018-472/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti z opisom "Izdelava strategije razvoja IT na MF" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj IPMIT d.o.o., Kotnikova 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, p.p. 644, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.12.2006

odločila:

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti z Obvestilom o oddaji javnega naročila (dokument z dne 05.10.2006, št. 4302-49/2006/10) dne 16.10.2006 vlagatelja obvestil, da je bil kot najugodnejši izbran ponudnik Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za informatiko, Smetanova 17, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 19.10.2006 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki mu jo je naročnik posredoval dne 25.10.2006, dne 06.11.2006 pa je naročnik od vlagatelja prejel še zahtevo za vpogled v dokumentacijo o izvedenem postopku ter v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 08.11.2006, obvestil, do lahko ogled opravi bodisi dne 10.11.2006 bodisi dne 13.11.2006.

Po vložitvi zahtevka za revizijo (vloga z dne 10.11.2006, ki jo je naročnik prejel dne 13.11.2006 po telefaksu, dne 14.11.2006 pa po pošti) je naročnik dne 23.11.2006 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je vlagatelj prejel dodatno obrazložitev dne 26.10.2006, zato je imel - upoštevajoč drugi odstavek 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), v skladu s katerim začne rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema dodatne obrazložitve - možnost vložiti zahtevek za revizijo do 05.11.2005 (pravilno do 07.11.2006 - opomba Državne revizijske komisije). Ker je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo prejel šele 14.11.2006, slednji možnosti pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila ni izkoristil v zakonsko predpisanem roku. Naročnik še navaja, da tudi vlagateljeva zahteva za vpogled v dokumentacijo, z dne 06.11.2006, ne vpliva na potek roka za vložitev zahtevka za revizijo, zato je rok za njegovo oddajo ostal nespremenjen.

Zoper navedeni sklep je vlagatelj pravočasno vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. V pritožbi vlagatelj med drugim navaja, da je zoper naročnikovo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila kljub temu, da v le-tem ni bil podan pravni pouk, vložil v roku, določenem v drugem odstavku 78. člena ZJN-1, zahtevo za dodatno obrazložitev. Vlagatelj je naročnikovo dodatno obrazložitev prejel dne 26.10.2006, vendar prav tako brez pravnega pouka, zato meni, da ga je naročnik kot prava neuko stranko, ki v predmetnem revizijskem postopku nastopa brez odvetniškega pooblaščenca, namerno zavajal z namenom, da mu onemogoči pravno varstvo. Vlagatelj še navaja, da mu je naročnik na vpogledu dal tudi napačni ustni pravni pouk, da se rok za vložitev zahtevka za revizijo izteče dne 13.11.2006. Vlagatelj meni, da je naročnik kršil pravila ZRPJN in ZJN-1 in je s takšnim ravnanjem posegel v načelo transparentnosti na način, da je bila vlagatelju otežena pravica do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in naročniku naloži, da zahtevek za revizijo vlagatelja obravnava kot pravočasen in o njem meritorno odloči.

Naročnik je v prilogi dopisa, z dne 06.12.2006, po pozivu Državne revizijske komisije za odstop dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, z dne 04.12.2006, slednji le-to odstopil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj v postopku revizije, ugotavljala, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepoznega.

Iz določil prvega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Rok je prekluziven in začne teči od prejema odločitve o oddaji javnega naročila.

Iz določil drugega odstavka 78. člena ZJN-1 med drugim izhaja, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. V zadnjem stavku omenjenega odstavka 78. člena ZJN-1 je določeno, da rok za vložitev zahtevka za revizijo teče od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

Iz zgornjih določil ZJN-1 in ZRPJN izhaja, da je zahtevek za revizijo zato, da bi bil pravočasen, mogoče vložiti v desetdnevnem roku od dne prejema odločitve o oddaji naročila oziroma od dne prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Ker gre v predmetnem postopku za postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, Državna revizijska komisija kot pomembno izpostavlja, da v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZJN-1 za postopke oddaje javnega naročila male vrednosti veljajo pravila, kot jih je določil naročnik s svojim notranjim aktom, določila ZJN-1 pa le v tistem delu, kjer so opredeljena temeljna načela javnega naročanja. Zato Državna revizijska komisija v konkretnem primeru glede štetja rokov za vložitev zahtevka za revizijo kot pravno podlago ne more neposredno uporabiti 78. člena ZJN-1, ampak mora preveriti, ali (in kako) je pravico zahtevati dodatno obrazložitev naročnik uredil v svojem notranjem aktu.

Ob vpogledu v dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v svojem notranjem aktu, Navodilu Ministrstva za finance za oddajo javnih naročil, ki ga je sprejel dne 16.11.2004 (v nadaljevanju: Navodilo) in v katerem je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, v 15. členu določil: "Naročnik mora neizbranemu ponudniku na njegovo pisno zahtevo, ki mora biti vložena v roku treh dni od prejema obvestila o oddaji JNMV, posredovati obrazloženo obvestilo o oddaji JNMV."

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je naročnik v Navodilu neizbranemu ponudniku dopustil možnost zahtevati dodatno obrazložitev, roka za podajo odgovora na zahtevano obrazloženo obvestilo pa ni določil. Ker je naročnik pravico do dodatne obrazložitve neizbranim ponudnikom omogočil (podobno kot ZJN-1), vendar je ni popolno uredil, je v konkretnem primeru glede vlagateljeve pravice do vložitve zahtevka za revizijo oz. za štetje roka za uveljavitev le-te zaradi podobnosti primerov potrebna primerjava določila 15. člena Navodila z ureditvijo v drugem odstavku 78. člena ZJN-1.
Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija v konkretnem primeru pri presoji pravočasnosti vložitve zahtevka za revizijo poleg določil prvega odstavka 12. člena ZRPJN analogno uporabila tudi zadnji stavek drugega odstavka 78. člena ZJN-1 ("Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.").

V konkretni zadevi je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila izdal dne 05.10.2006, vlagatelja je z njo seznanil dne 16.10.2006. Dne 19.10.2006 je naročnik prejel vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, na katero je odgovoril z dopisom, z dne 24.10.2006 (slednjega je vlagatelj prejel dne 26.10.2006).

Z dnem, ko je vlagatelj prejel naročnikovo dodatno obrazložitev, je - ob upoštevanju določbe 12. člena ZRPJN in analogni uporabi drugega odstavka 78. člena ZJN-1- pričel teči desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo. Omenjeni rok se je iztekel dne 07.11.2006, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil dne 13.11.2006 (navedeno izhaja iz potrdila o poslanem telefaksu). Na potek roka za vložitev zahtevka za revizijo tudi ne more vplivati vlagateljev vpogled v dokumentacijo, za katerega je zaprosil šele po prejemu dodatne obrazložitve, saj iz določb ZRPJN ali ZJN-1 nikjer ne izhaja, da bi bil rok za vložitev zahtevka za revizijo vezan na dan vpogleda v dokumentacijo.

Iz navedenega izhaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo prepozno in ga je naročnik z izpodbijanim sklepom, z dne 23.11.2006, upravičeno zavrgel kot nepravočasnega.

Čeprav vlagatelj v pritožbi navaja, da v naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila kot tudi v dodatni obrazložitvi ni podanega pravnega pouka, obenem sam priznava, da mu je znano dejstvo, da dodatna obrazložitev brez pravnega pouka ni v neskladju z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, saj le-ta med obveznimi sestavinami obrazloženega obvestila ne navaja pravnega pouka. Državna revizijska komisija dodaja, da podobno velja tudi glede naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila male vrednosti. V 19. členu Uredbe o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/2004; v nadaljevanju:Uredba), katere določbe morajo upoštevati naročniki pri pripravi notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti, je določeno le, da mora naročnik pred sklenitvijo pogodbe pisno obvestiti ponudnike o svoji odločitvi in jo na zahtevo obrazložiti. Ker Uredba izrecno ne ureja vsebine odločitve naročnika, je potrebno šteti, da je le-ta prepuščena naročniku. Iz tega razloga okoliščina, da slednji pravnega pouka ni podal v omenjenih obvestilih, v ničemer ne vpliva na vlagateljevo pravico do uveljavljanja pravnega varstva, ki mu je omogočeno z ZRPJN. Prav tako je naročnik vlagatelja s to pravico seznanil v razpisni dokumentaciji za oddajo predmetnega javnega naročila male vrednosti (točka 1.15. Revizija postopka javnega naročila), zato vlagatelj, pa čeprav kot domnevno prava neuka stranka, ni mogel biti zaveden glede svojih pravic zoper naročnikove odločitve v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti in mu ni bila kršena pravica do pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevo vlogo "Pritožba zaradi neupravičenega zavrženja zahtevka za revizijo vlagatelja v postopku javnega razpisa za javno naročilo "Izdelava strategije razvoja IT na MF" z oznako 4302-49/2006/3, z dne 12.09.2006", z dne 30.11.2006, zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 15.12.2006

Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- IPMIT d.o.o., Kotnikova 30, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, p.p. 644, Ljubljana
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za informatiko, Smetanova 17, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran