018-434/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo strateških kart hrupa za omrežje pomembnih cest z več kot 6 mio prevozov vozil letno, ki so v upravljanju DRSC ter na podlagi pritožbe in zahtevka za revizijo vlagatelja OMEGA CONSULT d.o.o., Gregorčičeva 7, Ljubljana (v nadaljevanju:vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.12.2006

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o ustavitvi postopka revizije št. 347-04-1/2005 z dne 8.11.2006.
2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.8.2006 sprejel sklep št. 347-04-1/2005 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS št. 90/2006 z dne 25.8.2006 pod št. objave Ob-23809/06. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 18.9.2006 je razvidno, da je naročnik prejel 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 26.9.2006 izdal odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje PNZ svetovanje in projektiranje d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana s partnerjem EPI SPEKTRUM d.o.o., Strossmayerjeva 11, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve (dokument z dne 3.10.2006), iz katere je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno, je vlagatelj z vlogo z dne 13.10.2006 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku navaja, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil, ker naj ne bi izpolnjevala pogojev glede kadrovske zmogljivosti (točka 2.3 navodil) in referenc (točka 2.4 navodil). Glede dokazovanja sposobnosti razpisna dokumentacija določa, da mora ponudnik izkazati ustrezne kadrovske zmogljivosti (točka 2.3.1 in 2.3.2) ter reference (točka 2.4.1.1). Vlagatelj navaja, da je ustreznost kadrovskih zmogljivosti dokazoval s sodelovanjem odgovornega vodje projekta in sodelavcev na referenčnih projektih, navedenih v skladu s točko 2.4.1.1, zato se ključna kršitev naročnika nanaša na uporabo določil točke 2.4.1.1. Vlagatelj navaja, da je predložil ponudbo v skladu z navodili. Dokazila o referenčnih delih so bila izdelana po predlogi iz razpisne dokumentacije, ki določa, da se referenčno delo opiše na naslednji način: naslov, investitor, izvajalci, datum izvedbe, kraj izvedbe, vrednost in opis del, pri čemer ni specificirano, kaj bi naj ta opis del zajemal. Poleg tega je na obrazcu določba, da ponudnik po pozivu naročniku v določenem roku predloži dodatna dokazila o uspešni izvedbi navedenega referenčnega dela. Vlagatelj navaja, da je pri pripravi ponudbe uporabil zahtevani obrazec, vse rubrike so bile izpolnjene, obrazec pa potrjen s strani naročnika referenčnega dela. V rubriki "Opis del" je bilo navedeno, katera dela oziroma vsebinski sklopi so bili izvedeni v okviru naloge, saj je izračun hrupa običajno le eden od korakov pri izvedbi študije. Iz obrazloženega obvestila naročnika izhaja, da je naročnik pri presoji ustreznosti referenc sklepal na podlagi opisa del iz obrazca "podatki o referenčnem delu", ki pa ni bil sestavljen tako, da bi omogočal tovrstno sklepanje, niti niso bila podana navodila o načinu opisovanja referenčnih del. V zvezi s 4 referenčnimi deli je naročnik zaključil, da v nalogi ni bil podan točkovni izračun obremenitev s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori, in sicer za naslednja referenčna dela:
1. Ugotavljanje povečanja hrupa in emisij zaradi odliva težkih tovornih vozil z avtocest in hitrih cest na vzporedne regionalne ceste,
2. Družbeno-ekonomsko in pravno vrednotenje odliva težkih tovornih vozil z avtocest in hitrih cest na vzporedne regionalne ceste,
3. Osnove za pripravo študije upravičenosti za izgradnjo AC odseka Slivnica - Draženci za pripravo gradiva za pridobitev sredstev EIB - eksterni stroški in koristi,
4. Izdelava predinvesticijske zasnove za J obvoznico Bleda na Rl-209/1089.
V zvezi s 5. referenčnim delom "Modeliranje hrupa z računalniško aplikacijo" za naročnika TE- TOL pa naročnik ugotavlja, da naj se referenčno delo ne bi nanašalo na modeliranje hrupa zaradi prometa. Vlagatelj navaja, da je bilo vseh 5 navedenih referenčnih del izdelanih po zahtevani metodologiji, zato so bila v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije tudi priložena v ponudbi. Če referenčna dela ne bi bila izvedena z zahtevano metodologijo, bi nastopila kazenska in materialna odgovornost za resničnost podatkov o referenčnem delu. Vsa referenčna dela so bila izvedena z računalniškim paketom SoundPlan, ki implementira zahtevano metodologijo in ki je bil s strani naročnika priznan kot ustrezno orodje pri zahtevi iz točke 2.5.5 navodil. V zvezi s 5. referenčnim delom je naročnik napačno zaključil, da se delo ne nanaša na hrup iz prometa, saj se obravnavani objekt nahaja v urbanem okolju ob zelo prometni cesti (Zaloška), modeliranje učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje industrijskega hrupa pa je terjalo tudi modeliranje hrupa iz prometa (po zahtevani metodologiji); modeliranje obeh vrst hrupov je po metodološki plati še zahtevnejše od zahtevane metodologije. Vlagatelj ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo določeno, na kakšen način morajo biti opisana referenčna dela, komisija naročnika pa si je vzela diskrecijsko pravico naknadnega tolmačenja razpisne dokumentacije na način, da bi moral ponudnik natančno opisati metodologijo izvedbe referenčnega dela. Zaradi tehnične zahtevnosti javnega naročila je naročnik ustrezno predvidel tudi predložitev dodatnih informacij in dokazil o izvedbi referenčnih del. Če se je naročniku vrsta in obseg informacij v ponudbi vlagatelja zdel nezadosten (do česar pa je prišlo po krivdi naročnika, saj razpisna dokumentacija ni določila dovolj natančno vrste in obsega želenih informacij o izvedenih referenčnih delih), bi moral uporabiti določbo o tem, da ponudnik naročniku v določenem roku predloži dodatna dokazila o uspešni izvedbi navedenega referenčnega dela. Podatke o referenčnih delih 1, 2 in 4 bi lahko naročnik pridobil tudi iz lastne evidence, saj je bil njihov investitor. Ta referenčna dela so bila izvedena za isti namen, kot je predmet razpisa (strateška karta hrupa), bila so revidirana, naročnik pa je tudi potrdil, da so izvedena kakovostno. Kljub temu je naročnik ponudbo vlagatelja ocenil kot nesprejemljivo in jo zavrnil. Ker naročnik pojma "opis del" vsebinsko ni opredelil, vlagatelj meni, da ga je treba razlagati v korist ponudnika in kot ustrezne upoštevati vse reference, ki so po vsebini sprejemljive, manjkajoče informacije pa pridobiti z dodatnimi pojasnili od ponudnikov. V primeru, ko nastane dvom o formalni ali vsebinski pravilnosti posameznega ponudbenega dokumenta, mora naročnik dokument ustrezno preveriti. Zaradi subjektivnega tolmačenja zahtev razpisne dokumentacije in opustitve pridobitve dodatnih pojasnil je naročnik neupravičeno zavrnil zgoraj navedenih 5 referenc.
Vlagatelj nadaljuje, da je na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je naročnik pri vrednotenju referenc neenakopravno obravnaval posamezne ponudnike. Izbrani ponudnik je kot referenčna predložil naslednja dela:
1. Prva meritev hrupa za vir hrupa na AC odseku Krška vas - Obrežje (opis del: izdelava prvih meritev hrupa),
2. Prva meritev hrupa za vir hrupa in preveritev ustreznosti izvedene PH zaščite za AC odsek Blagovica - Kompolje (opis del: izdelava prvih meritev hrupa in preveritev ustreznosti izvedene PHZ),
3. Napoved hrupa in izdelava predloga PH zaščite 2028 za AC odsek Pluska - Ponikve (opis del: izdelava prvih meritev hrupa in preveritev ustreznosti izvedene PHZ),
4. študija napovedi hrupa in izdelava predloga PH zaščite leta 2028 za AC odsek Ponikve -Hrastje (opis del: izdelava študije napovedi hrupa in izdelava predloga PH zaščite leta 2028 za AC odsek Ponikve -Hrastje),
5. študija napovedi hrupa in izdelava predloga PH zaščite leta 2018, 2028 za AC odsek Brezovica - Vrhnika (opis del: idejna zasnova predloga PHZ 2018, 2028, ob AC odseku Brezovica - Vrhnika, z naseljem Verd na osnovi napovedi prometa na AC odseku, z upoštevanjem obstoječe zazidave),
6. študija obremenitve s hrupom in predlog PHZ za AC odsek šmarje Sap - Grosuplje (opis del: priprava prometnih podatkov, izdelava modela, računska ocena obremenitve s hrupom, statistične poizvedbe, predlog ukrepov, končno poročilo),
7. Ocena obstoječe obremenitve s hrupom in predlog PHZ na A2 Hrušica - Lipce in Lipce -Vrba (opis del: priprava prometnih podatkov, izdelava modela, računska ocena obremenitve s hrupom, statistične poizvedbe, predlog ukrepov, končno poročilo),
8. študija obremenitve s hrupom in predlog PHZ za H2 odsek Pesnica -Maribor (opis del: meritve hrupa, izdelava modela, računska ocena obremenitve s hrupom, statistične poizvedbe, končno poročilo),
9. študija obremenitve s hrupom in predlog PHZ za H2 odsek Maribor - Tezno (opis del: meritve hrupa, izdelava modela, računska ocena obremenitve s hrupom, statistične poizvedbe, končno poročilo),
10. študija obremenitve s hrupom in predlog PHZ za rekonstrukcijo viadukta Verd na A2 Vrhnika - Logatec (opis del: meritve hrupa, izdelava modela, računska ocena obremenitve s hrupom, statistične poizvedbe, končno poročilo).
Vlagatelj navaja, da pri nobenem od navedenih del opis izvedenih del ne vključuje navedbe o tem, s kakšno računsko metodo je bila naloga izvedena. Iz dodatne obrazložitve o oddaji javnega naročila izhaja, da naročnik kot ustrezna priznava tista referenčna dela, v katerih je podan točkovni izračun obremenitev s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori. Na podlagi predloženih potrjenih referenc izbranega ponudnika naročnik ni mogel ugotoviti, da so bila navedena referenčna dela izbranega ponudnika izdelana z zahtevano metodologijo, vendar jih je kljub temu priznal kot sprejemljiva. Navedeno kaže na diskriminatorno uporabo določil iz točke 2.4.1.1, saj so bila vlagateljeva referenčna dela opisana na podoben način, torej z navajanjem vsebinskih sklopov posamezne študije, ne pa z opisovanjem uporabljene metodologije, pri čemer so bila pri izbranem ponudniku na tak način opisana referenčna dela sprejemljiva, pri vlagatelju pa ne. Do ugotovitve o metodološki ustreznosti referenčnih del, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, bi lahko prišel naročnik le v primeru, če bi izbranega ponudnika pozval, da predloži dodatna dokazila. Ker vlagatelj ni bil pozvan k predložitvi dodatnih dokazil, sklepa, da tudi izbrani ponudnik ni bil pozvan k predložitvi dodatnih dokazil. Če pa bi naročnik k predložitvi dodatnih dokazil pozval samo izbranega ponudnika, pa bi to ponovno pomenilo kršitev načela enakopravnosti ponudnikov.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na ocenjevanje ponudb ter da ponovno izvede izbor najugodnejše ponudbe. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 26.10.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da obrazec ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov. Naročnik je iz vsebine obrazca lahko razbral zahtevane informacije o nekaterih referenčnih nalogah, ki jih je še dodatno preveril s pregledom navedenih izdelanih nalog, z izjemo navedbe kilometraže. V obrazcu je bilo navedeno, da mora ponudnik v opisu del navesti kilometražo, na katero se navedena naloga nanaša, kar je vlagatelj upošteval le pri navedbi prvega referenčnega dela, pri ostalih kilometraža ni navedena! Trditev vlagatelja, da je v obrazcu izpolnil vse rubrike, je zato netočna, navaja naročnik. Rubrika "opis del" za naloge pod zaporednimi številkami 2, 3, 4 in 5 je izpolnjena nepopolno, saj je v obrazcu izrecno zahtevana tudi kilometraža. Naročnik dalje navaja, da so ponudbe ocenjene tudi na podlagi pregleda izdelanih nalog, ki jih vlagatelj navaja kot reference št. 1, 2, 3, 4 in s katerimi razpolaga naročnik. Pri pregledu teh nalog je naročnik ugotovil, v nobeni ni podan točkovni izračun obremenitev s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori. Poleg tega je pri nalogi pod zaporedno št. 4 določena le oddaljenost kritičnih izofon in ne zajema ne prostorske porazdelitve ne točkovnega izračuna pri stavbah z varovanimi prostori. Naročnik je zato navedene naloge ocenil kot neustrezne reference tudi na podlagi pregleda izdelanih nalog in ni potreboval dodatnih obrazložitev, ki bi jih zahteval od vlagatelja. Poleg tega naloge pod zaporednimi številkami 2,3,4 niso naloge, ki so navedene v razpisni dokumentaciji kot naloge, ki bodo upoštevane kot veljavne reference (naloge s področja prvih meritev hrupa zaradi cestnega prometa na pomembnih cestah, študij hrupa za potrebe načrtovanja protihrupne zaščite na pomembnih cestah, ocen obstoječih obremenitev s hrupom zaradi prometa na pomembnih cestah). Iz naslovov in tudi opisov nalog, navedenih v vlagateljevi ponudbi, je razvidno, da to niso naloge s področja ocenjevanja obremenitev s hrupom, temveč je hrup ocenjevan le posredno kot orodje za oceno drugih vidikov predvidenega posega oziroma pojava. Nivo obdelave, ki je potreben za tovrstno ocenjevanje, je drugačen od nivoja, ki je potreben za izdelavo nalog, ki so v razpisu navedene kot naloge, ki bodo upoštevane kot veljavne reference. Pri podrobnejšem pregledu naloge pod zaporedno št. 4 "Izdelava predinvesticijske zasnove za J obvoznico Bleda na R1-209/1089" je naročnik ugotovil, da poglavje v zvezi s hrupom, katerega vsebina tudi sicer ne ustreza razpisnim pogojem, ni delo vlagatelja, temveč je tekst povzet iz Poročila o vplivih na okolje za Blejsko obvoznico R315/1089.
Uredba, ki določa vsebino predinvesticijske zasnove, ne predpisuje izvedbe del, ki bi lahko bila ustrezna referenca v skladu s pogoji tega razpisa. Naročnik citira 9. člen Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Ur.l. RS št. 82/98), ki definira, kaj je predinvesticijska zasnova, in navaja, da predmet predinvesticijske zasnove ni kakršnakoli ocena obremenitev s hrupom zaradi prometa, ki bi ustrezala pogojem tega razpisa. Naročnik nadaljuje, da tudi naloga "modeliranje hrupa z računalniško aplikacijo" ni naloga, ki bi ustrezala razpisnim pogojem. Iz naslova in opisa te naloge je razvidno, da gre za nalogo s področja modeliranja industrijskega vira hrupa, v okviru katere je obravnavan vpliv obremenitev s hrupom, ki ga povzročajo naprave na območju Termoelektrarne toplarne Ljubljana d.d.. Navajanje take naloge je za naročnika nerazumljivo. Tudi če je bil posredno upoštevan tudi vpliv hrupa prometa, naloga ne more ustrezati pogojem razpisa, saj je to naloga, ki obravnava hrup zaradi industrije. Poleg tega Zaloška cesta na tem območju ni pomembna cesta v skladu s 14. točko 3. člena Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS 121/2004; v nadaljevanju: Uredba). Kot reference se v skladu s točko 2.4.1.1 navodil upoštevajo naloge, izdelane za pomembne ceste. Tudi iz opisa metodologije je razvidno, da je izračun izveden kot izdelava karte mreže hrupa, ki je izdelana na podlagi določitve mreže točk v prostoru, ki so med seboj povezane in tvorijo izofonsko karto hrupa, ne govori pa o točkovnem izračunu obremenitev s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori. Referenčne naloge št. 1,2,3,4 ne vsebujejo točkovnega izračuna obremenitve s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori. V nalogah št. 1, 2, 3 nivoji hrupa za posamezne objekte niso podani, podano je le število objektov, ki se nahajajo v posameznem razredu obremenitve. V nalogi št. 4 ni izdelana niti karta hrupa, temveč je obremenitev s hrupom določena na podlagi oddaljenosti kritičnih izofon (kar pomeni okviren izračun obremenitev s hrupom za raven teren brez upoštevanja konfiguracije terena. Naloga 4 je v tem delu tudi povzetek poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja. Naročnik navaja, da posest računalniškega programa ne dokazuje referenc vlagatelja, ter dodaja, da referenčne naloge pod št. 1, 2, 4 niso izvedene za isti namen, kot je predmet tega razpisa. Naročnik dalje navaja, da vlagatelj prav tako ne izpolnjuje pogojev razpisa na področju kadrovskih zmogljivosti, saj naloge, navedene v razpisu, ne ustrezajo razpisnim pogojem. Naročnik je ocenjeval referenčne naloge na podlagi opisa nalog, ki je bil predložen v predpisanih obrazcih ponudbe in tudi na podlagi vpogleda v izdelane naloge, ki so mu bile na razpolago. Pri tem je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje minimalnih pogojev, saj ni izdelal 5 nalog, ki bi ustrezale pogojem iz točke 2.4.1.1 navodil.
Naročnik ugotavlja, da je pri pregledu ponudb na enak način preverjal referenčna dela vseh ponudnikov, kar dokazuje, da so bili vsi ponudniki pri preverjanju ustreznosti referenčnih del obravnavani enakopravno. Skladno s točko 2.4 navodil je naročnik navedbe o referenčnih delih preveril neposredno pri investitorju oziroma iz lastnih evidenc. Glede navedbe, da iz dodatne obrazložitve o oddaji javnega naročila izhaja, da naročnik kot ustrezna priznava tista referenčna dela, v katerih je podan točkovni izračun obremenitev s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori, naročnik poudarja, da navedena zahteva izhaja iz navodil, in sicer opombe k tč. 2.4, ne pa iz dodatne obrazložitve. Naročnik skladno s točko 2.4 navodil navedbe o referenčnih delih preveril neposredno oziroma iz lastnih evidenc. Pri tem je vse ponudnike obravnaval enakopravno. Izbrani ponudnik je na ustreznem obrazcu predložil referenčna dela, iz obrazca pa ni razvidno, s kakšno računsko metodo je bila naloga izvedena. Zato je naročnik v skladu z razpisnimi pogoji zahtevano preveril neposredno pri investitorju referenčnih del za vse ponudnike enako.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 6.11.2006 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 8.11.2006 sprejel sklep št. 347-04-1/2005, s katerim je postopek revizije oddaje predmetnega javnega naročila ustavil. V obrazložitvi sklepa navaja, da je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom z dne 26.10.2006. Vlagatelj je ta sklep prejel dne 3.11.2006 in bi moral zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo vložiti v treh dneh od prejema sklepa. Ker naročnik v tem roku ni prejel vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka, je štel, da je vlagatelj zahtevek za revizijo umaknil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9.11.2006 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo, v kateri navaja, da naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, saj je sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo sprejel že 26.10.2006, na vlagateljev naslov pa ga je posredoval šele 2.11.2006. Vlagatelj je sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo prejel dne 3.11.2006 in bi moral zahtevek za nadaljevanje postopka vložiti v treh dneh, torej vključno do 6.11.2006, kar je vlagatelj tudi storil, saj je dne 6.11.2006 naročniku pisno po pošti s priporočeno povratnico posredoval obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Na podlagi navedenega vlagatelj meni, da je naročnikov sklep o ustavitvi postopka revizije neupravičen in neutemeljen.

Po presoji navedb vlagatelja in naročnika ter pregledu in preučitvi dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila je Državna revizijska komisija najprej presojala utemeljenost pritožbe in ugotovila, da je slednja utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN mora naročnik po preverjanju odločiti o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Naročnik mora v roku treh dni od sprejema odločitve o svoji slednji obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Tridnevni rok za posredovanje obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka je prekluzivni rok, saj se v primeru, če vlagatelj bodisi molči bodisi naročnika obvesti o nadaljevanju revizijskega postopka šele po izteku tega roka, šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, postopek revizije pa se s sklepom ustavi. V tem primeru vlagatelj izgubi procesno pravico nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Ker ZRPJN poteka rokov ne ureja, je treba v zvezi s tem vprašanjem na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP). 111. člen ZPP določa, da se roki računajo po dnevih, mesecih in letih. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V skladu s 112. členom ZPP se v primeru, če je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

V predmetnem revizijskem postopku med vlagateljem in naročnikom ni spora, da je vlagatelj naročnikov sklep, s katerim je ta zavrnil zahtevek za revizijo, prejel dne 3.11.2006. Dejstvo, da je vlagatelj prejel naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo dne 3.11.2006, je razvidno tudi iz fotokopije poštne povratnice, ki je priložena sklepu. Glede na tridnevni prekluzivni rok za posredovanje obvestila o nadaljevanju postopka, ki je določen v prvem odstavku 17. člena ZRPJN, ter ob upoštevanju pravil ZPP o štetju rokov gre ugotoviti, da se je rok za posredovanje obvestila o nadaljevanju postopka iztekel dne 6.11.2006. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj obvestilo o nadaljevanju datiral na 6.11.2006 ter ga istega dne tudi poslal naročniku priporočeno po pošti (fotokopija ovojnice, ki je priložena obvestilu). Navedeno pomeni, da je vlagatelj naročniku pravočasno posredoval obvestilo o nadaljevanju postopka, zato naročnik ni imel pravne podlage za izdajo sklepa o ustavitvi postopka. Naročnik sicer navaja, da v postavljenem (torej tridnevnem) roku ni prejel vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka, vendar Državna revizijska komisija opozarja, da se v skladu z drugim odstavkom 112. člena ZPP glede poteka roka za posredovanje obvestila o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN ne upošteva prejemno pravilo, temveč oddajno.

Ker je vlagatelj obvestilo o nadaljevanju postopka revizije naročniku posredoval v tridnevnem roku iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevi pritožbi in razveljavila naročnikov sklep o ustavitvi postopka revizije št. 347-04-1/2005 z dne 8.11.2006. Hkrati je Državna revizijska komisija glede na to, da so izpolnjene predpostavke za odločanje pred Državno revizijsko komisijo (pravočasno vložen zahtevek za revizijo s podatki iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, odločitev naročnika in pravočasno obvestilo o nadaljevanju postopka), v nadaljevanju vsebinsko obravnavala zahtevek za revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve glede referenc in kadrovskih zmogljivosti in ali je naročnik pri ocenjevanju referenc ponudnike obravnaval na enakopraven način ter posledično ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nepravilno.

Naročnik v skladu s 76. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) v postopku oddaje javnega naročila zavrne tiste ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Pravilna ponudba je v 13. točki 3. člena ZJN-1 definirana kot tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja, ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije. Ponudba, ki ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, je torej nepravilna in jo je naročnik dolžan zavrniti. V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja in da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik (prvi in drugi odstavek 7. člena ZJN-1).

V skladu z 41. členom ZJN-1 mora naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora ponudnik izpolnjevati že v času oddaje prijave oziroma ponudbe, da lahko sodeluje v postopku. Za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev, lahko naročnik na podlagi 42.a člena ZJN-1 določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Pri tem ZJN-1 v 2. točki drugega odstavka 42.a člena med drugim določa, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe (točka a) ter izobrazbene in strokovne kvalifikacije izvajalca storitve oziroma gradnje ter kvalifikacije vodstvenega osebja, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje (točka č) oz. navedbo tehničnega osebja ali strokovnih služb, ki bodo vključeni v ponudnikovo izvedbo naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri ponudniku, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka d).

Naročnik je pogoje za ugotavljanje kadrovske zmogljivosti določil v točki 2.3.1 (za odgovornega vodjo del) ter v točki 2.3.2 (za sodelavce), pogoj referenc pa je definiral v točki 2.4 navodil. Vlagatelj sam navaja, da je ustreznost kadrovskih zmogljivosti dokazoval s sodelovanjem odgovornega vodje projekta in sodelavcev na referenčnih projektih, zato naj bi se ključna kršitev naročnika nanašala na uporabo določil točke 2.4.1.1 navodil. V tej točki je naročnik zapisal:

"Ponudnik ima v obdobju zadnjih treh let pred objavo tega naročila uspešne izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) pri naročilih za naslednja dela:

2.4.1.1 Izdelava vsaj petih nalog s področja ocenjevanja obremenitve s hrupom zaradi cestnega prometa za ceste v skupni dolžini obravnavanih odsekov > 12 km pri katerih je bila določena prostorska porazdelitev hrupa in izveden točkovni izračun obremenitve s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori z uporabo matematičnega modela ob upoštevanju 3D konfiguracije terena.

Kot reference štejejo na zgoraj navedeni način izdelane zaključene naloge s področja:

- prvih meritev hrupa zaradi cestnega prometa na pomembnih cestah
- študij hrupa za potrebe načrtovanja protihrupne zaščite na pomembnih cestah
- ocen obstoječih obremenitev s hrupom zaradi prometa na pomembnih cestah."

Naročnik je kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja predvidel predložitev s strani naročnika potrjenih referenc za dela v skladu s točko 2.4.1.1, ki bodo vsebinsko skladne s predlogo. V opombi je naročnik še zapisal, da si "pridržuje pravico, da pred oddajo naročila od ponudnika (partnerja, podizvajalca) zahteva dodatna dokazila (na primer: pogodbo z delodajalcem) o izvedbi navedenega referenčnega dela. Naročnik si pridržuje tudi pravico, da navedbe o referenčnih delih in uspešnosti izvedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu."

Podatke o referenčnem delu so morali ponudniki podati na vnaprej pripravljenem obrazcu oz. predlogi iz razpisne dokumentacije, v katero je bilo treba vpisati naslednje podatke: naslov, investitor, izvajalci, datum izvedbe, kraj izvedbe, vrednost ter opis del. V rubriki "opis del" je naročnik določil, da se: "opiše dela, ki jih je pri tem referenčnem poslu opravil in obračunal ponudnik, oziroma partner ali podizvajalec, ki nastopa v ponudbi, kilometraža".

Kot je razvidno iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila z dne 3.10.2006 in kot navaja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo so sporne naslednje vlagateljeve reference:

1. modeliranje hrupa z računalniško aplikacijo za investitorja Termoelektrarno toplarno Ljubljana,
2. ugotavljanje povečanja hrupa in emisij zaradi odliva težkih tovornih vozil z avtocest in hitrih cest na vzporedne regionalne ceste za investitorja Direkcijo RS za ceste,
3. družbeno-ekonomsko in pravno vrednotenje odliva težkih tovornih vozil z avtocest in hitrih cest na vzporedne regionalne ceste za investitorja Direkcijo RS za ceste,
4. osnove za pripravo študije upravičenosti za izgradnjo AC odseka Slivnica - Draženci za pripravo gradiva za pridobitev sredstev EIB - eksterni stroški in koristi za investitorja DARS ter
5. izdelava predinvesticijske zasnove za J obvoznico Bleda na Rl-209/1089 za investitorja Direkcijo RS za ceste.

Vlagatelj navaja, da je predložil ponudbo v skladu z navodili in da je pri pripravi ponudbe uporabil zahtevani obrazec, vse rubrike je izpolnil in obrazec potrdil. Vendar po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj (kot to navaja tudi naročnik) zahtevano dolžino cest, na kateri so bile izvedene meritve hrupa, vpisal le v obrazec, v katerem je opisal referenčno nalogo "ugotavljanje povečanja hrupa in emisij zaradi odliva težkih tovornih vozil z avtocest in hitrih cest na vzporedne regionalne ceste", medtem ko v ostale sporne reference zahtevanega podatka o dolžini cest ni vpisal. Naročnik je v točki 2.4.1.1 navodil določil, da bo upošteval izdelavo vsaj petih nalog s področja ocenjevanja obremenitve s hrupom zaradi cestnega prometa za ceste v skupni dolžini obravnavanih odsekov > 12 km, v predlogi "podatki o referenčnem delu" pa je pri opisu del izrecno zahteval tudi navedbo kilometraže. Navedba kilometraže je bila torej v skladu z določili razpisne dokumentacije potreben podatek, ki so ga bili dolžni v predlogi navesti ponudniki, da so izpolnili pogoj glede skupne dolžine obravnavanih odsekov, ki je morala v skladu z naročnikovo zahtevo znašati več kot 12 km. Že zaradi navedenega je tako mogoče ugotoviti, da štiri vlagateljeve reference od petih spornih ne izpolnjujejo zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije glede navedbe dolžine obravnavanih odsekov.

V zvezi z referenčno nalogo "modeliranje hrupa z računalniško aplikacijo" za investitorja Termoelektrarno toplarno Ljubljana naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ugotavlja, da ne obravnava obremenitev s hrupom zaradi prometa. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da je izvajanje navedene naloge terjalo tudi modeliranje hrupa iz prometa, vendar pa je iz opisa del razvidno, da se je obravnava omejila le na največji vir hrupa in da se je vlagatelj po izvedbi kalibracije modela osredotočil samo na hrup, ki izvira iz delovanja zunanjih transformatorjev. Naročnik je v točki 2.4.1.1 določil, da morajo biti referenčne naloge s področja ocenjevanja obremenitve s hrupom zaradi cestnega prometa, zato referenčnega dela, ki obravnava več različnih virov hrupa (med njimi sicer tudi hrupa zaradi cestnega prometa, vendar pa je obravnava osredotočena na drug vir hrupa), z vidika določil razpisne dokumentacije ni mogoče obravnavati kot ustreznega. V delu, v katerem je vlagatelj v referenčni nalogi "modeliranje hrupa z računalniško aplikacijo" obravnaval tudi hrup zaradi cestnega prometa, pa gre ugotoviti, da je naročnik v točki 2.4.1.1 navodil postavil tudi zahtevo, da se referenčne naloge nanašajo na hrup zaradi cestnega prometa na pomembnih cestah. Kot opozarja naročnik, je pojem pomembne ceste definiran v 14. točki 3. člena Uredbe, in sicer kot odsek avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda in regionalne ceste I., II. in III. reda, na katerem letni pretok vozil presega tri milijone vozil. V prilogi 2, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, je navedeno, da je bila naloga izdelana za hrup, ki izvira iz prometa, in industrijski hrup, pri čemer se je prvi vir hrupa nanašal na Zaloško in Kajuhovo ulico. Kot navaja naročnik, Zaloška ulica na tem področju ni pomembna cesta, zato referenčna naloga "modeliranje hrupa z računalniško aplikacijo" tudi v tem delu ne izpolnjuje zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije.

Glede ostalih spornih referenc je iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila razvidno, da naročnik ugotavlja, da v referenčnih nalogah ni podan točkovni izračun obremenitev s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori. Za referenčno nalogo "izdelava predinvesticijske zasnove za J obvoznico Bleda na Rl-209/1089" naročnik poleg tega še ugotavlja, da je v nalogi določena oddaljenost izofon obremenite s hrupom in da ne zajema prostorske porazdelitve hrupa. Naročnik je v točki 2.4.1.1 navodil opisal vsebino referenčnih nalog, ki jih bo upošteval kot ustrezne, pri čemer je navedel, da mora biti določena prostorska porazdelitev hrupa in izveden točkovni izračun obremenitve s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori. Vlagatelj sicer navaja, da so bile referenčne naloge izdelane po zahtevani metodologiji, ne zatrjuje pa, da ugotovitev naročnika o neobstoju točkovnega izračuna obremenitve s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori oz. neobstoju prostorske porazdelitve hrupa ne bi bila pravilna. Vlagateljeve revizijske navedbe je v tem delu zato mogoče razumeti kot očitek zoper postopek preverjanja ustreznosti referenc. V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 2.4. izrecno zapisal, da si pridržuje pravico, da pred oddajo naročila od ponudnika zahteva dodatna dokazila o izvedbi referenčnega dela oz. da navedbe o referenčnih delih in uspešnosti izvedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu. Naročnik je torej že v razpisni dokumentaciji predvidel možnost, da kljub zahtevanemu opisu del v predlogi "podatki o referenčnem delu" v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb preveri vsebino in ustreznost referenčnih nalog bodisi pri samem ponudniku bodisi pri naročniku referenčnega dela. Naročnik navaja, da je vlagateljeve reference dodatno preveril, saj je imel na razpolago poleg opisov del iz ponudbe tudi izdelane štiri referenčne naloge. Pri treh referenčnih nalogah je bil investitor naročnik sam, kar ugotavlja tudi vlagatelj in navaja, da bi si podatke o teh delih lahko naročnik pridobil tudi iz lastnih evidenc. Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo od naročnika zahteva ravnanje (dodatno preverjanje referenčnih del), katerega je naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja že izvedel. Res je sicer, da naročnik ni zahteval dodatnih informacij od vlagatelja, vendar takšno ravnanje glede na dikcijo točke 2.4 navodil ni v nasprotju z določili razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ob preverjanju vlagateljevih referenčnih nalog pridobil dodatna pojasnila v skladu z določili razpisne dokumentacije, zato naročniku ni mogoče očitati, da je do ugotovitve o neskladnosti vlagateljevih referenc z določili točke 2.4.1.1 prišel le na podlagi opisa del iz predloge "podatki o referenčnem delu". Naročnik torej ni ugotovil, da reference ne bi bile ustrezno opisane oz. le-teh ni zavrnil zaradi pomanjkljive obrazložitve, temveč jih je zavrnil, ker je po dodatnem preverjanju (tudi na podlagi podatkov iz lastnih evidenc) ugotovil, da navedene referenčne naloge vsebinsko ne ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da ugotovitve naročnika iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila niso točne in da je v štirih referenčnih nalogah podan točkovni izračun obremenitev s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori, kot je to zahtevala točka 2.4.1.1 navodil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je referenčne naloge vrednotil v nasprotju z določili razpisne dokumentacije.

Vlagatelju prav tako ni mogoče slediti v delu, kjer navaja, da je bil namen referenčnih nalog, ki jih je vlagatelj opravil za naročnika, isti kot v predmetnem javnem razpisu. Kot opozarja naročnik, je predmet tega javnega razpisa "izdelava strateških kart hrupa za omrežje pomembnih cest z več kot 6 mio prevozov vozil letno", iz naslovov spornih referenčnih del (modeliranje hrupa z računalniško aplikacijo, ugotavljanje povečanja hrupa in emisij zaradi odliva težkih tovornih vozil z avtocest in hitrih cest na vzporedne regionalne ceste, družbeno-ekonomsko in pravno vrednotenje odliva težkih tovornih vozil z avtocest in hitrih cest na vzporedne regionalne ceste, osnove za pripravo študije upravičenosti za izgradnjo AC odseka Slivnica - Draženci za pripravo gradiva za pridobitev sredstev EIB, izdelava predinvesticijske zasnove za J obvoznico Bleda na Rl-209/1089) pa je razvidno, da je bil njihov namen drugačen.

Glede vlagateljevih navedb, da pri referencah izbranega ponudnika opis del ne vključuje navedbe o tem, s kakšno računsko metodo je bila naloga izvedena, in da je zato naročnik lahko to dejstvo ugotavljal le na podlagi dodatnih dokazil, gre ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje vsebinske neustreznosti referenčnih del izbranega ponudnika, temveč le neenakopravno obravnavo. V zvezi s temi očitki Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik (kot je bilo že zapisano) v razpisni dokumentaciji predvidel možnost, da kljub zahtevanemu opisu del v predlogi "podatki o referenčnem delu" v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb preveri vsebino in ustreznost referenčnih nalog bodisi pri samem ponudniku bodisi pri naročniku referenčnega dela. Zato naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, če je bodisi od izbranega ponudnika bodisi od investitorjev referenčnih del pridobil dodatne informacije, na podlagi katerih je ocenjeval njihovo ustreznost. Ker je naročnik dodatno preverjal tako vlagateljeva referenčna dela kot tudi referenčna dela izbranega ponudnika, tudi ni mogoče ugotoviti, da je pri tem kršil načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-1.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 18.12.2006


Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, Ljubljana
- OMEGA CONSULT d.o.o., Gregorčičeva 7, Ljubljana
- PNZ svetovanje in projektiranje d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana
- EPI SPEKTRUM d.o.o., Strossmayerjeva 11, Maribor
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran