018-450/2006 Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "dobavo opreme za kuhinje", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Winterhalter Gastronom d.o.o., Adamičeva cesta 40, Grosuplje, ki ga zastopa odvetniška družba Pirnat - Kovačič o.p. d.n.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.12.2006

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Dne 21.04.2006 je naročnik sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "dobavo opreme za kuhinje" po odprtem postopku ter imenovanju vodje izvedbe javnega naročila in strokovne komisje za izvedbo javnega razpisa za oddajo predmetnega javnega naročila. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 48-49/06, z dne 12.05.2006, pod št. objave Ob-12915/06, in sicer razdeljeno v šest sklopov, med drugim v sklop 1 - pomivalni stroj s sistemom za sortiranje ter izhodno mizo (1 kos).

Vlagatelj je dne 09.06.2006 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 12.06.2006 (rok za sprejemanje ponudb je bil določen 12.06.2006 do 15. ure), zoper tehnične specifikacije opreme za sklop 1. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-240/06-31-2103, z dne 24.07.2006, citirani zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Naročnik je objavil v Uradnem listu RS, št. 83/06, z dne 04.08.2006, pod št. objave Ob-22520/06, popravek v zvezi s predmetnim javnim razpisom, in sicer med drugim podaljšanje roka za predložitev ponudb do 14.08.2006 do 15. ure.

Naročnik je s Sklepom št. 430-154/2006-1 (ki se nanaša na sklop 1 predmetnega javnega naročila), ki je zajet med drugim v dokumentu Sklepi o oddaji naročila, št. 430-154/2006/26 (17141-05), z dne 12.09.2006, citirani sklop oddal ponudniku BIRO R d.o.o., Zaloška c. 161, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), preostale ponudnike oziroma ponudbe od skupno 4 pravočasnih, prispelih za ta sklop, pa je naročnik izločil iz nadaljnjega postopka, ker ne ustrezajo v celoti tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik je sklepe o oddaji naročila posredoval vlagatelju z dopisom, št. 430-154/2006/29 (17141-05), z dne 15.09.2006, ki ga je le-ta prejel 18.09.2006.

Vlagatelj je na naročnika naslovil dne 18.09.2006 vlogo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, kar mu je naročnik omogočil dne 26.09.2006, o čemer je bil voden zapisnik o vpogledu v ponudbo.

Vlagatelj je na naročnika dne 26.09.2006 naslovil zahtevek za dodatno obrazložitev naročnikovega sklepa za sklop 1, kar je naročnik storil z obrazložitvijo dne 09.10.2006, ki jo je vlagatelj prejel 11.10.2006.

Zoper sklep naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 1 je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne 20.10.2006. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja naslednje očitke (ki jih v le-tem tudi podrobneje obrazloži), in sicer:
â"˘ Glede ponudbe vlagatelja (vlagatelj zatrjuje pravilnost svoje ponudbe):
- Naročnik je neutemeljeno izločil njegovo ponudbo, ker so pomivalne roke ponujenega stroja izvedene iz specialnega PVC materiala - nerjaveče, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, kjer je bilo zahtevano, da mora biti kompletni pomivalni sistem, črpalke, grelna telesa, bojlerji, vse izdelano iz nerjavečega jekla CrNi.
- Naročnik je neutemeljeno izločil njegovo ponudbo, ker je število zgornjih pomivalnih rok v pomivalni coni ponujenega stroja 5, število spodnjih pomivalnih rok v pomivalni coni ponujenega stroja pa je 3, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, kjer je bilo zahtevano, da mora biti zgoraj v pomivalni coni 6 pomivalnih rok in da morajo biti spodaj v pomivalni coni 4 pomivalne roke.
- Naročnik je neutemeljeno izločil njegovo ponudbo, ker je dolžina cone izpiranja 700 mm, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, kjer je bila zahtevana dolžina cone izpiranja 1350 mm +/- 5%.
- Naročnik je neutemeljeno izločil njegovo ponudbo, ker je volumen tanka v pomivalni coni 70 1, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, kjer je bil zahtevan volumen tanka min. l00 l.
â"˘ Glede ponudbe izbranega ponudnika (vlagatelj zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika):
- Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudil pomivalni stroj, pri katerem so (razvidno predvsem iz prospekta proizvajalca HOBART GmbH CNA Series Rack conveyor dishwashers, katerega je izbrani ponudnik priložil k svoji ponudbi): 1. pomivalne roke - končni čep iz PVC-ja črne barve, 2. bajonetni nastavek za pomivalne roke iz PVC-ja bele barve in 3. izpiralne roke - šobe na zadnjem izpiranju iz PVC-ja modre barve, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, stran 36, točka 2 - Košarni pomivalni stroj, kjer je bilo zahtevano, da so vsi deli tega stroja izdelani iz inoxa (12. alineja citirane točke), kakor tudi, da je kompletni pomivalni sistem, črpalke, grelna telesa, bojlerji, vse izdelano iz nerjavečega jekla CrNi (13. alineja citirane točke).
- Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudil pomivalni stroj z dvojnim izpiranjem, kar je jasno razvidno iz prospekta proizvajalca ponujenega stroja, iz katerega povsem jasno izhaja, da gre za dvojni dovod vode in dvojno izpiranje, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, stran 37, Pomivanje s trojnim izpiranjem (11. alineja).
â"˘ Glede postopka oddaje:
- Naročnik ni prav z ničemer obrazložil pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika temveč zgolj pavšalno navaja, da ponudba izbranega ponudnika ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije.
- Naročnik je izbranega ponudnika in vlagatelja obravnaval neenakopravno. Naročnik je na vlagateljeve pritožbe in pripombe pripravil odgovor in domnevno "študijo raziskave trga". Vsi odgovori in pojasnila ter "študija" so izrazito nenaklonjeni vlagatelju, vsebujejo pa tudi vsebinske napake in neresnice, kot na primer napačne ugotovitve, trditve ter celo napačne prevode ("KlarspĂĽlerpumpe" ni črpalka v coni splakovanja, temveč črpalka za doziranje sredstva za izpiranje. Iz tega izhaja v nadaljevanju napačen sklep naročnika). Vezano na predložen test vlagatelja, ugotovitev naročnika da "vzorec 1 ne more biti ocenjen po DIN 10510", iz česar izhaja, da zahteva po standardu DIN 10510 ni izpolnjena, ne drži. Standard DIN 10510 ne predpisuje mejnih vrednosti za cone predpomivanja. Vzorec št. 1 je vzorec iz cone predpomivanja, in kot tak ne more biti ocenjen po standardu DIN 10510.
- Naročnik v razpisu od potencialnih ponudnikov ni zahteval: nikakršnih referenc, nikakršnih podatkov o številu pooblaščenih serviserjev in nikakršnih podatkov o odzivnem času servisa in dobavi nadomestnih delov.
- Na koncu pa vlagatelj ne more mimo pomisleka, do katerega je prišel pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in s pomočjo katerega je nedvoumno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika zelo podobna razpisni dokumentaciji naročnika po obliki, številu vrstic, vrsti in velikosti fonta, posameznih številkah,.... Iz tega vlagatelj sklepa, da je ali ponudnik uporabil za osnovo razpisno dokumentacijo naročnika, ali pa obratno, da je naročnik kot osnovo za razpis uporabil že pripravljeno ponudbo kasneje izbranega ponudnika.
Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila št. 430-154/2006 za sklop 1 (sklep št. 430-154/2006-1), z dne 12.09.2006, poleg tega pa priglaša stroške tega revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o zahtevku za revizijo dalje do plačila v 15 dneh pod izvršbo po priloženem stroškovniku.

Naročnik je s sklepom, št. 430-154/2006/40 (17141-05), z dne 07.11.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Naročnik v citiranem sklepu podrobneje obrazloži razloge za svojo odločitev o zahtevku za revizijo.
Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 15.11.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 20.11.2006, odstopil le-tej zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitke glede ponudbe vlagatelja (vlagatelj zatrjuje pravilnost svoje ponudbe).

Državna revizijska komisija je kot prvega presojala vlagateljev očitek glede neutemeljene izločitve njegove ponudbe, ker so pomivalne roke ponujenega stroja izvedene iz specialnega PVC materiala - nerjaveče, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, kjer je bilo zahtevano, da mora biti kompletni pomivalni sistem, črpalke, grelna telesa, bojlerji, vse izdelano iz nerjavečega jekla CrNi.
Vlagatelj navaja, da je uporaba plastičnega materiala v profesionalnih pomivalnih strojih aktualno stanje tehnike ter ima s strani vlagatelja ponujen material najboljše do sedaj znane lastnosti, ki presegajo lastnosti nerjavečega jekla CrNi 1.4301.
Vpogled v razpisno dokumentacijo pokaže, da je naročnik v VI. in VII. delu (Vrsta, opis, tehnične značilnosti opreme, količina in ostale zahteve naročnika) le-te določil za sklop 1 za košarni pomivalni stroj med drugim, da morajo biti vsi deli izdelani iz inox-a, ter da morajo biti kompletni pomivalni sistem, črpalke, grelna telesa, bojlerji vsi izdelani iz nerjavečega jekla CrNi 1.4301. Vlagatelj je zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji v povezavi z izdelavo pomivalnih rok oziroma šob iz inoxa oziroma nerjavečega jekla ocenil kot sporno oziroma diksriminatorno in v nasprotju z 32. členom ZJN-1, zato je dne 09.06.2006 med drugim tudi iz tega naslova vložil zahtevek za revizijo, o katerem je Državna revizijska komisija s sklepom 018-240/06-31-2103, z dne 24.07.2006, odločila tako, da ga je zavrnila kot neutemeljenega.
Glede na to, da je bilo o zahtevi naročnika v smislu izdelave pomivalnih rok oziroma šob iz inoxa oziroma nerjavečega jekla odločeno s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-240/06-31-2103, z dne 24.07.2006, kot izhaja iz izreka citiranega sklepa, je Državna revizijska komisija morala zavrniti tudi vlagateljev predmetni očitek v konkretnem revizijskem postopku kot neutemeljen. Vlagateljeva ponudba je namreč iz tega naslova (ker je ponudil pomivalne roke iz posebnega PVC materiala) neskladna z relevantno zahtevo iz razpisne dokumentacije.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je naročnik neutemeljeno izločil njegovo ponudbo, ker je število zgornjih pomivalnih rok v pomivalni coni ponujenega stroja 5, število spodnjih pomivalnih rok v pomivalni coni ponujenega stroja pa je 3, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, kjer je bilo zahtevano, da mora biti zgoraj v pomivalni coni 6 pomivalnih rok in da morajo biti spodaj v pomivalni coni 4 pomivalne roke.
Vlagatelj glede števila pomivalnih rok v pomivalni coni zgoraj in spodaj opozarja, da je naročnik s svojimi dodatnimi pojasnili v zvezi s pripravo ponudbe dne 05.06.2006 izrecno določil, da mora biti v coni pomivanja zgoraj 6 pomivalnih šob, spodaj pa 4 pomivalne šobe, tem zahtevam pa vlagatelj s svojo ponudbo v celoti ustreza, saj ima njegov ponujen pomivalni stroj v pomivalni coni zgoraj 25 pomivalnih šob, spodaj pa 15. Tako je naročnik napačno, v nasprotju s svojimi lastnimi navodili za pripravo ponudbe, ocenil ponudbo vlagatelja v tem delu.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v VI. in VII. delu (Vrsta, opis, tehnične značilnosti opreme, količina in ostale zahteve naročnika) le-te za sklop 1 za košarni pomivalni stroj v razdelku "Pomivanje s trojnim izpiranjem" določil "število pomivalnih rok min. zgoraj 6, spodaj 4". Naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo navaja, da se je v dodatnih pojasnilih, z dne 29.05.2006, vprašanje, ki ga je zastavil vlagatelj - kot potencialni ponudnik, glasilo: "Ali ima lahko ponujeni pomivalni stroj v pomivalni coni 5 pomivalnih rok in eno pomivalno roko v delu izpiralne cone zgoraj (skupaj 6 - zahtevano 6) in 3 pomivalne roke v pomivalni coni in eno pomivalno roko v delu izpiralne cone spodaj (skupaj 4 - zahtevano 4). Razporeditev rok ustreza standardu pomivanja DIN 10510.". Naročnik v nadaljevanju obrazložitve pojasni, da je na navedeno vprašanje odgovoril, kot sledi: "Pomivalne roke morajo biti v coni za pomivanje, ne v coni za izpiranje, saj je od tega odvisna kvaliteta pomivanja.". Nadalje naročnik navaja, da se je v dodatnih pojasnilih, z dne 5.6.2006, vprašanje vlagatelja - kot potencialnega ponudnika glasilo: "Ponovno sprašujemo, kakšno je minimalno število pomivalnih rok zgoraj in spodaj v coni pomivanja z izpiranjem.". Naročnik pojasnjuje, da je na navedeno vprašanje odgovoril, kot sledi: "V coni pomivanja z izpiranjem mora biti zgoraj 6 pomivalnih šob, spodaj pa 4.".
Državna revizijska komisija poudarja, da je potrebno posamezni odgovor naročnika brati in ga razumeti v kontekstu zastavljenega vprašanja. Vlagatelj je namreč naročnika dvakrat spraševal glede števila pomivalnih rok (in ne šob), naročnik pa mu je pri prvem odgovoru odgovoril z besedno zvezo "pomivalne roke", pri drugem odgovoru (ki se je nanašal na ponovno vprašanje vlagatelja glede števila pomivalnih rok - in ne šob) pa mu je naročnik odgovoril "zgoraj 6 pomivalnih šob, spodaj pa 4.". Iz konteksta zastavljenih dveh zaporednih vprašanj vlagatelja v zvezi s številom pomivalnih rok gre torej razumeti tudi naročnikov drugi odgovor v smeri, da mora biti v coni pomivanja z izpiranjem zgoraj 6 pomivalnih rok, spodaj pa 4 (roke).
Vpogled v ponudbo vlagatelja pokaže, da je le-ta ponudil v "coni glavnega pomivanja L" 5 zgornjih pomivalnih rok ter 3 spodnje pomivalne roke, kar je neskladju z zahtevo razpisne dokumentacije po "številu pomivalnih rok min. zgaraj 6, spadaj 4".
V posledici gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot neutemeljenega.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je naročnik neutemeljeno izločil njegovo ponudbo, ker je dolžina cone izpiranja 700 mm, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, kjer je bila zahtevana dolžina cone izpiranja 1350 mm +/- 5%.
Vlagatelj ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji naročnika ni predpisana dolžina cone izpiranja. Glede na navedeno dolžina cone izpiranja ne more biti nikakršno merilo za ugotavljanje pravilnosti ponudb in tudi ne razlog za izločitev ponudbe. Predpisana dolžina 1350 mm velja za dolžino cone pomivanja s trojnim izpiranjem, ne pa za cono izpiranja.
Vpogled v razpisno dokumentacijo pokaže, da je naročnik v VI. in VII. delu (Vrsta, opis, tehnične značilnosti opreme, količina in ostale zahteve naročnika) le-te za sklop 1 za košarni pomivalni stroj v razdelku "Pomivanje s trojnim izpiranjem" določil "dolžina cone 1350 mm(+-50 mm)", iz česar sledi, da je bila zahtevana dolžina cone "Pomivanja s trojnim izpiranjem" 1350 mm(+-50 mm), torej od 1300 mm do 1400 mm.
Na podlagi vpogleda v ponudbo vlagatelja pa gre ugotoviti, da je pomivanje s trojnim izpiranjem razdeljeno na dva dela, in sicer na "cono glavnega pomivanja L" in "cono trikratnega izpiranja M s temperaturnim korakom". Dolžina "cone glavnega pomivanja L" je 1050 mm, kar je razvidno iz "Specifikacije in tehnične priloge k predračunu / ponudbi", predložene v ponudbi vlagatelja, in sicer iz 2. in 3. strani citirane specifikacije ter iz 20. in 21. strani prospektnega materiala. Dolžina "cone trikratnega izpiranja M s temperaturnim korakom" pa je 700 mm, kar je razvidno iz "Specifikacije in tehnične priloge k predračunu / ponudbi", predložene v ponudbi vlagatelja, in sicer iz 2. in 4. strani citirane specifikacije ter iz 20. in 21. strani prospektnega materiala.
Nesporno gre torej ugotoviti, da "cona glavnega pomivanja L" in "cona trikratnega izpiranja M s temperaturnim korakom" predstavljata skupaj cono, ki jo je naročnik v razpisni dokumentaciji v VI. in VII. delu (Vrsta, opis, tehnične značilnosti opreme, količina in ostale zahteve naročnika) le-te poimenoval "Pomivanje s trojnim izpiranjem". Upoštevajoč navedeno, je (skupna) dolžina cone pomivanja s trojnim izpiranjem pri ponudbi vlagatelja 1750 mm (1050 mm + 700 mm), maksimalna dovoljena dolžina v razpisni dokumentaciji pa je 1400 mm (1350 mm + 50 mm = 1400 mm).
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da dolžina cone "Pomivanja s trojnim izpiranjem" v ponudbi vlagatelja presega maksimalno dovoljeno dolžino iz razpisne dokumentacije.
Vsled gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je morala zavrniti kot neutemeljenega.

Kot zadnjega od očitkov glede ponudbe vlagatelja je Državna revizijska komisija presojala očitek, da je naročnik neutemeljeno izločil njegovo ponudbo, ker je volumen tanka v pomivalni coni 70 1, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, kjer je bil zahtevan volumen tanka min. l00 l.
Vlagatelj navaja, da je ponudil kapaciteto tanka v pomivalni coni s trojnim izpiranjem 155 1 (=85 1 + 70 1), kar vsekakor dosega predpisanih l00 1. Odstopanja navzgor so po vlagateljevem mnenju dopustna.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v VI. in VII. delu (Vrsta, opis, tehnične značilnosti opreme, količina in ostale zahteve naročnika) le-te določil za sklop 1 za košarni pomivalni stroj v razdelku "Pomivanje s trojnim izpiranjem":
â"˘ dolžina cone 1350 mm(+-50 mm)
â"˘ sprednji izolirani paneli, debelina 40 mm (izolacija poliuretan brez FCKW)
â"˘ pa dolžini "inspekcijska" vrata
â"˘ volumen tanka min. 100 l
â"˘ moč pomivalne črpalke min. 1,5 KW
â"˘ kapaciteta pomivalne črpalke min. 1000 lit./min
â"˘ število pomivalnih rok min. zgaraj 6, spadaj 4
â"˘ moč grelca za pomivalno vodo (60-65°C) 12 KW
â"˘ termostatska kontrola delovanja,
â"˘ prikaz temperature na displeju
â"˘ trojno izpiranje z by-pass varčevalnim sistemom za izpiralna sredstva
â"˘ vgrajen bojler za priklop na hladno mehko vodo
â"˘ moč bojlerja min. 15 KW (za stroj z vgrajenim kondenzatorjem odpadne toplote)
â"˘ temperatura izpiranja 80°C".
Iz razpisne dokumentacije je torej razvidno, da je naročnik za sklop 1 za košarni pomivalni stroj v razdelku "Pomivanje s trojnim izpiranjem" določil "volumen tanka min. 100 l".
Naročnik v obrazložitvi sklepa, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, navaja, da gre iz (zgoraj) citiranih tehničnih zahtev ugotoviti, da so v tem delu združene tehnične zahteve pomivalno - izpiralne cone, ki si smiselno zaporedno sledijo, in sicer tako, da se prve 3 alineje nanašajo na pomivalno - izpiralno cono kot celoto, naslednjih 7 alinej se nanaša na pomivalno cono, zadnje 4 alineje pa na izpiralno cono. Iz navedenega je po naročnikovem mnenju nedvoumno ugotoviti, da se minimalno 100 - litrski volumen tanka nanaša le na pomivalno cono, za izpiranje v izpiralni coni pa se uporablja by-pass varčevalni sistem za izpiralna sredstva (11. alineja), pri čemer je sam sistem by-pass izpiranja odvisen od načina rešitve posameznega proizvajalca. Nadalje naročnik v citirani obrazložitvi pojasnjuje, da se je v dodatnih pojasnilih, z dne 29.05.2006, vprašanje vlagatelja - potencialnega ponudnika glasilo: "Ali je lahko volumen tanka pomivalne cone z izpiralno cono v ponujenem stroju namesto min.100 lit, 2x80 lit (80 lit. v pomivalnem delu, 80 lit. v izpiralnem delu - boljši izkoristek pomivalnega sredstva"". Zatem naročnik pojasnjuje v citirani obrazložitvi, da je na navedeno vprašanje odgovoril, kot sledi: "Odstopanja navzgor so možna, zato je ta volumen sprejemljiv.". Naročnik še dodaja v obrambi svoje citirane odločitve, da je spregledal zanj zavajajočo delitev kapacitete tanka v dva ločena tanka - v pralnem in izpiralnem delu in je odgovor na vprašanje oblikoval upoštevajoč dejstvo, da gre za delitev kapacitete tanka v okviru pomivalne cone, pri čemer pa je izpiralni del v skladu z razpisno dokumentacijo rešen z by-pass sistemom.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročniku vlagatelj zastavil povsem jasno vprašanje glede delitve tanka na 80 litrov v pomivalnem delu in 80 litrov v izpiralnem delu, zato ni mogoče pritrditi naročnikovi obrambi, da je spregledal zanj zavajajočo delitev kapacitete tanka v dva ločena tanka - v pralnem in izpiralnem delu oziroma da je bil zaradi te zavajajoče delitve podan odgovor kot ga je podal ("Odstopanja navzgor so možna, zato je ta volumen sprejemljiv."). Pri tem Državna revizijska komisija dodaja, da iz razpisne dokumentacije iz razdelka "Pomivanje s trojnim izpiranjem" ne izhaja nedvoumno, da se zahteva po "volumnu tanka min. 100 l" nanaša zgolj na pomivalno cono.
Vpogled v ponudbo vlagatelja pokaže, da je le-ta ponudil v "coni glavnega pomivanja L" 85-litrski tank ter v "coni trikratnega izpiranja M s temperaturnim korakom" 70-litrski tank, kar je razvidno iz "Specifikacije in tehnične priloge k predračunu / ponudbi", predložene v ponudbi vlagatelja, in sicer iz 4. strani citirane specifikacije.
Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil košarni pomivalni stroj, ki ustreza zahtevi razpisne dokumentacije (in podanim odgovorom naročnika glede te zahteve) v razdelku "Pomivanje s trojnim izpiranjem", in sicer po "volumnu tanka min. 100 l".
Vsled gornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je pripoznala kot utemeljenega.

Državna revizijska komisija je zatem obravnavala očitka vlagatelja glede ponudbe izbranega ponudnika (vlagatelj zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika).

Najprej je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, da je izbrani ponudnik ponudil pomivalni stroj, pri katerem so (razvidno predvsem iz prospekta proizvajalca HOBART GmbH CNA Series Rack conveyor dishwashers, katerega je izbrani ponudnik priložil k svoji ponudbi): 1. pomivalne roke - končni čep iz PVC-ja črne barve, 2. bajonetni nastavek za pomivalne roke iz PVC-ja bele barve in 3. izpiralne roke - šobe na zadnjem izpiranju iz PVC-ja modre barve, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, stran 36, točka 2 - Košarni pomivalni stroj, kjer je bilo zahtevano, da so vsi deli tega stroja izdelani iz inoxa (12. alineja citirane točke), kakor tudi, da je kompletni pomivalni sistem, črpalke, grelna telesa, bojlerji, vse izdelano iz nerjavečega jekla CrNi (13. alineja citirane točke).
Iz razpisne dokumentacije sledi, da je naročnik v VI. in VII. delu (Vrsta, opis, tehnične značilnosti opreme, količina in ostale zahteve naročnika) le-te za sklop 1 na strani 36, točka 2 - Košarni pomivalni stroj uvodoma določil "vsi deli izdelani iz inoxa" (12. alineja citirane točke), ter "kompletni pomivalni sistem, črpalke, grelna telesa, bojlerji, vse izdelano iz nerjavečega jekla CrNi 1.4301" (13. alineja citirane točke). Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tako oblikovanimi zahtevami vendarle ni zahteval, da je stroj v 100 % deležu sestavljen iz inoxa oziroma iz nerjavečega jekla, saj je pomivalni stroj kot tak sestav različnih komponent, kot na primer tesnil, električnih instalacij (le-te imajo izolacijo iz ustreznega PVC-ja oziroma drugega ne-jeklenega / ne-inox materiala) ipd. Nerjaveče jeklo oziroma inox namreč nimata lastnosti v smislu funkcije tesnenja (pri tesnilih) oziroma električne izolativnosti (pri izolaciji električnih prevodnikov), zato ju že po njuni naravi pri določenih delih sploh ni mogoče uporabiti, kar je popolnoma logično. Upoštevajoč navedeno "bi moral" naročnik v razpisni dokumentaciji praktično za vsak mikro-del stroja navesti, kakšen material zahteva, kar pa je nelogično in nesmiselno.
Naročnik pojasni v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen, da so črni čepi končna tesnila - zaključni deli pomivalnih rok, bajonetni nastavki vmesni člen med dovodnimi cevmi vode in pomivalnimi rokami in torej vmesna tesnila, dovodne cevi in pomivalne roke pa so izdelane iz inoxa, prav tako pa so izpiralne šobe izdelane iz inoxa.
Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika pokaže, da je slednji v svoji ponudbi priložil prospektni material proizvajalca HOBART za "CNA Series Rack conveyor dishwashers", iz katerega je razvidno, da so pomivalne roke pomivalnega sistema iz inoxa z izjemo zaključnih čepov (črn PVC) in bajonetnih nastavkov (bel PVC), zaradi česar pa ni mogoče trditi, da pomivalne roke niso izdelane inoxa oziroma iz nerjavečega jekla. Podobno gre ugotoviti tudi, da iz citiranega prospekta izhaja, da so izpiralne roke iz inoxa z izjemo vrste šob na eni izmed izpiralnih rok, zaradi česar prav tako ni mogoče trditi, da izpiralne roke niso izdelane iz inoxa oziroma iz nerjavečega jekla.
Vsled gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je morala zavrniti kot neutemeljenega.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponudil pomivalni stroj z dvojnim izpiranjem, kar je jasno razvidno iz prospekta proizvajalca ponujenega stroja, iz katerega povsem jasno izhaja, da gre za dvojni dovod vode in dvojno izpiranje, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz tehnične specifikacije za sklop 1 iz VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, stran 37, Pomivanje s trojnim izpiranjem (11. alineja).
Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v VI. in VII. delu (Vrsta, opis, tehnične značilnosti opreme, količina in ostale zahteve naročnika) le-te za sklop 1 za košarni pomivalni stroj v razdelku "Pomivanje s trojnim izpiranjem" določil "trojno izpiranje z by-pass varčevalnim sistemom za izpiralna sredstva".
Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji v ponudbenem predračunu navedel košarni pomivalni stroj HOBART, CNA-L, CDS, v "Tehnični specifikaciji opreme k ponudbi št. 065/06 javni razpis št. 430-154/2006 - oprema kuhinje" pa košarni pomivalni stroj tip HOBART, CNA-L + CDS + C-30. Iz citirane specifikacije sledi v razdelku "pomivanje s trojnim izpiranjem" opis "trojno izpiranje z by-pass varčevalnim sistemom za izpiralna sredstva". Nadalje iz prospektnega materiala, ki je sestavni del ponudbe, izhaja na predzadnji strani (tabela) v vrstici "Rinse zone (Dual Rinse)" pod kolono za model stroja CNA-L, da je osnovna različica stroja z dvojnim izpiranjem, pri čemer je podvrstica "Triple rinse" označena tako, da je različica s trojnim izpiranjem opcijska. Glede na vse navedeno gre ugotoviti, da ponujeni stroj izpolnjuje zahtevo po trojnem izpiranju iz razpisne dokumentacije.
Izhajajoč iz gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je morala zavrniti kot neutemeljenega.

Državna revizijska komisija je na koncu obravnavala še očitke vlagatelja glede postopka oddaje.

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljev očitek, da naročnik ni prav z ničemer obrazložil pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika temveč zgolj pavšalno navaja, da ponudba izbranega ponudnika ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj se sklicuje na določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), in naročniku očita kršitev 324. člena ZPP, saj obrazložitev sklepa st. 430-154/2006-1 ne vsebuje razlogov o tem, zakaj je ponudba izbranega ponudnika pravilna. Omenjeni sklep vsebuje zgolj obrazložitev, zakaj so bile ponudbe preostalih treh ponudnikov izločene kot nepravilne. Zaradi navedenega je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ima sklep take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pravilnost posamezne ponudbe, v konkretnem primeru ponudbe izbranega ponudnika, zagotovo je.
Državna revizijska komisija poudarja, da gre v primeru sklepa o oddaji naročila, z dne 12.09.2006, in dodatne obrazložitve o oddaji naročila, z dne 09.10.2006, za fazo postopka oddaje javnega naročila, ki je podvržena pravilom ZJN-1 (ki je materialni predpis, ki ureja postopke oddaje naročil) in ne pravilom ZRPJN (ki je procesni predpis, ki ureja pravno varstvo) ter ne na njegovi podlagi smiselni uporabi pravil ZPP. V tem kontekstu sta torej relevantna prvi odstavek 78. člena ZJN-1, ki nalaga naročniku:
- da po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti,
- da mora svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo,
- da mora o svoji odločitvi obvestiti vse ponudnike,
ter drugi odstavek 78. člena ZJN-1, ki med drugim določa sestavini, ki jih mora vsebovati naročnikova dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila (ki jo mora naročnik posredovati neizbranemu ponudniku na njegovo izrecno zahtevo), in sicer:
- razloge za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika,
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.
ZJN-1 torej v citirani določbi (prvi odstavek) izrecno govori o dolžnostnem ravnanju naročnika, da mora o svoji odločitvi obvestiti vse ponudnike. V ZJN-1 torej ni predpisano, da mora biti dokument, s katerim naročnik o svoji odločitvi obvesti vse ponudnike, obrazložen. V nadaljevanju (drugi odstavek) pa 78. člen ZJN-1 predpisuje zgolj elemente dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, in sicer razloge za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Vsebine oziroma kako izčrpna mora biti dodatna obrazložitev za ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo neizbranega ponudnika pa 78. člen ZJN-1 ne normira.
Glede na navedeno torej ni mogoče naročniku očitati kršitve določb ZPP kot to navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Poleg tega pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju tudi omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kot izhaja iz zapisnika o vpogledu, z dne 26.09.2006, iz česar sledi, da si je vlagatelj podrobneje ogledal domnevno sporne postavke iz ponudbe izbranega ponudnika.
Vsled gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je zavrnila kot neutemeljenega.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, da je naročnik izbranega ponudnika in vlagatelja obravnaval neenakopravno.
Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik na vlagateljeve pritožbe in pripombe pripravil odgovor in domnevno "študijo raziskave trga". Vsi odgovori in pojasnila ter "študija" so izrazito nenaklonjeni vlagatelju, vsebujejo pa tudi vsebinske napake in neresnice, kot na primer napačne ugotovitve, trditve ter celo napačne prevode ("KlarspĂĽlerpumpe" ni črpalka v coni splakovanja, temveč črpalka za doziranje sredstva za izpiranje. Iz tega izhaja v nadaljevanju napačen sklep naročnika). Vezano na predložen test vlagatelja, ugotovitev naročnika da "vzorec 1 ne more biti ocenjen po DIN 10510", iz česar izhaja, da zahteva po standardu DIN 10510 ni izpolnjena, ne drži. Standard DIN 10510 ne predpisuje mejnih vrednosti za cone predpomivanja. Vzorec št. 1 je vzorec iz cone predpomivanja, in kot tak ne more biti ocenjen po standardu DIN 10510.
Vpogled v spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu pokaže, da gre za očitek, povezan vsebinsko z navedbami vlagatelja iz zahtevka za revizijo, z dne 09.06.2006, o katerem je Državna revizijska komisija s sklepom 018-240/06-31-2103, z dne 24.07.2006, odločila tako, da ga je zavrnila kot neutemeljenega.
Glede na to, da je bilo o citiranem zahtevku za revizijo odločeno s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-240/06-31-2103, z dne 24.07.2006, kot izhaja iz izreka citiranega sklepa, je Državna revizijska komisija morala zavrniti tudi vlagateljev predmetni očitek v konkretnem revizijskem postopku kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, da naročnik v razpisu od potencialnih ponudnikov ni zahteval: nikakršnih referenc, nikakršnih podatkov o številu pooblaščenih serviserjev in nikakršnih podatkov o odzivnem času servisa in dobavi nadomestnih delov.
Vpogled v spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu pokaže, da je vlagatelj vložil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila zahtevek za revizijo iz naslova predmetnega očitka po poteku roka, določenega za predložitev ponudb.
Zahtevek za revizijo se v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN ne določata drugače. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa predstavlja odmik od pravila prvega odstavka 12. člena ZRPJN glede možnosti vlaganja zahtevka za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, saj določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker se zainteresirani ponudnik z določili razpisne dokumentacije oziroma z vsebino povabila k oddaji ponudbe in / ali drugimi ravnanji naročnika pred rokom za predložitev ponudb seznani praviloma ob prejemu relevantnih dokumentov za posamezen konkreten postopek oddaje javnega naročila, skuša ZRPJN s predhodno navedeno določbo preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi domnevno sporna oziroma nezakonita določila razpisne dokumentacije oziroma povabila k oddaji ponudbe in / ali domnevno sporna ravnanja naročnika pred rokom za predložitev ponudb, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko spozna, da se postopek oddaje javnega naročila zanj ne bo končal ugodno oziroma se ne konča ugodno.
Vsebinska presoja revizijskih navedb o predmetnem očitku (ki ima temeljno izhodišče v razpisni dokumentaciji, ker naj bi bila slednja pomanjkljiva) torej v konkretnem primeru ni več mogoča, saj bi moral vlagatelj v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo iz naslova tega očitka, ki v celoti temelji na pomanjkljivi razpisni dokumentaciji v smislu nezahtevanja referenc, podatkov o številu pooblaščenih serviserjev in podatkov o odzivnem času servisa in dobavi nadomestnih delov, že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagateljevega predmetnega očitka v tem revizijskem postopku ni več mogoče presojati, saj je postal vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, prekludiran v možnosti navajanja le- tega.
V posledici gornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija morala vlagateljev predmetni očitek na temelju petega odstavka 12. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

Kot zadnjega je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, do katerega je prišel pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in s pomočjo katerega je nedvoumno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika zelo podobna razpisni dokumentaciji naročnika po obliki, številu vrstic, vrsti in velikosti fonta, posameznih številkah,....
Iz tega vlagatelj sklepa, da je ponudnik uporabil za osnovo razpisno dokumentacijo naročnika, ali pa obratno, da je naročnik kot osnovo za razpis uporabil že pripravljeno ponudbo kasneje izbranega ponudnika.
Naročnik v obrazložitvi sklepa, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, navaja, da iz izkušenj izhaja, da v mnogih primerih ponudniki poleg predložitve tehnične dokumentacije oz. prospektov v ponudbi dodatno potrjujejo izpolnitev zahtev iz razpisne dokumentacije na način, da v ponudbi predložijo prepisane oz. skenirane tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije, jih parafirajo in s tem nedvoumno potrjujejo ustreznost ponujene opreme glede na zahteve iz razpisne dokumentacije ter se tako izognejo morebitnim izpustom pri sledenju naročnikovim zahtevam glede tehničnih podatkov. Na tak način (skeniranje) je tako poleg vsebine običajno enaka tudi oblika (npr. pisava ipd.).
Državna revizijska komisija poudarja, da skeniranje razpisne dokumentacije s strani potencialnega ponudnika samo po sebi ne more biti v nasprotju z zakonom. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti preizkusiti, katera od trditev vlagatelja drži - da je ponudnik uporabil za osnovo razpisno dokumentacijo naročnika, ali pa obratno, da je naročnik kot osnovo za razpis uporabil že pripravljeno ponudbo kasneje izbranega ponudnika.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija morala tudi vlagateljev predmetni očitek zavrniti kot neutemeljen.

Vlagatelj je predlagal razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila št. 430-154/2006 za sklop 1 (sklep št. 430-154/2006-1), z dne 12.09.2006. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljeve določene očitke glede ponudbe vlagatelja (vlagatelj zatrjuje pravilnost svoje ponudbe) zavrnila kot neutemeljene (iz česar sledi, da vlagateljeva ponudba ne ustreza vsem zahtevam razpisne dokumentacije), nadalje vse vlagateljeve očitke glede ponudbe izbranega ponudnika (vlagatelj zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika) kot neutemeljene, prav tako pa kot neutemeljene tudi vse vlagateljeve očitke glede postopka oddaje, je morala zavrniti tudi vlagateljev zahtevek po razveljavitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila št. 430-154/2006 za sklop 1 kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Glede na to, da je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen, je posledično, skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, morala zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, dne 05.12.2006


Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije
































Vročiti:
- Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana,
- Odvetniška družba Pirnat - Kovačič o.p. d.n.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana,
- BIRO R d.o.o., Zaloška c. 161, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran