018-465/2006 Elektro Slovenija, d.o.o.
Številka: 018-465/2006-44-3889Datum sprejema: 20. 12. 2006
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava pisarniškega materiala" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mladinska knjiga trgovina, d.d., Slovenska cesta 29, Ljubljana, ki ga zastopa Maja Paprotnik, univ. dipl. prav. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Slovenija, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.12.2006
odločila:
1. Vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 27.10.2006, se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 12.06.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "Dobava pisarniškega materiala", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 76-77, z dne 21.07.2006, pod številko objave Ob-21194/06.
Dne 20.09.2006 je naročnik izdal odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katere med drugim izhaja, da se le-to odda ponudniku Extra Lux, d.o.o., Središka ulica 21, Ljubljana, ki ga v predmetnem revizijskem postopku zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Dne 02.10.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Prošnja za obrazložitev obvestila", s katero od vlagatelja zahteva izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila.
Dne 11.10.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil prvi zahtevek za revizijo.
Na dokumentu, datiranem z datumom 10.10.2006, ki ga je naročnik odposlal dne 16.10.2006 in vlagatelj prejel dne 17.10.2006, je naročnik izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.
Dne 24.10.2006 je naročnik izdal sklep, s katerim je vlagateljev prvi revizijski zahtevek zavrgel kot nepravočasen.
Državna revizijska komisija je dne 24.11.2006 izdala sklep, št. 018-426/2006-42-3602, s katerim je kot neutemeljeno zavrnila vlagateljevo pritožbo zoper zgoraj navedeni naročnikov sklep.
Dne 27.10.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil nov zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je po prejemu odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ob čemer je ugotovil, da le-ta ni pravilna, saj ne vsebuje vseh v razpisu zahtevanih dokumentov. Vlagatelj tako zatrjuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil zahtevane bančne garancije za resnost ponudbe, temveč je predložil zgolj obrazec "Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti". V pripravljalni vlogi izbranega ponudnika, z dne 18.10.2006, je sicer navedeno, da naj bi ta v svoji ponudbi oddal popolno garancijo, vendar pa vlagatelj poudarja, da se le-ta ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, dne 03.10.2006, v le-tej ni nahajala. Zato je potrebno šteti, da ponudba ni bila pravilna, saj je bil naročnik dolžan izročiti vlagatelju na vpogled kompletno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ob dejstvu, da je to storil, pa bi se morala med dokumentacijo nahajati tudi bančna garancija, če bi jo izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi. Ker temu ni tako, je potrebno šteti, da bančna garancija s strani izbranega ponudnika ni bila predložena, ponudbo tega ponudnika pa bi bilo potrebno izločiti. Če izbrani ponudnik sedaj naknadno zatrjuje, da je garancijo oddal, se postavlja vprašanje, v kateri točki izvedenega postopka jo je dejansko vložil, saj bi jo lahko vložil tudi naknadno. Ponudba izbranega ponudnika pa je nepravilna tudi v drugih elementih. Tako so bile nepopolno izpolnjene izjave izbranega ponudnika, ki so bile zahtevane na podlagi točke III.2.1.3) objave predmetnega javnega naročila, ter 2. do 5. alineje 3. točke Navodila, na katerih ni bila navedena firma naročnika. Pa tudi v točki 18 pogodbe o javnem naročilu (3.8. točka Navodila) izbrani ponudnik ni vpisal številke svoje ponudbe. Vlagatelj meni, da je bil z upoštevanjem nepopolne ponudbe izbranega ponudnika kršen 42. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), zato predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi oziroma da se ponovno izvede postopek v skladu z ZJN-1. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 100.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo, ter v višini 1.000,00 SIT, pod postavko "poštnina, ftc.".
Z dopisom, z dne 15.11.2006, je naročnik vlagatelja pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek. Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek dopolnil z vlogo, datirano z datumom 16.11.2006.
Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 14.11.2006, s katerim je le-tega zavrnil. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je v skladu s svojimi organizacijski predpisi po javnem odpiranju iz vseh originalnih ponudb zaradi varnosti izvzel originalne bančne garancije za resnost ponudbe in jih spravil v sef. Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika se original bančne garancije za resnost ponudbe res ni nahajal v sami ponudbi, je pa bila na vrhu ponudbe označba, na kateri je pisalo, da se original bančne garancije nahaja v sefu. Označbo je vlagatelj brez dvoma videl oziroma je ni bilo mogoče prezreti, saj se je nahajala na ovitku same ponudbe in je bila dobro vidna (rumen list na beli podlagi- ovojnici ponudbe). Če bi vlagatelj menil, da ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje bančne garancije za resnost ponudbe, bi lahko na samem vpogledu, ko ga je naročnik vprašal, ali ima kakšne pripombe ali vprašanja, to povedal oziroma vprašal. S tem pa kaže le na zavlačevanje postopka. Vlagatelj se lahko prepriča, da je bila garancija pravočasno vložena v ponudbo, kar dokazuje kopija ponudbe izbranega ponudnika, pri kateri je celotna ponudba zvezana in je tudi obravnavana garancija za resnost ponudbe del le-te. Enako mnenje je zavzela tudi Državna revizijska komisija v svojem sklepu št. 018-430/2005, z dne 11.11.2005. Očitek, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi zato, ker naj bi bile nepravilno izpolnjene izjave izbranega ponudnika, zahtevane v 2.- 5. alineji 3. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe, je prav tako neutemeljen. Naročnik je v omenjenih alinejah 3. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe kot pogoj za sodelovanje predpisal, da mora ponudnik predložiti predpisane izjave, v določeni vsebini, nikjer pa ni določil oziroma predpisal, da mora biti na teh izjavah navedena tudi firma naročnika. Nesporno je, da so omenjene izjave del ponudbe, saj se nanašajo na obravnavani razpis in so del ponudbe, ki je zvezana oziroma zapečatena z vrvico. Neutemeljena je tudi navedba vlagatelja, ki se nanaša na vpis št. ponudbe v pogodbo, saj to ni bistvenega pomena, zaradi katerega bi naročnik štel pogodbo za neizpolnjeno in zaradi tega ponudbo kot nepravilno. Pogodba je sicer izpolnjena v vseh ostalih delih, predvsem pa v bistvenih sestavinah, ki jih določa "Obligacijski zakonik". Iz navedenega razloga je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen.
Z vlogo, z dne 16.11.2006, je izbrani ponudnik na naročnika naslovil "Pripravljalno vlogo", v kateri uveljavlja položaj stranskega intervenienta na strani naročnika in predlaga zavrnitev vlagateljevega revizijskega zahtevka.
Dne 21.11.2006 je naročnik izdal sklep, s katerim je izbranemu ponudniku v predmetnem revizijskem postopku dopustil stransko intervencijo na strani naročnika.
Z vlogo, z dne 22.11.2006 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je tudi ponovno predstavil svoja stališča v zadevi.
Naročnik je v prilogi dopisa, z dne 24.11.2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 05.12.2006.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je izbrani ponudnik dne 16.11.2006 na naročnika naslovil vlogo, s katero v predmetnem revizijskem postopku uveljavlja položaj stranskega intervenienta na strani naročnika. Naročnik je izbranemu ponudniku s sklepom, z dne 21.11.2006, dopustil stransko intervencijo na strani naročnika.
Glede zahteve izbranega ponudnika, da se mu prizna status stranskega intervenienta, Državna revizijska komisija pripominja, da določbe 199. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP) v revizijskem postopku ni mogoče smiselno uporabiti na način, kot to predlaga izbrani ponudnik. V skladu s prvim odstavkom 199. člena ZPP se lahko tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, tej stranki pridruži. Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, in ima v nadaljnjem teku pravde pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil (prvi odstavek 201. člena ZPP). Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji (četrti odstavek 201. člena ZPP). Stranski intervenient lahko torej kot pomočnik stranke opravlja vsa procesna dejanja, ki jih sicer lahko opravi stranka, če ne pride do nasprotja med intervenientovimi in strankinimi dejanji.
Ne glede na odgovor na vprašanje, ali ima izbrani ponudnik v revizijskem postopku pravni ali le (za stransko intervencijo neupošteven) ekonomski interes, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se izbrani ponudnik v revizijskem postopku ne more pridružiti naročniku kot njegov pomočnik, ki lahko namesto njega opravlja procesna dejanja, predvidena z ZRPJN. Naročnik namreč v revizijskem postopku nima položaja stranke, temveč položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo in ga lahko bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Priznanje vloge stranskega intervenienta izbranemu ponudniku bi tako lahko pripeljalo do položaja, ko bi izbrani ponudnik v primeru molka naročnika sam opravil procesno dejanje iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN in sam odločil o zahtevku za revizijo. Navedeno pomeni, da izbrani ponudnik ne more biti stranski intervenient oz. pomočnik naročnika v revizijskem postopku oz. da institut stranske intervencije v revizijskem postopku ni smiselno uporabljiv. S tem povezano vlogo izbranega ponudnika lahko zato Državna revizijska komisija obravnava le kot vlogo v smislu drugega odstavka 21. člena ZRPJN. Sicer pa ZRPJN položaj izbranega ponudnika posebej ureja v drugem odstavku 12. člena ter tretjem odstavku 20. člena, v skladu s katerima mora biti le-ta obveščen o revizijskem postopku in mu mora naročnik posredovati tudi kopijo zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija pa svojo odločitev o zahtevku za revizijo. Pravno varstvo izbranega ponudnika je v primeru, če je zahtevku za revizijo ugodeno in je odločitev o dodelitvi naročila razveljavljena, zagotovljeno v novem revizijskem postopku, ki ga lahko (prejšnji) izbrani ponudnik sproži z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper novo odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev revizijski zahtevek, ob čemer je ugotovila, da slednji ni utemeljen.
V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, in sicer najprej iz razloga, ker naj v okviru slednje ne bi bila predložena zahtevana bančna garancija za resnost ponudbe.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v okviru le-te (točka 9 Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe) od ponudnikov zahteval tudi predložitev "nepreklicne in brezpogojne bančne garancije za resnost ponudbeâ??".
Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika uvodoma ugotavlja, da v le-tej garancije za resnost ponudbe ni najti (v ponudbi se, poleg ostalih dokumentov, sicer nahaja s strani naročnika določen obrazec garancije za resnost ponudbe, ki pa ga ni mogoče šteti za garancijo).
Državna revizijska komisija z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila dalje ugotavlja, da je naročnik v okviru le-te, in sicer ločeno od ponudbe izbranega ponudnika, Državni revizijski komisiji posredoval tudi originalno garancijo za resnost ponudbe, izdano s strani Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana, dne 09.08.2006, in sicer za izbranega ponudnika in z naročnikom kot upravičencem. Poleg omenjene bančne garancije za resnost ponudbe, so bile Državni revizijski komisiji v okviru istega sklopa (fascikla) dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila posredovane tudi originalne bančne garancije za resnost ponudb, ki so bile izdane za ostale ponudnike v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (med drugim tudi za vlagatelja).
Državna revizijska komisija z vpogledom v kopijo ponudbe izbranega ponudnika, kot je bila v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila ravno tako posredovana naročniku, ugotavlja tudi, da je v le-tej med drugim predložen tudi notarsko overjen prepis (fotokopija) zgoraj opredeljene bančne garancije za resnost ponudbe, izdane za izbranega ponudnika. Na zadnji strani prepisa podano notarsko potrdilo o verodostojnosti le-tega izkazuje datum 09.08.2006, prepis pa je z ostalimi dokumenti fotokopije ponudbe zvezan z vrvico.
Na podlagi zgoraj navedenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil s strani naročnika zahtevane bančne garancije za resnost ponudbe. Kot nesporno gre tako ugotoviti, da ob vlagateljevem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, kot tudi ob predložitvi te ponudbe Državni revizijski komisijo, v le-tej bančne garancije za resnost ponudbe ni bilo; vendar pa gre ob zapisanem kot prepričljive in dokazane šteti navedbe naročnika, da je bančne garancije iz vseh ponudb, tako pa tudi iz ponudbe izbranega ponudnika, odstranil sam, in sicer po odpiranju ponudb, da bi na ta način zagotovil varnost garancij. V podkrepitev takšnim navedbam gre tako ugotoviti: da iz zapisnika o odpiranju prispelih ponudb izhaja, da na javnem odpiranju niso bile ugotovljene pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, kot tudi, da predstavnik vlagatelja, ki je bil prisoten na odpiranju, na postopek le-tega ni imel pripomb; da iz Državni revizijski komisiji predložene dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila nedvoumno izhaja, da je bila izbranemu ponudniku pred potekom roka za oddajo ponudb in preden je slednji naročniku oddal svojo ponudbo izdana bančna garancija za resnost ponudbe (v okviru dokumentacije predložena bančna garancija je datirana z datumom 09.08.2006) ter da naročnik s takšno bančno garancijo očitno tudi razpolaga; ter da je bil v okviru kopije ponudbe izbranega ponudnika, ki je bila ravno tako dostavljena naročniku, predložen tudi prepis (fotokopija) bančne garancije, z datumom notarske overitve prepisa 09.08.2006.
V tej zvezi Državna revizijska komisija izpostavlja, da je, skladno z določili 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče kot nepravilno označiti ponudbo, ki je pravočasna in ob predložitvi izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, tudi če so iz takšne ponudbe s strani naročnika kasneje izločene listine, katerih nepredložitev ob sami oddaji ponudbe bi sicer povzročila nepravilnost le-te (pri tem gre opozoriti, da vlagatelj ne zatrjuje spornosti ali nezakonitosti naročnikovega ravnanja, ki naj bi iz ponudbe izbranega ponudnika po odpiranju ponudb izločil garancijo za resnost ponudbe, temveč zatrjuje zgolj nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika).
Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in ob upoštevanju revizijskih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj nepredložitve garancije za resnost ponudbe v ponudbi izbranega ponudnika ni uspel izkazati, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.
Kot naslednji razlog za zatrjevano nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelj navaja domnevno nepopolno izpolnjene izjave izbranega ponudnika, zahtevane na podlagi točke III.2.1.3) javnega razpisa oziroma 2.- 5. alineje 3. točke Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe; na izjavah naj namreč ne bi bila navedena firma naročnika.
Z vpogledom v javni razpis, objavljen v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, gre ugotoviti, da je naročnik v točki III.2.1.3) le-tega od ponudnikov med drugim zahteval tudi predložitev naslednjih izjav:
- izjave ponudnika, da bo v primeru njegove izbire pravočasno dostavljal pisarniški material po celotni Sloveniji (po navedenih enotah Elektroprenosa) brez dodatnih stroškov (dostava v času do tri dni od naročila). Izjava naj vsebuje tudi zagotovilo, da bo pisarniški material dostavil enkratno v celotno naročeni količin in kvaliteti;
- izjave ponudnika, da bodo pogodbeno dogovorjene cene skladne s ponudbenim predračunom in fiksne ves čas trajanja pogodbe (12 mesecev z možnostjo podaljšanja);
- izjave ponudnika o višini popusta na artikle iz cenika ponudnika (artikli, ki niso zajeti v ponudbenem predračunu),
- izjave, da bo ponudnik predložil vzorce pisarniškega materiala, če jih bo naročnik zahteval.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik zgoraj podane zahteve ponovil tudi v za vlagatelja spornih 2.- 5. alineji 3. točke Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe.
Državna revizijska komisija pa z vpogledom v javni razpis in razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja tudi, da naročnik v nobenem delu le-teh ni določil oblike (vzorca) zgoraj zahtevanih izjav niti od ponudnikov ni zahteval, da na podanih izjavah navedejo njegovo (torej naročnikovo) firmo (zgolj omeniti gre, da zapisa njegove firme naročnik ni predvidel niti na izjavah, za katere je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila sicer podal vzorce).
Četudi gre z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika tako dejansko ugotoviti, da izbrani ponudnik na zgoraj opredeljenih izjavah, kot so bile predložene v okviru njegove ponudbe, naročnikove firme ni navedel, to na skladnost teh izjav z zahtevami razpisne dokumentacije in javnega razpisa ter posledično na pravilnost njegove ponudbe ne more imeti vpliva, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.
Kot slednji razlog za zatrjevano nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v točki 18 pogodbe o javnem naročilu (3.8 točka Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe) ni vpisal številke svoje ponudbe, t.j. št. 98/06.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej predvidel tudi vzorec pogodbe, za katero je v točki 3.8. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe določil, da mora biti izpolnjena z manjkajočimi podatki, parafirana na vsaki strani ter potrjena z žigom ponudnika.
Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je slednji v okviru le-te predložil tudi vzorec pogodbe, ki je izpolnjen na vseh mestih, kjer je naročnik za vpis podatkov predvidel ustrezna, s pikami označena polja (razen na mestih, ki so namenjena izpolnjevanju podatkov s strani naročnika). Ker naročnik v točki 18 vzorca pogodbe ni predvidel polja za vpis podatkov, od ponudnikov pa je vpis številke ponudbe zahteval v točki 1 vzorca pogodbe (kjer je številko in datum svoje ponudbe vpisal tudi izbrani ponudnik), iz razloga nevpisa številke ponudbe v točki 18 vzorca pogodbe (za katerega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, da je bil sploh zahtevan) ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti za nepravilno, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.
V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika kot tudi ne neskladja naročnikovega ravnanja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Državna revizijska je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 27.10.2006, zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.
Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkov ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 20.12.2006
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Elektro Slovenija, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana,
- Mladinska knjiga trgovina, d.d., Slovenska cesta 29, Ljubljana, po pooblaščenki Maji Paprotnik, univ. dipl. prav.,
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.