačilnega sistema tudi v mestnem prometu. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da je vsak subjekt, ki posluje na trgu, omejen s finančnimi resursi. Vsled tega torej tudi ni mogoče prisiliti naročnika, da objavi razpis, glede vsebine katerega nima zagotovljenih ustreznih finančnih sredstev, saj bi takšen razpis nenazadnje izpadel neresno, poleg tega pa bi vodil praviloma v sklenitev obligacijskega razmerja, s tem posledično pa tudi v morebitne odškodninske tožbe proti naročniku na izpolnitev obveznosti. Nasploh je temelj vsakega projekta ustrezna zaključena finančna konstrukcija, sicer ga niti nima smisla razpisati. Oziroma začeti projekt z razpisom brez ustrezne finančne konstrukcije je neresno, neprimerno, neodgovorno in je izven meja dobrih poslovnih običajev.".

    Državna revizijska komisija se na zgoraj podane argumente v celoti sklicuje tudi v zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja v sedaj vodenem revizijskem postopku. Ob tem dodaja še, da vlagateljeva "bojazen" in hipotetično predvidevanje možnih ravnanj naročnika v morebitnih kasnejših postopkih oddaje javnih naročil ne more biti predmet konkretnega revizijskega postopka; predmet le-tega je namreč lahko zgolj obravnava konkretnih in z dejstvi in dokazi podkrepljenih očitkov o kršitvah, do katerih je morebiti prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila; slednjih pa vlagatelj v tem delu svojega revizijskega zahtevka ne izkazuje. Iz navedenih razlogov s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja ni mogoče priznati utemeljenosti.

    Ad V)
    V tej točki revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje neskladnost točke 3.6 razpisne dokumentacije (Preklic javnega naročila) s 25. členom ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene.

    Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v točki 3.6 Preklic javnega naročila določil: "Naročnik si pridržuje pravico, da brez obrazložitve razveljavi že posredovano povabilo k oddaji ponudbe ali pogodbe ne sklene, ne glede na določilo iz točke 3.1.23, brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti do kogarkoli. Naročnik ne odgovarja za škodo, ki bi utegnila nastati izbranemu ponudniku zaradi nesklenitve pogodbe. Naročnik si pridržuje pravico, da zavrne vse ponudbe in da ne izbere nobenega ponudnika po določilih ZJN-1.".

    Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je postopek oddaje javnega naročila, skladno z ureditvijo v ZJN-1, strogo formalen postopek, v katerem je dispozitivnost ravnanj omejena. ZJN-1 tako jasno določa, kako se mora postopek oddaje javnega naročila pričeti, kako voditi, pa tudi kako se lahko zaključi. Če gre izhajajoč iz zgornje določbe razpisne dokumentacije tako nesporno ugotoviti, da ima naročnik, skladno s 77. členom ZJN-1, v postopku oddaje javnega naročila vsekakor pravico zavrniti vse ponudbe (ob izpolnitvi zahtev iz 77. člena ZJN-1), pa skladnosti s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, ni mogoče priznati delu te določbe, skladno s katerim bi lahko naročnik v kateri koli fazi postopka oddaje javnega naročila "brez obrazložitve razveljavil že posredovano povabilo k oddaji ponudbe ali pogodbe ne sklenilâ?? brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti do kogarkoli", kot tudi ne delu določbe, skladno s katerim naročnik v nobenem primeru "ne odgovarja za škodo, ki bi utegnila nastati izbranemu ponudniku zaradi nesklenitve pogodbe". V tej zvezi gre pojasniti, da v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku naročnik obravnavano določilo razpisne dokumentacije oži, navajajoč, da je del zgornje določbe, ki se nanaša na razveljavitev že posredovanega povabila k oddaji ponudbe, dopusten v fazi do prevzema ponudb, del določbe, ki se nanaša na pravico do nesklenitve pogodbe, pa v primeru, ko bi izbrani ponudnik izjavo o umiku sprejema njegove ponudbe prejel sočasno z izjavo o sprejemu le-te; ob tem pa gre ugotoviti, da za interpretacijo obravnavanih določil razpisne dokumentacije zgolj v obsegu, kot ga v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku navaja naročnik, v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila podlage ni najti, takšna interpretacija določil razpisne dokumentacije pa tako ni upoštevna. Ker gre ob zapisanem hkrati pojasniti, da drugi odstavek 25. člena ZJN-1 jasno določa, da mora naročnik v primeru, če ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, ponoviti javni razpis "in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila", skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena OZ pa za škodo, ki jo je povzročila drugi stranki, odgovarja stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, kot tudi stranka se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo, gre ugotoviti, da določilo točke 3.6. razpisne dokumentacije v zgoraj opredeljenih delih s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, ni skladno. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene.

    Ad VI)
    V tej točki revizijskega zahtevka vlagatelj navaja, da bi moral naročnik predvideti, katera dokazila mora predložiti tuje podjetje, da bo izkazalo sposobnost v smislu poglavja 3.3. razpisne dokumentacije, če v tuji državi državni organi ne izdajajo potrdil, oziroma izdana potrdila ne vsebujejo vseh zahtevanih podatkov, ki jih naročnik zahteva v točkah 1, 3, 4, 5 ter 6 tega poglavja. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.

    Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v razdelku (poglavju) 3.3 le-te predvidel več dokazil, s katerimi ponudniki izkazujejo izpolnjevanje obveznih pogojev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji pod razdelkom 3.2. Za vlagatelja so sporne točke 1, 3, 4, 5 ter 6 razdelka, ki se nanašajo na izpolnjevanje zahteve po ponudnikovi registraciji za dejavnost, ki je predmet javnega naročila in za katero daje ponudbo, zahteve po tem, da ponudniku v zadnjih petih letih pred naročilom ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila, zahteve po tem, da zoper ponudnika ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe, zahteve po tem, da ima ponudnik poravnane davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež, ter da je ponudnik, ki ima sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati, in zahteve po tem, da je ponudnik finančno in poslovno sposoben.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za izpolnjevanje zgoraj navedenih zahtev, ki jih vlagatelj same po sebi sicer ne ocenjuje za sporne, predvidel dokazila, ki jih ponudniki, ki imajo sedež v tujini, kot utemeljeno navaja vlagatelj, praviloma ne morejo predložiti (tako npr. priglasitveni list pri DURS oziroma izpisek iz poslovnega registra Slovenije, izdan pri AJPES-u, potrdilo Ministrstva za pravosodje, Oddelka za kazensko evidenco, itd.). Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila drugega ustreznega načina, ki bi ponudnikom, ki imajo sedež v tujini, omogočil izkazovanje izpolnjevanja z njegove strani določenih obveznih pogojev, ni predvidel. Izpostaviti gre tako sicer, da je naročnik v razpisni dokumentaciji ponudnikom omogočil predložitev "potrdil tujega organa", a zgolj v smislu potrdila organa, ki je pooblaščen za izdajo potrdil, ekvivalentnih potrdilu iz 42.c člena ZJN-1, to pa je potrdilu zbornice, da je ponudnik (tudi izvajalec iz drugih držav) uvrščen na uradni seznam zainteresiranih dobaviteljev, izvajalcev gradenj ali storitev, o izpolnjevanju pogojev iz 1. in 3. točke prvega odstavka in v 1. in 2. točki drugega odstavka 42. člena ter drugega odstavka 42.a člena ZJN-1. Omogočitev predložitve potrdila o vpisu na takšen seznam, za katerega ZJN-1 potencialnim ponudnikom hkrati ne nalaga obveznosti, da se nanj vpišejo, pa ne more nadomestiti upravičenja ponudnikov (predvsem tistih, ki na seznam niso vpisani), da izpolnjevanje postavljenih pogojev z ustreznimi dokazili izkažejo neposredno naročniku, oziroma dolžnosti naročnika, da jim izkazovanje izpolnjevanja pogojev omogoči. Povedano drugače- naročnik tujih ponudnikov ne sme prisiliti v izkazovanje izpolnjevanja z njegove strani postavljenih pogojev izključno prek potrdil o vpisu na seznam pri zbornici, za katerega obenem (vsaj za Gospodarsko zbornico Slovenije) tudi sam ugotavlja, da doslej sploh še ni pripravljen. Ker navedeno pomeni, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije tuji ponudniki, tako pa tudi vlagatelj, dejansko ne morejo pripraviti pravilnih ponudb, je s tem kršen prvi odstavek 23. člena ZJN-1, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa je potrebno označiti za utemeljene.

    V tej zvezi gre pojasniti še, da zgoraj navedeno ne pomeni, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji za vsako od držav, v kateri bi lahko imeli sedež potencialni tuji ponudniki, navesti dokazila o izpolnjevanju pogojev, ekvivalentna tistim, ki jih zahteva od domačih ponudnikov, ali pa organe ki takšna dokazila v tujih državah izdajajo; naročnik pa vsekakor mora omogočiti tujim ponudnikom (predvsem pa ponudnikom iz držav članic Evropske Unije), da s takšnimi, "domačim" ekvivalentnimi dokazili, ali pa na druge ustrezne načine izkažejo svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila (oziroma izpolnjevanje s strani naročnika postavljenih pogojev). Na tem mestu gre tako npr. zgolj omeniti, da tudi Direktiva 2004/18/EEC, ki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sicer ni uporabljiva (pri predmetnem javnem naročilu gre za t.i. "utility sektor", omenjena Direktiva pa ureja t.i. "klasični sektor"; poleg tega je vrednost predmetnega javnega naročila pod vrednostnimi pragovi Direktive za "utility" sektor), v 46. členu določa, da je mogoče nekatere z izkazovanjem izpolnjevanja obveznih pogojev povezane dokumente ali potrdila v primeru, če država članica takšnih dokumentov ali potrdil ne izdaja, mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo ali, v državah članicah, kjer ne obstaja določba o zapriseženi izjavi, zapriseženo izjavo zadevne osebe pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja.


    V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati neskladje nekaterih delov razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila in v postopku objavljenega javnega razpisa s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 25.09.2006, in sicer tako, da je razveljavila razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in v postopku objavljen javni razpis v delu, v katerem naročnik postavlja zahtevo po tem, da mora biti predmet javnega naročila "kompatibilen v smislu enotne vozovnice s sorodnimi brezkontaktnimi sistemi v Sloveniji, ki ustrezajo standardom ISO-14443 tip A" oziroma od ponudnikov zahteva podajo izjave o izpolnjevanju te zahteve, ter v delu, v katerem naročnik v razpisni dokumentaciji in javnem razpisu opredeljuje izkazovanje izpolnjevanja zahteve po ponudnikovi registraciji za dejavnost, ki je predmet javnega naročila in za katero daje ponudbo, zahteve po tem, da ponudniku v zadnjih petih letih pred naročilom ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila, zahteve po tem, da zoper ponudnika ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe, zahteve po tem, da ima ponudnik poravnane davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež, ter da je ponudnik, ki ima sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati, in zahteve po tem, da je ponudnik finančno in poslovno sposoben. Državna revizijska komisija je poleg tega razveljavila tudi razdelek razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila pod točko "3.6 Preklic javnega naročila", in sicer v delu, v katerem si naročnik "pridržuje pravico, da brez obrazložitve razveljavi že posredovano povabilo k oddaji ponudbe ali pogodbe ne sklene, â??, brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti do kogarkoli" in v delu, kjer določa, da "ne odgovarja za škodo, ki bi utegnila nastati izbranemu ponudniku zaradi nesklenitve pogodbe".

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
    - v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za zahtevek za revizijo, ter
    - v višini 100.000,00 SIT, za takso za revizijski postopek.

    Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

    Ker je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel, Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava vse priglašene stroške, v skupni višini 496.000,00 SIT, ki jih je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Naročnik je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 11.730,00 SIT, ki naj bi mu nastali z objavo popravka objave javnega naročila v Uradnem listu RS, ki naj bi ga naročnik objavil in moral preklicati zaradi vloženega revizijskega zahtevka.

    Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo na pisno zahtevo naročniku povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

    Ker je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


    V Ljubljani, 18.12.2006



    Predsednica senata:
    Sonja Drozdek- šinko, univ. dipl. prav.,
    Članica Državne revizijske komisije









    Vročiti:
    - Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana,
    - Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

    Natisni stran