018-470/2006 Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izvedba avtobusnih prevozov s kapaciteto 49 do 54 oseb in izvedba prevozov z minibusi, s kapaciteto 20 do 50 oseb", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Veolia Transport štajerska d.d., Cesta k Tamu 7, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.12.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na določitev odzivnega časa (4. alineja 3. točke Posebnih pogojev - 11. stran razpisne dokumentacije, četrta alineja Priloge 2 - 17. stran razpisne dokumentacije in prvi odstavek 4. člena Vzorca pogodbe - 47. stran razpisne dokumentacije).

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 473.900,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 98, z dne 22.09.2006, pod št. objave Ob-25962/06, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila "izvedba avtobusnih prevozov s kapaciteto 49 do 54 oseb in izvedba prevozov z minibusi, s kapaciteto 20 do 50 oseb". Predmetni javni razpis je naročnik objavil tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. 2006/S 179-190728, z dne 20.09.2006.

Vlagatelj je še pred potekom roka za oddajo ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 16.10.2006, vlagatelj navaja, da bi moral naročnik javno naročilo objaviti tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Kot navaja vlagatelj, Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer v tretjem odstavku 30. člena določa, da objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti ni obvezna za oddajo sklopov, katerih ocenjena vrednost je manjša od 1.000.000 EURO za gradnje oziroma 80.000 EURO za storitve. Ob upoštevanju Pravilnika o določitvi tolarskih protivrednosti, nad katerimi so potrebne objave javnih naročil v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (Uradni list RS, št. 40/04; v nadaljevanju: Pravilnik), navaja vlagatelj, vsota 80.000 EUROV iz tretjega odstavka 30. člena ZJN-1 pomeni v tolarski protivrednosti 18.180.993,00 SIT. Iz ocenjene vrednosti prevozov po regijah za leto 2007, 2008 in 2009, še zatrjuje vlagatelj, je razvidno, da je ocenjena vrednost v vseh primerih, razen za Dolenjsko regijo višja od meje, ki je postavljena v 2. členu navedenega Pravilnika.
Vlagatelj še navaja, da je v konkretnem primeru od dneva zahteve za objavo v Uradnem listu RS do roka za predložitev ponudb preteklo 37 dni, kar je sicer v skladu z določbo iz drugega odstavka 60. člena ZJN-1, vendar pa ta člen ureja izjemo od splošnega pravila (ki ga ZJN-1 ureja v 59. členu), pri čemer pa mora biti njegova uporaba argumentirana in opravičljiva. Vlagatelj meni, da takšno skrajšanje roka v konkretnem primeru ne more priti v poštev, saj opravičljive okoliščine niso razvidne niti iz razpisne dokumentacije niti iz same narave predmetnega javnega naročila. Rok za pripravo ponudbe, zaključuje vlagatelj, je v predmetni zadevi prekratek, saj glede na zahtevnost razpisa ponudnik ne more pripraviti pravilne ponudbe. Vlagatelj še dodaja, da je na strani 3/51 razpisne dokumentacije določeno, da se bo naročanje storitev izvajalo skladno z dinamiko potreb naročnika, prav ta dinamika pa v razpisni dokumentaciji ni jasno opredeljena.
Vlagatelj nadalje očita naročniku, da iz določb razpisne dokumentacije, in sicer iz poglavja "Lokacija izvedbe storitve" ter iz obrazca "III/1.- Prijava za sklop na javni razpis MORS 285/2006-ODP", ni povsem jasna obveznost vlagatelja, ki bi jo moral izpolniti. Kot navaja vlagatelj, je naročnik navedel le okvirne predvidene kraje avtobusov za posamezen sklop, pri čemer pa vlagatelj ne more razbrati obsega njegove obveznosti. Nadalje, še zatrjuje vlagatelj, je sporno tudi število prevozov, ki jih predvideva naročnik na posamezno leto, saj je le-ta zapisal, da predvideva približno 750 daljših relacij od 100 km v obe smeri in približno 390 prevozov daljših relacij nad 250 km v obe smeri. Pri tem pa ni jasno, še trdi vlagatelj, ali so v relacijah, ki so daljše od 100 km vštete tudi tiste, ki so daljše od 250 km. Vlagatelj navaja, da prej opisano povzroča takšno nedoločenost vsebine razpisne dokumentacije, da zaradi nje ni mogoče pripraviti konkurenčne ponudbe. Ker razpisna dokumentacija ne omogoča priprave pravilne ponudbe, zaključuje vlagatelj, je pripravljena v nasprotju s 23. členom ZJN-1.
Vlagatelj še navaja, da iz 4. alineje 3. točke razpisne dokumentacije (in iz Izjave o zagotavljanju pogojev in tehnične ter kadrovske ustreznosti glede na zahteve naročnika - iz 4. alineje Priloge 2) izhaja, da mora ponudnik zagotoviti vsaj 24-urni odzivni čas, za neplanirana nujna naročila naročnika pa vsaj 15-urni odzivni čas. Navedena zahteva, zatrjuje vlagatelj, je v nasprotju s 23. členom ZJN-1, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil teh neplaniranih naročil, niti ni podal vsaj približne ocene o obsegu takšnih naročil. Vlagatelj tudi meni, da je postavljena zahteva sporna tudi iz razloga, ker se glede na dikcijo le-te lahko poljubno raztegne, saj razpisna dokumentacija določa le njegovo spodnjo mejo (15 ur oz. 24 ur), ne pa tudi zgornje meje, ki bi bila v obravnavanem primeru tudi smiselna in logična. Takšna razpisna dokumentacija, zaključuje vlagatelj, pa ne omogoča priprave pravilne in konkurenčne ponudbe, saj je njena vsebina v nasprotju sama s seboj.
Ob vsem navedenem vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer: za takso 200.000,00 SIT, za pripravo zahtevka za revizijo 2000 odvetniških točk ter 20% DDV in 2% materialnih stroškov.

Naročnik je s sklepom, št. 430-689/2006-4, z dne 21.11.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je bilo predmetno javno naročilo objavljeno v Uradnem listu RS št. 98, z dne 22.09.2006, pod št. objave Ob-25962/06 in v Uradnem glasilu Evropske skupnosti, z dne 20.09.2006, pod št. 2006-190728-SL.
Glede očitka vlagatelja, da rok za oddajo ponudb ne omogoča oddaje pravilne ponudbe naročnik navaja, da je dne 06.07.2006 poslal zahtevo za objavo predhodnega razpisa na Uradni list RS in na Uradno glasilo Evropskih skupnosti in da je bil zato upravičen do uporabe skrajšanega roka za predložitev ponudb, saj je od objave predhodnega razpisa pa do objave v obeh glasilih preteklo 68 oziroma 70 dni.
Naročnik tudi navaja, da je v razpisni dokumentaciji navedel, da se bodo prevozi izvajali čez celo leto v obdobju 2007-2009, da bodo največje potrebe po le-teh v mesecih maju, juniju in septembru, pri čemer je prevoze opredelil tudi po samih regijah ter po predvidenih krajih (mestnih) odhodov avtobusov. Poleg tega, še zatrjuje naročnik, je navedel tudi število prevozov v posameznem letu in jih opredelil po razdaljah (kratke relacije do 65 km, kratke relacije do 100 km, daljše relacije od 100 km in daljše relacije nad 250 km). Naročnik v zvezi s tem zaključuje, da je na opisan način prikazal dinamiko svojih potreb z več vidikov. Naročnik še navaja, da potrebuje tudi prevoze po Evropi, zato je v razpisni dokumentaciji navedel vse države, v katere bo prevoze potreboval. Naročnik nadalje ugotavlja, da je za tri mesece, v katerih je še posebej povečana potreba po prevozih (in sicer maja, junija in septembra), navedel okvirno število prevozov v le-teh, posebej pa je navedel tudi skupno število prevozov glede na dolžino relacij na posamezno leto. Naročnik tako meni, da je bil predmet javnega naročila dovolj jasno opredeljen in hkrati ugotavlja, da bi ga moral vlagatelj v nasprotnem primeru zaprositi za pojasnila.
Naročnik še navaja, da je v razpisni dokumentaciji izhajal iz dejstva, da bo dobil takšnega izvajalca, ki mu bo zagotavljal avtobusne prevoze, in sicer tako v primeru planiranih naročil kot tudi v primeru neplaniranih naročil, pri čemer je edino smiselno in logično, da se zahtevi po vsaj 24-urnem odzivnem času oziroma (v primeru nujnih naročil) po vsaj 15-urnem odzivnem času razumeta tako, da mora izvajalec v tem roku (šteto od izdaje naročila prevoza) prevoz zagotoviti.
Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da je razpisna dokumentacija pripravljena tako, da omogoča pripravo pravilne ponudbe.

Vlagatelj je dne 24.11.2006, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj zahteva za sestavo predmetne vloge povrnitev stroškov v višini 50 odvetniških točk ter 20% DDV.

Naročnik je z dopisom št. 430-689/2006-6, z dne 30.11.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela še istega dne, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je od naročnika dne 13.12.2006, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, zahtevala dodatno dokumentacijo. Naročnik je dodatno dokumentacijo posredoval dne 14.12.2006.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da bi moral predmetni javni razpis objaviti (tudi) v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, da mu (prekratek) rok za pripravo ponudbe ne omogoča priprave pravilne ponudbe ter da razpisna dokumentacija ni pripravljena v skladu s 23. členom ZJN-1.

Državna revizijska komisija je vlagateljeve očitke obravnavala po zaporedju oziroma po vrstnem redu kot jih je navedel v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo objavil tako v Uradnem listu RS (št. 98, z dne 22.09.2006, pod št. objave Ob-25962/06), kot tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (pod št. 2006/S 179-190728, z dne 20.09.2006), zato vlagateljevim očitkom iz 1. točke zahtevka za revizijo, ni mogla slediti.

Pri določanju rokov za predložitev ponudb naročnik ni avtonomen, temveč mora upoštevati kogentna pravila zakona, kar pomeni, da je za predložitev ponudb oziroma prijav dolžan določiti (najmanj) minimalne roke, lahko pa določi tudi daljše roke. Pravila o minimalnih rokih so določena v interesu ponudnikov, saj jim omogočajo čas, ki je potreben za to, da pripravijo konkurenčne ponudbe (ZJN-1 v prvem. odstavku 58. člena celo izrecno zahteva, da mora rok za predložitev ponudbe omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo, pri čemer v drugem odstavku določa, da mora naročnik predvideti daljši rok, če se za pripravo ponudbe zahteva pregled obsežne razpisne dokumentacije, obširnih tehničnih specifikacij, ogled lokacije in podobno). Naročnik mora torej ponudnikom, v skladu z zakonskimi določili, omogočiti dovolj dolg rok za pripravo ponudb oziroma jim omogočiti toliko časa, da bodo lahko pripravili pravilne ponudbe, ponudniki pa morajo skrbno spremljati objave v uradnih glasilih in za razpisno dokumentacijo zaprositi takoj po objavi javnega razpisa v le-teh. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obravnavanem primeru za razpisno dokumentacijo zaprosil šele po dveh tednih od objave predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu in komaj 12 dni pred potekom roka za oddajo ponudb (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa je vlagatelj zaprosil za razpisno dokumentacijo dne 06.10.2006).
ZJN-1 v 59. členu določa, da rok za predložitev ponudb v odprtem postopku ne sme biti krajši od 52 dni od dneva, ko je naročnik odposlal razpis v objavo, v prvem odstavku 60. člena pa, da se rok za predložitev ponudb v odprtem postopku iz 59. člena lahko nadomesti z dovolj dolgim rokom, ki omogoča pripravo pravilne ponudbe, ki pa mora biti daljši od 36 dni. Iz prvega odstavka 60. člena ZJN-1 torej izhaja, da se rok iz 59. člena lahko nadomesti s krajšim rokom, pri čemer pa mora slednji še vedno omogočati pripravo pravilne ponudbe in mora biti daljši od 36 dni (določen mora biti torej vsaj v dolžini 37 dni).
Kot izhaja iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik v obravnavanem primeru odposlal objavo javnega razpisa na Uradni list RS (in na Uradno glasilo Evropskih skupnosti) dne 12.09.2006, medtem ko je v sami objavi razpisa kot rok za oddajo ponudb določen dan 18.10.2006. Izračun teka omenjenega roka (prvi odstavek 56. člena ZJN-1) pokaže, da je med dnem oddaje objave Uradnemu listu RS ter (zadnjim) dnem za oddajo prijav preteklo 37 dni. Z navedenim se strinjata obe stranki v tem postopku. Pač pa si naročnik in vlagatelj nista edina v tem, ali takšen rok v obravnavanem primeru (še) omogoča oddajo pravilnih ponudb. Medtem, ko naročnik meni, da je bil skladno z ZJN-1 upravičen do uporabe skrajšanega roka, pa vlagatelj nasprotno zatrjuje, da ponudniki, glede na zahtevnost razpisa, v takšnem roku ne morejo pripraviti pravilnih ponudb.
V zvezi s predmetnim očitkom Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, skladno z določili 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija namreč pri presoji utemeljenosti naročniku očitanih kršitev v postopku oddaje javnega naročila odloča na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene vsebinske presoje le konkretizirane kršitve. ZRPJN tako vlagatelja zavezuje, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva in da za trditve o njih tudi ponudi ustrezne dokaze. V obravnavanem primeru je vlagatelj (v predmetnem delu) zahtevka za revizijo zgolj zatrdil, "da je rok za pripravo ponudbe v konkretnem primeru prekratek, kar pomeni, da glede na zahtevnost razpisa ponudnik ne more pripraviti pravilne ponudbe" in še navedel, "da se bo naročanje storitev izvajalo skladno z dinamiko potreb naročnika, prav ta dinamika potreb pa v tem trenutku oddaje ponudb ni jasno opredeljena".
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija se vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo sklicuje na nejasno opredeljene naročnikove potrebe v zvezi s predmetnim javnim naročilom, pri čemer pa ne pojasni, zakaj naj bi takšna zasnova razpisne dokumentacija nejasna in/ali zakaj naj bi slednja terjala daljši rok za oddajo ponudb. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije je naročnik v le-tej navedel, da se bo predmetna storitev izvajala v skladu z dinamiko njegovih potreb, pri tem pa je slednje definiral tako s kapaciteto avtobusov in minibusov, z okvirnimi predvidenimi kraji odhodov avtobusov (slednje je razdelil v štiri regije, od katerih vsaka izmed njih predstavlja samostojni sklop), z opredelitvijo okvirnega števila prevozov na leto (pri čemer je še posebej definiral število prevozov v tistih treh mesecih, v katerih bo potreboval največ prevozov, in sicer po posameznih regijah oziroma sklopih), z navedbo držav, v katere bo potreboval prevoze in nenazadnje z okvirnimi podatki o številu prevozov po posameznih relacijah (ki jih je, glede na dolžine prevozov, razdelil v štiri kategorije). Razpisna dokumentacija pa je tudi izven zgoraj navedenih podatkov, ki se nanašajo na opis in obseg predmetnega javnega naročila, strukturirana tako, da zaokrožuje in podpira zgoraj navedene podatke. Ker vlagatelj (kljub predhodno navedenemu) svoj očitek v tem delu opira zgolj na skopo komentiranje naročnikovega (le enega) določila iz razpisne dokumentacije (katero je, izvzeto iz celotnega konteksta razpisne dokumentacije, na ta način izgubilo svoj namen), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljeno revizijsko navedbo zaradi njene pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljeno.

Enako kot zgoraj velja tudi za vlagatelj očitek, s katerim zatrjuje, da predmetna storitev ni jasno opredeljena, pri čemer navaja, da je naročnik navedel le okvirne kraje odhodov avtobusov. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da vlagatelj v tem revizijskem postopku ni uspel dokazati (morebitnih) kršitev naročnika, ki bi se nanašale na pomanjkljivo določeno razpisno dokumentacijo v zvezi z določitvijo okvirnih krajev odhodov avtobusov. Vlagatelj v zvezi s tem ne navaja nič drugega kot samo, da "iz razpisne dokumentacije ni povsem razvidna obveznost vlagatelja zahtevka za revizijo, ki bi jo bil dolžan izpolniti" in "da je naročnik navedel le okvirne predvidene kraje odhodov avtobusov za posamezen sklop". Iz teh navedb vlagatelja pa ni mogoče razbrati, v čem naj bi bile podane kršitve, zato citirane navedbe v tem revizijskem postopku Državna revizijska komisija ni mogla preveriti. Ker torej vlagatelj ne pojasnjuje, zakaj zaradi (zgolj) okvirno določenih krajev odhodov avtobusov, ne more oddati pravilne ponudbe, temveč se (tudi) v tem delu zahtevka za revizijo opira zgolj na komentiranje naročnikove razpisne dokumentacije, je bilo potrebno, ob presoji revizijskega zahtevka v mejah, kot jih določa 19. člen ZRPJN, s tem povezane revizijske navedbe, ob upoštevanju pravila trditvenega in dokaznega bremena, zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da iz razpisne dokumentacije ni jasno razvidno, ali so v relacijah, ki so daljše od 100 km vštete tudi tiste, ki so daljše od 250 km.
Naročnik je na 3. strani razpisne dokumentacije (1. točka - Povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo javnega razpisa - Lokacija izvedbe storitve) zapisal:
Po številu prevozov naročnik predvideva za posamezno leto:
- kratke relacije do 65 km v obe smeri cca 165 prevozov,
- kratke relacije do 100 km v obe smeri cca 330 prevozov,
- daljše relacije od 100 km v obe smeri cca 750 prevozov,
- daljše relacije nad 250 km v obe smeri cca 390 prevozov.

Iz zgornje tabele je razvidno, da je naročnik dolžine prevozov razdelil v štiri kategorije, in sicer na kratke relacije do 65 km, kratke relacije do 100 km (kamor so zajeti vsi prevozi, ki so daljši od 65 km in niso daljši od 100 km), daljše relacije od 100 km in daljše relacije nad 250 km (kar pomeni, da so v relacijah, ki so daljše od 100 km zajeti vsi tisti prevozi, ki so daljši od 100 km in niso daljši od 250 km). Ker je torej iz naročnikove razpisne dokumentacije jasno razvidno, da v relacije, ki so daljše od 100 km niso zajete tudi tiste, ki so daljše od 250 km, je Državna revizijska komisija, predmetni očitek vlagatelja zavrnila.

Državna revizijska komisija pa se strinja z vlagateljem v tem, da naročnik ni opredelil pojma "neplanirana nujna naročila" v katerih morajo ponudniki zagotoviti vsaj 15 urni odzivni čas.
Kot namreč izhaja iz razpisne dokumentacije, je naročnik, in sicer na 3. strani Povabila k oddaji ponudbe za izvedbo javnega razpisa, zapisal, da so izvajalci dolžni zagotoviti prevoz iz lokacije, ki jo določi naročnik s posameznim naročilnim listkom (enako določilo izhaja tudi iz 4. člena Vzorca pogodbe). Nadalje je naročnik, in sicer v tretji alineji 3. točke Posebnih pogojev (ekonomski-finančni, tehnični in kadrovski pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da dokaže svojo sposobnost za izvedbo javnega naročila in navedba dokumentov, ki jih mora predložiti v ta namen) in v četrti alineji Priloge 2 (Izjava o zagotavljanju pogojev in tehnične ter kadrovske ustreznosti glede na zahteve naročnika) zapisal, da mora ponudnik zagotoviti vsaj 24 urni odzivni čas, za neplanirana nujna naročila naročnika pa vsaj 15 urni odzivni čas (kot dokaz o zagotavljanju obeh odzivnih časov morajo ponudniki predložiti podpisano Izjavo o zagotavljanju pogojev in tehnične ter kadrovske ustreznosti glede na zahteve naročnika - Priloga 2). Smiselno enaka zahteva izhaja tudi iz prvega odstavka 4. člena Vzorca pogodbe. Iz navedenih navodil je mogoče razbrati, da je naročnik avtobusne prevoze, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, v smislu odzivnega časa, razdelil v dve skupini, in sicer na tiste prevoze, ki jih bodo morali ponudniki zagotoviti v (vsaj) 24 urnem roku in na tako imenovane "neplanirane nujne prevoze", ki jih bodo morali ponudniki zagotoviti v krajšem času, to je v (vsaj) 15 urah, pri čemer pa naročnik ni navedel niti, kateri razlogi bodo opravičevali uporabo krajšega odzivnega roka niti podatka o tem, koliko takšnih prevozov bo (vsaj približno) potreboval. še več. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel niti informacije o tem, od katerega trenutka dalje bosta začela predmetna roka teči (verjetno od prejema naročnikovega naročilnega listka in ne od izdaje le-tega s strani naročnika - kot je naročnik zapisal, sicer šele v sklepu, s katerim je odločal o vlagateljevemu zahtevku za revizijo). Ker so, ob upoštevanju okvirno določenega predmeta obravnavanega javnega naročila in zlasti dejstva, da sta sporna odziva roka relativno kratka, vsi zgoraj navedeni (manjkajoči) podatki ponudnikom vsekakor nujno potrebni, da bodo lahko oblikovali konkurenčne in pravilne ponudbe, je Državna revizijska komisija v tem delu zahtevku za revizijo ugodila.

Ni pa utemeljen vlagateljev nadaljnji očitek, s katerim ugotavlja, da je iz sporne določbe mogoče razbrati, da je dolžina odzivnega časa 24 ur ali več oziroma v primeru neplaniranih naročil 15 ur ali več. Državna revizijska komisija meni, da je glede na postavljeno zahtevo vendarle popolnoma jasno, da se mora ponudnik odzvati najkasneje v 24 urah oziroma najkasneje v 15 urah (seveda, ob upoštevanju njene ugotovitve iz predhodnega odstavka, torej ob upoštevanju, da bi bilo v razpisni dokumentaciji tudi jasno določen trenutek, od katerega začneta teči oba odzivna roka). Vsakršna drugačna razlaga je namreč nelogična in nesmiselna, saj bi bila v nasprotnem primeru določitev takšnih odzivnih časov nepotrebna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Iz določi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: za plačilo revizijske takse 200.000,00 SIT, za sestavo zahtevka za revizijo 2000 odvetniških točk, povečano za 20% DDV, 2% materialnih stroškov in 50 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, povečano za 20 %.
Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: za vplačano revizijsko takso v višini 200.000,00 SIT, za sestavo zahtevka za revizijo 2000 točk, povečano za 20% DDV, za materialne stroške 2% od protivrednosti 1000 odvetniških točk in 1% od protivrednosti 1000 točk ter 50 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, povečano za 20% (skupaj tako 473.900,00 SIT). Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 473.900,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, saj zanjo ni podlage v Odvetniški tarifi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 20.12.2006


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:

- RS, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in
koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran