018-456/2006 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo svetlobne signalizacije - profesionalni program in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Rona trgovina, d. o. o., šuceva ulica 25, Kranj, ki ga zastopa odvetnik Aljoša Drobnič, Cesta Staneta Žagarja 14, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 12. 2006

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je 6. 6. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 274/2006, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 62-63/2006 z dne 16. 6. 2006, pod številko objave Ob-16805/06.

Naročnik je 2. 8. 2006 izdal sklep o oddaji naročila št. 274/2006, v katerem je zapisal, da sta obe prispeli ponudbi (vlagateljeva ponudba in ponudba ponudnika Interlux Trade, d. o. o., Zvezna ulica 2b, Ljubljana; v nadaljevanju: ponudnik Interlux Trade), nepravilni, zato bo naročnik začel nov postopek oddaje javnega naročila.

Ponudnik Interlux Trade je vložil zahtevek za revizijo z dne 17. 8. 2006, v katerem navaja, da je naročnik nepravilno ugotovil neustreznost njegove ponudbe. Naročnik je s sklepom št. 274/06 z dne 30. 8. 2006 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Po nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in naročnikovo odločitev iz sklepa o oddaji naročila št. 274/06 z dne 2. 8. 2006 s sklepom št. 018-339/06-44-2857 z dne 19. 9. 2006 razveljavila.

Naročnik je 25. 10. 2006 izdal sklep o oddaji naročila št. 274/2006, s katerim je odločil, da se javno naročilo odda ponudniku Interlux Trade.

Vlagatelj je z dopisom z dne 27. 10. 2006 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, in sicer popis in pregled vzorcev, tehnične značilnosti (6. poglavje) in ponudbeni predračun (8. poglavje). Naročnik je z dopisom št. 247/06 z dne 2. 11. 2006 obvestil vlagatelja, da se izbrani ponudnik ne strinja z vpogledom v svojo ponudbo. Naročnik tudi pojasnjuje, da vpogled odklanja na podlagi 8. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 11. 2006, v katerem predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi sklep o oddaji javnega naročila št. 274/2006 z dne 25. 10. 2006. Vlagatelj meni, da je naročnik z zavrnitvijo zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika kršil temeljna načela ZJN-1 in bistveno kršil pravila postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je naročnik s takim ravnanjem onemogočil preveritev, ali izbrani ponudnik zadostuje tehničnim zahtevam in drugim naročnikovim pogojem, določenih v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da je vpogled zahteval prav zaradi morebitne odločitve o vložitvi zahtevka za revizijo. Ker izbrani ponudnik in naročnik vlagatelju nista omogočila vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, morebitnih nepravilnosti sploh ni bilo mogoče ugotavljati. Vlagatelj tudi meni, da v postopku oddaje javnega naročila ni mogoče uporabljati določil 8. člena ZJN-1 na takšen način, kot je to storil naročnik, mogoče pa je z uporabo določil 9. člena ZJN-1 določiti stopnjo zaupnosti in zavezati udeležence v postopku k varovanju zaupnih podatkov. Zavrnitev zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo tako onemogoča preveritev pravilnosti in zakonitosti oddaje javnega naročila. Glede na navedeno vlagatelj meni, da je takšen postopek oddaje javnega naročila treba v celoti razveljaviti.

Naročnik je 15. 11. 2006 sprejel sklep št. 274/06-rev, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da vlagatelj v prvem primeru, ko je naročnik kot nepravilni zavrnil obe ponudbi, ni zahteval nikakršnega pojasnila glede njegovih napak pri pripravi ponudbe, ker se je zavedal svoje napake ob njeni pripravi. Naročnik navaja, da je vlagatelj odreagiral šele, ko je prejel odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, čeprav se je zaveda in strinjal, da je bila njegova ponudba nepravilna. Naročnik ugotavlja, da gre za povsem jasno šikaniranje naročnika, s čimer mu vlagatelj povzroča škodo, ker mora naročnik nujno opremo, potrebno za varnost na cestah, kupovati sproti prek naročilnic. Naročnik tudi ugotavlja, da je zahtevek za revizijo zlasti neupravičen, ker vlagatelj ne opredeljuje, v čem bi imel škodo, pri tem pa se sklicuje tudi na 9. člen ZRPJN. Vlagateljeva ponudba je bila cenovno višja, vlagatelj pa se tudi zaveda, da je bila njegova ponudba tudi nepravilna, zaradi lastne napake pa hoče preprečiti naročniku, da odda javno naročilo. Naročnik tudi ugotavlja, da je vlagateljevo tolmačenje 8. člena ZJN-1, saj ta člen izrecno nalaga naročniku, da mora varovati ponudnikovo poslovno skrivnost. Če eden od ponudnikov zahteva kakršnekoli podatke iz konkurenčne ponudbe razen tistih, ki so splošno znani, je naročnikova dolžnost, da od ponudnika pridobi dovoljenje za vpogled v njegovo ponudbo. Zaradi kratkega roka, ki ga je vlagatelj postavil naročniku v zahtevi za vpogled v konkurenčno ponudbo, je naročnik telefonsko poizvedel pri izbranemu ponudniku, ali dovoli vpogled v dele njegove ponudbe. Ker je izbrani ponudnik odgovoril negativno, je to prepoved po vpogledu v ponudbo naročnik pisno sporočil vlagatelju. Naročnik tudi navaja, da je povsem napačno vlagateljevo sklicevanje na 9. člen ZJN-1, saj ta člen nalaga ponudnikom, da varujejo tiste dele razpisne dokumentacije, ki jih za tajno določi naročnik, torej ravno obratno od tega, kar dloča 8. člen ZJN-1.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 17. 11. 2006 obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu tudi izraža nestrinjanje z naročnikovimi razlogi za zavrnitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj izpostavlja, da ima vsak ponudnik skladno z določbami ZRPJN pravico do vložitve zahtevka za revizijo, pri čemer mora biti zahtevek za revizijo sestavljen skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN. Očitki vlagatelju, da gre pri uporabi legitimnih pravnih sredstev za šikaniranje naročnika, so tako povsem neutemeljeni in neprimerni. Vlagatelj poudarja, da je zahtevek za revizijo vložil skladno z ZRPJN, da je zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, pri te pa je opredelil, kateri del dokumentacije želi vpogledati, in navedel, da je zahtevo za vpogled vložil iz razloga odločitve o vložitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj izpolnjuje zahteve iz 9. člena ZRPJN. Zaradi neutemeljene zavrnitve vpogleda v ponudbeno dokumentacijo vlagatelj sploh ni mogel preveriti nepravilnosti v postopku izbire ponudnika, v primeru, da so nepravilnosti bile, je tako zaradi ravnanja naročnika vlagatelju nastala škoda. Glede naročnikovih navedb o poslovnih skrivnostih v postopkih javnega naročanja pa vlagatelj vztraja pri svojih navedbah in se pri tem sklicuje na že sprejete odločitve Državne revizijske komisije, in sicer predvsem tisti del, da so "javni del ponudb tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje ponudbe in skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo". Vlagatelj je prepričan, da je v tem postopku naročnik kršil temeljna načela ZJN-1, predvsem pa načelo transparentnosti in javnosti v postopkih javnih naročil ter načelo enakopravnega položaja ponudnikov. Vlagatelj tudi navaja, da je pri dobaviteljih neuradno pridobil informacijo, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil artikel, in sicer "živosrebrne visokotlačne sijalke - 80 W in 125 W" ter "natrijeve visokotlačne sijalke - 70 W in 100 W", ki naj tehnično ne bi ustrezale razpisanim tehničnim značilnostim, in sicer pod točko 6.6b (življenjska doba živosrebrnih visokotlačnih sijalk) in točko 6.7b (življenjska doba natrijevih visokotlačnih sijalk). Zaradi zavrnitve zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo vlagatelj tega ni mogel preveriti.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 274/2006 z dne 22. 11. Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. Državna revizijska komisija je naročnika pozvala k posredovanju še dodatne dokumentacije. Naročnik je zaprošeno dodatno dokumentacijo posredoval 1. 12. 2006.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma navaja, da meje njenega odločanja predstavlja drugi odstavek 19. člen ZRPJN, ki določa, da "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila." Iz navedene določbe ZRPJN je razvidno, da Državni revizijski komisiji predstavlja osnovo za odločanje (le) zahtevek za revizijo (v njem vsebovane očitane kršitve, zatrjevana dejstva, predlagani dokazi, konkretno opredeljen pravnovarstveni predlog).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 17. 11. 2006 glede vložitve zahtevka za revizijo sklicuje "na že sprejete odločbe Državne revizijske komisije, in sicer predvsem tisti del, da so ''javni del ponudb tudi podatki ...''", da meni, da je naročnik kršil predvsem načelo transparentnosti in javnosti v postopkih javnih naročil ter tudi načelo enakopravnega položaja ponudnikov, poleg tega pa natančno specificira domnevne nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika oziroma neprimernost nekaterih izmed ponujenih artiklov, ki jih je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika želel preveriti.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-138/2006, 018-254/2006) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13.-16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z naročnikovo odločitvijo, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik v trenutku, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru dodatnih oziroma novih navedb in kršitev oziroma spremembe ali dopolnitve revizijskega predloga v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je vlagatelj prepozno uveljavljal nova dejstva in kršitve oziroma njihovo specifikacijo, zato o njih Državna revizijska komisija ni mogla meritorno odločati. Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo tako upoštevala le navedbe in dejansko stanje, kot jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj posamezne navedbe v zahtevku za revizijo oblikoval na zelo splošen način, pri tem pa nobeno izmed njih ni obrazložil oziroma konkretiziral na način, da bi jih bilo mogoče tudi vsebinsko preizkusiti. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na to, da je naročnik z zavrnitvijo vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika "kršil temeljna načela Zakona o javnih naročilih in bistveno kršil pravila postopka izdaje javnega naročila", vendar je pri tem treba ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne konkretizira, katera načela je naročnik kršil in predvsem, kako jih je naročnik kršil. Ravno tako je takšno stališče treba sprejeti glede kršitev pravil postopka oddaje javnega naročila. Iz zahtevka za revizijo je mogoče tudi razbrati, da vlagatelj meni, da "se v postopku oddaje javnega naročila ne morejo uporabljati določila 8. člena Zakona o javnih naročilih na takšen način, kot je to storil naročnik, mogoče pa je z uporabo določil 9. člena istega zakona določiti stopnjo zaupnosti in zavezati udeležence v postopku k varovanju zaupnih podatkov", vendar je tudi v tem primeru mogoče ugotoviti, da vlagatelj svojih navedb ne konkretizira.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je med strankama nesporno le to, da naročnik vlagatelju ni dovolil vpogleda v posamezna poglavja ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo le na splošno ugotavlja, da je bila vlagatelju "onemogočena preveritev, ali izbrani ponudnik zadostuje tehničnim zahtevam in drugim pogojem naročnika", in navaja, da z zavrnitvijo vpogleda v posamezne dele ponudbe izbranega ponudnika "morebitnih nepravilnosti sploh ni bilo mogoče ugotavljati". Vlagatelj je šele v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo natančneje opredelil posamezne, domnevno tehnično neprimerne, ponujene artikle iz ponudbe izbranega ponudnika z navedbo, da je pridobil neuradno informacijo o tem, da naj bi bili konkretno navedeni artikli iz ponudbe izbranega ponudnika tehnično neprimerni. Ker vlagatelj ni z ničimer izkazal, da iz objektivnih razlogov navedenih ugotovitev glede domnevne tehnične neprimernosti ponujenih artiklov iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogel uveljavljati že v zahtevku za revizijo, in glede na to, da ni mogoče odločati o novih dejstvih in dokazih v nadaljevanju postopka revizije, vlagatelj pa bi tudi ob omogočitvi vpogleda ne mogel širiti meja zahtevka za revizijo in navajati novih kršitev, Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni pripravil tako, da bi bilo mogoče tudi po omogočitvi vpogleda ugotoviti, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Vlagatelj bi namreč v morebitnem kasnejši fazi postopka revizije ne mogel uveljavljati kršitev, ki jih je izpostavil v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 12. 12. 2006


Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije










Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- odvetnik Aljoša Drobnič, Cesta Staneta Žagarja 14, 4000 Kranj,
- Interlux Trade, d. o. o., Zvezna ulica 2b, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran