Na vsebino
EN

018-477/2006 Kopa Golnik

Številka: 018-477/2006-43-3834
Datum sprejema: 15. 12. 2006

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata in predsednika Sama Červeka in članice Vide Kostanjevec kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Vsakodnevno pripravo, razdeljevanje in dostava celodnevnih obrokov hrane za bolnike, priprava in razdelitev malic za zaposlene, priprava in serviranje reprezentančnih obrokov in napitkov po potrebi" in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kopa Golnik, Golnik 36, Golnik (v nadaljevanju: naročnik), dne Â"Â"Â"Â"Â"Â"15.12.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 10.11.2006 se delno ugodi, in sicer tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila za "Vsakodnevno pripravo, razdeljevanje in dostava celodnevnih obrokov hrane za bolnike, priprava in razdelitev malic za zaposlene, priprava in serviranje reprezentančnih obrokov in napitkov po potrebi", objavljena v Uradnem listu RS, št. 102-103/2006 dne 06.10.2006, pod št. objave Ob-27431/06 in v Uradnem glasilu EU, št. 191662-2006 dne 21.09.2006, v naslednjih delih:

- na strani 3. razpisne dokumentacije, v poglavju IX. Zahteve naročnika, ki jih mora ponudnik upoštevati pri izdelavi ponudbe, se v celoti razveljavi točka "C) Dodatek v ponudbi",
- na strani 6. razpisne dokumentacije, v poglavju XII. Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ter njihovo dokazovanje, se v celoti razveljavi točka "2.č) Izobrazba in strokovne kvalifikacije vodstvenega osebja, zlasti oseb, ki bodo vodile delo",
- na strani 44. razpisne dokumentacije, v poglavju VI. Ostale zahteve naročnika, se delno razveljavi odstavek "Naročnikove zahteve glede izvajalčevih kadrov", in sicer v točki 1., 2. in 4.,
- na strani 51. razpisne dokumentacije, v Prilogi 5, se v celoti razveljavi določba pod tabelo, ki se glasi "Prilogi 5 je potrebno priložiti fotokopije dokazil o izpolnjevanju strokovnih zahtev naročnika (neizpolnjevanje te zahteve je izločilni kriterij !)".


2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 601.280,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 102-103/2006 dne 06.10.2006, pod št. objave Ob-27431/06 in v Uradnem glasilu EU, št. 191662-2006 dne 21.09.2006 objavil javno naročilo po odprtem postopku za oddajo storitve "Vsakodnevno pripravo, razdeljevanje in dostava celodnevnih obrokov hrane za bolnike, priprava in razdelitev malic za zaposlene, priprava in serviranje reprezentančnih obrokov in napitkov po potrebi".

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.11.2006, pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v posameznih delih. Vlagatelj očita naročniku kršitev enakopravne obravnave ponudnikov in kršitev načela zakonitosti kot posledica nejasne razpisne dokumentacije, ki vlagatelju ne omogoča priprave pravilne ponudbe. Vlagatelj navaja, da je razpisna dokumentacija nejasna v delu, kjer določa izobrazbo in strokovne kvalifikacije vodstvenega osebja, saj nikjer ni navedeno, kaj je ustrezna izobrazba oziroma neustrezna kvalifikacija in katera je ustrezna smer izobrazbe. Po mnenju vlagatelja reference ne morejo biti določene kot merilo, saj se le-te nanašajo na samega ponudnika in ne na vsebino javnega razpisa, kot to zahteva 50. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ravno tako sporno merilo ne prispeva k ekonomski ugodnosti ponudbe, kakor to določa 51. člen ZJN-1. Vlagatelju nadalje ni jasno, na kateri dodatek se nanaša določilo na strani 3, točka C razpisne dokumentacije, ki določa, da poglavje "Dodatek" ni obvezni sestavni del ponudbe. Nadalje, v izjavi o plačilnih pogojih na strani 23 je uporabljen izraz "cassa sconto ne nudimo", katerega prevod vlagatelju v slovenski terminologiji ni jasen. Nejasna je po mnenju vlagatelja tudi naročnikova zahteva na strani 44. razpisne dokumentacije glede izvajalčevih kadrov, in sicer glede smeri izobrazbe (1. in 2. točka), sporna pa je tudi 3. točka, saj vlagatelj ne ve, na podlagi kakšnih kriterijev bo v postopku ocenjevanja naročnik ugotavljal, ali imajo izvajalčevi delavci zadostne teoretične in praktične izkušnje. Vlagatelj nasprotuje tudi zahtevi naročnika glede izpolnjevanja strokovnih zahtev naročnika (stran 51. razpisne dokumentacije), saj le-te niso nikjer jasno določene.

Vlagatelj je z dopisom z dne 04.12.2006 naročnika in Državno revizijsko komisijo obvestil o nadaljevanju postopka zaradi molka naročnika.

Naročnik je dne 06.12.2006 sprejel sklep, št. 10 JN/KUHINJA, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja v celoti zavrnil. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je na strani 44. razpisne dokumentacije podal jasne zahteve glede izobrazbe za izvajalčev kader. Kolikor je vlagatelj bil v dvomu glede ustreznosti izobrazbe, bi lahko naročniku zastavil pisno vprašanje. Neutemeljen je vlagateljev očitek glede referenc kot merila, saj je za naročnika kvaliteta izvajanja naročila v veliki meri odvisna od ponudnikovih znanj in sposobnosti njegovega kadra. Naročnik je na strani 3. točka C) "Dodatek v ponudbi" navedel, da poglavje "Dodatek" ni obvezni sestavni del ponudbe. V tem poglavju ponudnik navede podatke in priloži priloge, ki jih naročnik ni izrecno zahteval, ponudnik pa meni, da so pomembni pri odločanju o izbiri izvajalca. V Dodatku k navodilom ponudnikom na strani 11 v točki 8. pa je naročnik navedel zahtevo po potrjenih referencah. Izraz "cassa sconto" je splošno uporabljen in dobro poznan ekonomski termin in pomeni predčasno plačilo, o čemer bi lahko vlagatelj zastavil pisno vprašanje. Vlagateljeva trditev, da je naročnik na strani 51. navedel "neizpolnjevanje strokovnih zahtev" ni utemeljena, saj je naročnik napisal "neizpolnjevanje te zahteve", ki je izločitveni kriterij in se nanaša na predložitev fotokopije dokazil.

Vlagatelj je z dopisom z dne 07.12.2006 naročnika ponovno obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka glede na dejstvo, da je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je z dopisom z dne 08.12.2006 odstopil zahtevek za revizijo in celotno razpisno dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

1. Državna revizijska komisija je najprej presodila očitke vlagatelja, ki se nanašajo na nejasno razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na kadrovske zmogljivosti ponudnika. Za vlagatelja je sporna točka XII.2.č navodil, ker ni jasno, kakšno izobrazbo oziroma kvalifikacijo morajo imeti delavci. Prav tako na strani 44. razpisne dokumentacije v točki 1. in 2. po mnenju vlagatelja ni jasno, katera je ustrezna smer univerzitetne ali visoke izobrazbe izvajalčevega kadra in v točki 4., kjer ni jasno, kaj oziroma koliko pomeni zadostno število kadrov in katere so ustrezne teoretične in praktične izkušnje. V tem delu je po mnenju vlagatelja nejasno tudi določilo na strani 51. razpisne dokumentacije (Priloga 5), pod obrazcem tabele, saj nikjer niso določene strokovne zahteve naročnika.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji pogoje za kadrovske zmogljivosti ponudnika določil na treh mestih:

a) Naročnik je v točki XII.2. Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pogoji za udeležbo pri oddaji javnega naročila št. 10 JN/KUHINJA, "Tehnični in kadrovski pogoji" določil, da mora ponudnik razpolagati z zadostnimi tehničnimi ali kadrovskimi zmogljivostmi in navedel, katera dokazila morajo ponudniki priložiti ponudbi, da njihova ponudba ne bo izločena kot nepravilna skladno s točko "X. Pogoji pravilne ponudbe". Naročnik v točki XII.2.č na strani 6. navodil navaja: "Izobrazba in strokovne kvalifikacije vodstvenega osebja, zlasti oseb, ki bodo vodile delo (neustrezna izobrazba ali neustrezne kvalifikacije so izločilni element !)".

b) Naročnik je na strani 44. razpisne dokumentacije (VI, Ostale zahteve naročnika) navedel "Naročnikove zahteve glede izvajalčevih kadrov":
1. Najmanj en prehranski strokovnjak z univerzitetno ali visoko izobrazbo ustrezne smeri in vsaj petletnimi delovnimi izkušnjami na področju izvajanja prehranskih storitev, ki bo imel del svojih nalog vezanih na izvajanje prehranskih storitev za naročnika.
2. En vodja kuhinje z višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri vodenju večje kuhinje, ki mora biti dnevno prisoten na lokaciji v Kopa Golnik.
3. Najmanj štiri dietne tehnike ali kuharje s poklicno kuharsko šolo, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj v pripravi dietne hrane in opravljenim osnovnim tečajem zdrave in dietne prehrane, ki ga je potrebno periodično obnavljati na dve leti in redno izobraževanje s področja naročnikove dejavnosti (npr. alergijske diete).
4. Zadostno število ustrezno teoretično in praktično izobraženih delavcev za nemoteno izvajanje vseh delovnih procesov.

c) Naročnik je na strani 51. razpisne dokumentacije v Prilogi 5 "Seznam strokovnega osebja in strokovnih služb, ki bodo vključeni v ponudnikovo izvedbo naročila", v predpisanem obrazcu navedel naslednje izvajalčevo osebje: 1. vodstvena oseba odgovorna za izvajanje posla v celoti, 2. namestnik vodstvene osebe odgovorne za izvajanje posla v celoti, 3. prehranski strokovnjak odgovoren za kakovost, 4. namestnik prehranskega strokovnjaka odgovornega za kakovost, 5. vodja kuhinje, 6. dietni kuhar, 7. dietni kuhar, 8. dietni kuhar, 9. dietni kuhar. Naročnik je pod obrazcem tabele navedel: "Prilogi 5 je potrebno priložiti fotokopije dokazil o izpolnjevanju strokovnih zahtev naročnika (neizpolnjevanje te zahteve je izločilni kriterij). Podatki, ki jih ponudnik navede v točkah 1 do 9 gornje tabele, morajo biti skladni z zahtevo naročnika navedeno v razpisni dokumentaciji pod Zahteve naročnika, poglavje VI. Ostale zahteve naročnika - naročnikove zahteve glede izvajalčevih kadrov. Če bi ponudnik v tabeli navedel pomanjkljive podatke oziroma nekaterih podatkov sploh ne bi navedel, bo naročnik tako ponudbo kot nepopolno izločil."

"Pogoj" je v skladu z 10. točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. V skladu z 41. členom ZJN-1 mora naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora v času oddaje ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Pri tem so v prvem in tretjem odstavku 42. člena ZJN-1 navedeni obvezni pogoji, torej pogoji, ki jih naročnik mora navesti v razpisni dokumentaciji, v 42.a členu ZJN-1 pa ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji, katerih raven lahko naročnik določa v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Iz navedenih določb in v povezavi s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 izhaja, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo, torej mora v razpisni dokumentaciji navesti jasne in nedvoumne pogoje, na podlagi katerih bo ponudnik zagotovo vedel, katere pogoje mora izpolniti oziroma katera dokazila mora priložiti, da njegova ponudba ne bo izločena kot nepravilna in bo ponudba skladno z določili 13. alineje prvega odstavka 3. člena ZJN-1 v celoti izpolnila vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Naročnik najprej kot pogoj (katerega napada vlagatelj) zahteva v točki XII.2.č: "Izobrazba in strokovne kvalifikacije vodstvenega osebja, zlasti oseb, ki bodo vodile delo (neustrezna izobrazba ali neustrezne kvalifikacije so izločilni element !)". Nesporno je, da naročnik v tem delu razpisne dokumentacije ni navedel, katera je ustrezna izobrazba in ustrezna kvalifikacija. Naročnik je na strani 44. (Naročnikove zahteve glede izvajalčevih kadrov) razpisne dokumentacije sicer navedel tri zahtevane vrste kadrov, to je prehranski strokovnjak, vodja kuhinje in dietne tehnike/kuharje, vendar pa je naročnik na tem mestu, kakor pravilno opozarja vlagatelj, pri prehranskem strokovnjaku in vodji kuhinje navedel le stopnjo izobrazbe (univerzitetna/visoka ustrezne smeri, višja/visoka ustrezne smeri) in zahtevana obdobja delovnih izkušenj, ni pa navedel, katero smer izobrazbe bo štel kot ustrezno, zato je v tem delu zahtevek za revizijo vlagatelja utemeljen. Naročnik je navedel smer in stopnjo izobrazbe ter zahtevano obdobje delovnih izkušenj le pri dietnih tehnikih oziroma kuharjih (poklicna kuharska šola). Poleg navedenega Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da je sporni pogoj nejasen tudi iz razloga, ker razpisna dokumentacija ne definira termina "vodstveno osebje" oziroma "osebe, ki bodo vodile delo" oziroma ker pogoj navaja "zlasti" oseb, ki bodo vodile delo, torej je navedeno mogoče razlagati, da bi lahko (vendar ne nujno) bil izločilni element, če katera od oseb, ki bo vodila delo, ne bo imela ustrezne izobrazbe ali ustrezne kvalifikacije, torej po subjektivni presoji naročnika, ki bo tako lahko pri vsaki posamični ponudbi individualno ocenil, ali bo ponudbo v tem delu priznal kot pravilno ali ne.

Za vlagatelja je sporna tudi 4. točka na strani 44. razpisne dokumentacije, ki zahteva zadostno število ustrezno teoretično in praktično izobraženih delavcev za nemoteno izvajanje vseh delovnih procesov. Tudi v tem delu je zahtevek za revizijo utemeljen, saj določba v navedeni vsebini naročniku omogoča popolnoma subjektivno presojo pravilnosti ponudb oziroma ponudniku ne omogoča, da bi vnaprej vedel, kaj za naročnika pomeni zadostno (minimalno) število delavcev, ki pomeni pravilno ponudbo.

Državna revizijska komisija je ugotovila utemeljenost zahtevka za revizijo vlagatelja tudi glede zahteve naročnika na strani 51. razpisne dokumentacije (Priloga 5), v kateri naročnik zahteva, da je Prilogi 5 potrebno priložiti fotokopije dokazil o izpolnjevanju strokovnih zahtev naročnika (neizpolnjevanje te zahteve je izločilni kriterij). Naročnik v tem delu ni navedel, katere so strokovne zahteve naročnika; torej ali so to naročnikove zahteve glede izvajalčevih kadrov (stran 44. razpisne dokumentacije); pri čemer pa je razlika v seznamu izvajalčevega osebja na strani 51., kjer je naročnik dodatno navedel vodstveno osebo odgovorno za izvajanje posla v celoti, namestnika vodstvene osebe odgovorno za izvajanje posla v celoti, namestnika prehranskega strokovnjaka odgovornega za kakovost, ni pa navedel kuharja, zaradi česar je naročnikova zahteva oziroma razpisna dokumentacija v tem delu nejasna.

2. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila po mnenju vlagatelja sporno merilo "reference".

Naročnik je v predmetnem postopku kot merilo uporabil ekonomsko najugodnejšo ponudbo (točka XV. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe), in sicer po merilih: ponujena cena, plačilni pogoji, reference in pridobljeni certifikati.

Skladno s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1 mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Merilo za ocenitev ponudb je lahko skladno z 51. členom ZJN-1 ekonomsko najugodnejša ponudba ali najnižja cena. Ekonomsko najugodnejša ponudba je ponudba, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta javnega naročila.

Glede vlagateljevega očitka, da postavljeno merilo "reference" ne prispeva k ekonomski ugodnosti ponudbe, Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik pri določanju meril relativno samostojen; skladno z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 mora paziti le, da so le-ta natančno opisana in ovrednotena, da niso diskriminatorna, da so smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da prispevajo k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.

Naročnik je na strani 53. razpisne dokumentacije pod merilo "reference" navedel: Pripravljanje obrokov za javne ustanove ali podjetja v RS ali EU (bolnišnice, šole, vrtci, domovi ostarelih, vojašnice, zapori, â?? podjetja), pri čemer se lahko dodeli od 1 do 3 točke, odvisno od števila ustanov oziroma podjetij, za katere ponudnik opravlja storitve priprave in razdeljevanja hrane. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da naročnik zgolj s postavitvijo navedenega merila reference ni ravnal v nasprotju z določili 50. in 51. člena ZJN-1, saj je merilo natančno opisal in ovrednotil. Nadalje je potrebno opozoriti, da ne gre avtomatično izključiti možnosti, da bi bile reference določene kot merilo; ta možnost je dovoljena, kadar se reference nanašajo strogo na predmet naročila oziroma na samo ponudbo, naročnik pa je tisti, ki mora v sporu dokazati vpliv zahtevanih referenc na ekonomsko ugodnost ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik postavil merilo, katerega vsebina je povezana s predmetom naročila, saj se reference nanašajo na istovrstno storitev priprave in razdeljevanja hrane za javne ustanove ali podjetja v RS ali EU, naročnik pa je tudi v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 06.12.2006 pojasnil, v čem je "ekonomska ugodnost" spornega merila oziroma kako le-to vpliva na to, da bo izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba. Naročnik pojasnjuje, da je kvaliteta izvajanja naročila v veliki meri odvisna od ponudnikovih znanj in sposobnosti njegovega kadra. Tudi stroškovno je priprava hrane za naročnika zelo pomembna, z merilom reference zato skuša zmanjšati tveganje in si posledično zagotoviti pričakovane ekonomske učinke. Naročnik z uporabo merila reference pridobi relevantno informacijo o stopnji poslovnega tveganja z določenim ponudnikom, zato je uporaba tega merila potrebna in nesporna.

Državna revizijska komisija na podlagi ugotovljenega zavrača utemeljenost zahtevka za revizijo vlagatelja v tem delu. Načelna izbira referenc kot merila ni sporna in je v določenih primerih celo nujna za realizacijo ravnanja z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, predvsem v tistih primerih, ko je narava predmeta javnega naročila ali v naročilo vključenih tveganj takšna, da jih naročnik skuša zmanjšati na zanj sprejemljivo raven, kar mu posledično zagotavlja tudi določene pričakovane ekonomske učinke (Zakon o javnih naročilih s komentarjem, Založniška hiša Primath, 2004). Smiselno je sprejeti stališče, da naročnik zmanjšuje tveganja sicer primarno z uporabo pogojev, lahko pa tudi ob uporabi meril, vendar je potrebno ob tem upoštevati, da morebitno neizpolnjevanje takšnega merila ne pomeni nepravilnosti ali nesprejemljivosti ponudbe, kar je naročnik v obravnavanem primeru tudi upošteval, saj je izrecno zapisal, da navedene reference niso izločitveni razlog. Predvsem pri storitvah, kjer je cena razmeroma manj pomemben element presoje ekonomsko najugodnejše ponudbe in je presoja vezana na dejansko ugotavljanje sposobnosti ponudnikov ter je kvaliteta izvedbe naročila (neodvisno od natančnosti zahtev razpisne dokumentacije) v veliki meri odvisna od ponudnikovih znanj in sposobnosti (osebnih lastnosti) njegovega kadra, je merilo reference smiselno vključiti med ostala merila za ocenjevanje ponudb.

3. Vlagatelj očita naročniku nejasnost razpisne dokumentacije nadalje v delu, ki se nanaša na "Poglavje "Dodatek", na strani 3. oziroma na strani 11. razpisne dokumentacije.

Naročnik je na strani 3. razpisne dokumentacije v točki "C) Dodatek v ponudbi" navedel: "Poglavje "Dodatek" ni obvezni sestavni del ponudbe. V tem poglavju ponudnik navede podatke, priloži priloge (dokazila, reference, kataloge, prospekte, ipd.), ki jih naročnik ni izrecno zahteval, ponudnik pa meni, da so pomembni pri odločanju o izbiri izvajalca."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni najti poglavja z naslovom "Dodatek". Na strani 11. razpisne dokumentacije je le naslov "Dodatek k navodilom ponudnikom", v katerem pa naročnik v 10. točkah opisuje, katere izjave mora ponudnik izpolniti, finančna zavarovanja,â??, pri čemer naročnik navede, da bo izločil vse ponudnike, pri katerih bo iz Poročila pooblaščenega revizorja razvidno, da niso pravočasno poravnali svojih obveznosti,,,, za ostale dokumente oziroma pogoje pa ne navede, ali njihova nepredložitev pomeni nepravilno ponudbo.

Ker je razpisna dokumentacija nejasna in pri ponudnika vzbuja dvom, ali so dokumenti na strani 11. pogoj za pravilno ponudbo, ali pa gre za podatke oziroma priloge, ki jih naročnik ne postavlja kot pogoj, je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

4. Kot zadnje, je Državna revizijska komisija presodila zahtevek za revizijo v delu, ki očita naročniku uporabo nejasnega izraza "cassa sconto ne nudimo".

Naročnik je na strani 23. razpisne dokumentacije v obrazcu "Izjava o plačilnih pogojih" uporabil izraz "cassa sconto ne nudimo". Državna revizijska komisija na tem mestu poudarja, da ne gre za nejasnost razpisne dokumentacije, ampak samo za uporabo izraza, ki je splošno znan in uporabljen na finančnem področju, kar dokazuje tudi dejstvo, da je razpisno dokumentacijo prevzelo več ponudnikov, od katerih nobeden ni zahteval pojasnila glede spornega izraza. Ponudnik bi lahko skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 naročnika zaprosil za dodatno pojasnilo, vendar najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb, ki se je v konkretnem primeru iztekel z dnem 08.11.2006, torej pred dnevom vložitve zahtevka za revizijo dne 10.11.2006. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja neutemeljenost zahtevka za revizijo v navedenem delu.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je predmetna razpisna dokumentacija v posameznih delih nejasna in na njeni podlagi ponudniki ne morejo pripraviti pravilne ponudbe, s čimer je naročnik kršil prvi odstavek 23. člena ZJN-1, je vlagateljevemu zahtevku za revizijo delno ugodila in razveljavila sporne dele razpisne dokumentacije. V preostalem delu je zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Določilo 22. člena ZRPJN ne ureja načina povrnitve stroškov primeru delne utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato se v obravnavanem primeru glede povračila stroškov skladno z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05 in 43/06; v nadaljevanju: ZPP). Skladno z določilom tretjega odstavka 154. člena ZPP lahko sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. V konkretnem primeru je Državna revizijska komisija ugotovila utemeljenost zahtevka za revizijo v večinskem delu, manjši del pa ne predstavlja posebnih stroškov, zaradi česar je odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti vse potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v predmetnem postopku priglasil stroške za takso za revizijo v višini 200.000,00 SIT, stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk in materialne stroške v višini 2%, vse povečano za 20% DDV. Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN priznava vlagatelju stroške za revizijo v višini 200.000,00 SIT, za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 točk, kar znaša z vključenim 20% DDV v višini 396.000,00 SIT ter za materialne stroške v višini 2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk (20 točk), kar znaša z vključenim 20% DDV v višini 2.640,00 SIT in v višini 1% od presežka nad 1000 točk (20 točk), skupaj z 20% DDV v višini 2.640,00 SIT , vse skupaj v višini 601.280,00 SIT. V preostalem delu je Državna revizijska komisija zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"15.12.2006

Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Kopa Golnik, Golnik 36, Golnik
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran