018-455/2006 Obalni dom upokojencev Koper

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za dobavo in instalacijo strežnika in na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje AXIOMA d.o.o., Ulica 15. maja 14, Koper, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBALNI DOM UPOKOJENCEV KOPER, Krožna cesta 5, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.12.2006

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi, z dne 21.11.2006, se ugodi in se razveljavi sklep naročnika, št. 10/21-M-server/06, z dne 17.11.2006, o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo.

2. Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 27.10.2006, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v višini 53.856,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 04.09.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za dobavo in instalacijo strežnika. Naročnik je dne 21.09.2006, z dopisom, št. 10/02-M-server/06, pet potencialnih ponudnikov povabil k oddaji ponudb. Naročnik je ponudnike z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 10/06-M-server/06, z dne 10.10.2006, obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju DELTA, Mavricij Grbec s.p., Trgovska ulica 4, Izola (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.10.2006, od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in zaprosil naročnika za vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo, in sicer v delih, ki so relevantni za presojo ponudb. Naročnik je vlagatelju zahtevani dokument posredoval z dopisom, št. 10/06-M-server/06, z dne 13.10.2006. Vlagatelj je dne 18.10.2006 zahteval vpogled v tehnične specifikacije izbranega ponudnika. Vpogled v tehnične specifikacije izbranega ponudnika je bil opravljen dne 20.10.2006, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 27.10.2006 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da mu je bil omogočen le delni prepis ponudbe izbranega ponudnika (predračun in specifikacija ponujene opreme), potem pa mu je bila ponudba fizično odvzeta. Iz specifikacij, ki mu jih je uspelo prepisati, zatrjuje vlagatelj, je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil strežnik HP Proliant ML 350G4P, ki v osnovi vsebuje eno mrežno kartico. Dodatna mrežna kartica, ki je bila zahtevana v specifikacijah razpisne dokumentacije, navaja vlagatelj, ni vsebovana v specifikacijah, ki jih je predložil izbrani ponudnik. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da je nabavna cena mrežne kartice, ki ni navedena v specifikacijah izbranega ponudnika, višja od razlike v ceni med ponudbo izbranega ponudnika in njegovo ponudbo.

Naročnik je dne 06.11.2006 po pooblaščenki Odvetnici Majdi škerl, Kosovelova 4b, Sežana pozval vlagatelja, naj v roku 3 dni dopolni zahtevek s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je dne 17.11.2006 naročniku posredoval dopis, v katerem je navedel enake očitke kot v (kasneje vloženi in v) tem sklepu obravnavani pritožbi.

Naročnik je istega dne sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel (dokument št. 10/21-M-server/06, z dne 17.11.2006). V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj v roku 3 dni ni dopolnil zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu revizijske takse, zato je zahtevek za revizijo zavrgel.

Z vlogo, z dne 21.11.2006, je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper zgoraj naveden sklep. V pritožbi navaja, da s strani naročnika ni bil pozvan k dopolnitvi zahtevka za revizijo.
Predmet pritožbe, zatrjuje vlagatelj, je v tem ali lahko naročnik svojo izvirno pristojnost, ki mu je podeljena v ZRPJN prenese na tretjo osebo (tudi če je ta odvetnik), da ta v njegovem imenu opravlja procesna dejanja in odloča o vloženem zahtevku za revizijo. Vlagatelj je prepričan, da so določila ZRPJN jasna ter da iz njih izhaja, da je za odločanje na prvi stopnji pristojen naročnik, na drugi stopnji pa Državna revizijska komisija.
Vlagatelj poudarja, da je v revizijskem postopku kakršenkoli prenos izvirne pristojnosti ni mogoč in zatrjuje, da naročnik za vodenje in odločanje v postopku na prvi stopnji ne more pooblastiti tretje osebe kot tega na drugi stopnji tudi ne more storiti Državna revizijska komisija
Vlagatelj še ugotavlja, da gre posledično šteti kakršnokoli pooblastilo za opravljanje procesnih dejanj v revizijskem postopku na prvi in drugi stopnji tretji osebi, ki ni naročnik ali Državna revizijska komisija, za brezpredmetno ali nično.
Omenjeno dejstvo, še zatrjuje vlagatelj, je tudi tesno povezano s pravico do povrnitve stroškov pooblaščencu - odvetniku, ki bi jih ta priglasil v postopku. Ker pooblastilo nima pravnega učinka, pooblaščencu ne gre priznati kakršnihkoli stroškov
Vlagatelj v nadaljevanju še navaja, da mu je bilo pooblastilo predloženo v obliki fotokopije in ne v originalu, zato tudi iz tega naslova šteje pooblastilo za neizkazano ter (posledično) dopis za brezpredmeten. Poleg tega, še navaja vlagatelj, je poziv za dopolnitev vloge nepopolen, saj ne vsebuje številke o sklicu, ki je potreben za plačilo takse, ravno tako pa v predmetnem dopisu tudi ni naveden pravni pouk, kar pomeni da iz slednjega ne izhaja pravna sankcija v primeru neizpolnitve in za vlagatelja ne more imeti negativnih pravnih posledic.
Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija v celoti odpravi izpodbijani sklep in naloži naročniku, da mora o zahtevku za revizijo meritorno odločiti ter da ugotovi, da prenos izvirne pristojnosti za odločanje na prvi stopnji s strani naročnika na tretje osebe ni dopusten. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov v višini 500 točk ter DDV in 3% materialnih stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 22.11.2006 odstopil vso dokumentacijo.

Med strankama v tem postopku ni sporno, da je vlagatelj z vlogo, z dne 27.10.2006, vložil zahtevek za revizijo, ki ni vseboval potrdila o vplačilu revizijske takse iz 6. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN. Stranki sta si edini tudi v tem, da je naročnik po odvetnici Majdi škerl, Kosovelova 4b, Sežana pozval vlagatelja k plačilu revizijske takse. Ravno tako med njima ni spora o tem, da je vlagatelj poziv prejel dne 08.11.2006 in da v roku treh dni od prejema le-tega (niti kasneje) potrdila o vplačilu takse ni predložil. Pač pa je med strankama spor v tem, ali bi moral naročnik vlagatelja k plačilu revizijske takse pozvati sam (in ne preko pooblaščenke) in ali je naročnik (posledično) zahtevek za revizijo zavrgel nezakonito.

V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo na prvi stopnji odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Naročnik mora kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku (drugi odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od pogojev iz prvega in tretjega odstavka 12. člena in iz 9. člena ZRPJN ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena ZRPJN).

Iz zgoraj navedenih določil izhaja, da ima naročnik v revizijskem postopku položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo (in sicer ga lahko bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila). Iz zakonskih določil tudi izhaja, da mora naročnik (pred in po odločanju o zahtevku za revizijo) opraviti vrsto procesnih dejanj. Naročnik mora tako (še) pred vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo preveriti obstoj procesnih predpostavk, in sicer pravočasnost (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), aktivno legitimacijo (9. člen ZRPJN) ter pravilno sestavo in opremljenost zahtevka za revizijo (tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Med procesnimi predpostavkami za odločanje o zahtevku za revizijo zakon v 12. členu omenja tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje tudi s plačilom takse, ki jo je potrebno (skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN) plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, hkrati pa zakon ureja tudi posledice, če vlagatelj potrdila o vplačilu takse ne priloži ali ga predloži prepozno. ZRPJN v četrtem odstavku 12. člena namreč določa, da mora naročnik, če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin (torej med drugim tudi potrdila o vplačilu sodne takse) nemudoma pozvati vlagatelja, da zahtevek za revizijo dopolni, pri čemer rok za dopolnitev ne sme biti daljši od treh dni od prejema poziva. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom.

Vsa zgoraj navedena opravila sodijo v okvir naročnikovih pristojnosti, katera je naročnik dolžan opraviti na podlagi zakona. Pri odločanju o zahtevku za revizijo naročnik ne nastopa kot enakopravna pogodbena stranka, temveč na podlagi zakonsko podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo, to je za odločanje o pravici vlagatelja do zagotovitve pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik tako nastopa v vlogi nosilca zakonskega pooblastila, ki odloča o pravici vlagatelja, položaj stranke pa pridobi v postopku pred drugostopenjskim organom - to je pred Državno revizijsko komisijo. V revizijskem postopku torej naročnik (sprva) nastopa kot nosilec javne oblasti, vlogo stranke pa pridobi šele v primeru, če se postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo. Ob upoštevanju opisanega naročnikovega položaja, bi tretji osebi, pravico do prenosa zakonskega pooblastila za odločanje v postopku pravnega varstva (in za opravo vseh drugih z zakonom določenih opravil), lahko podelil le zakon. Ker ZRPJN niti kakšen drug zakon ne predvidevajo, da bi lahko naročnik za odločanje o zahtevku za revizijo oziroma za opravljanje zgoraj navedenih, z zakonom mu poverjenih procesnih pooblastil (ki so neločljivi del revizijskega postopka, ki se vodi pred naročnikom), pooblastil drugo fizično ali pravno osebo (četudi je ta oseba odvetnik), vloga, z dne 06.11.2006, ki jo je vlagatelju posredovala odvetnica Majda škerl, v razmerju do vlagatelja ne more biti pravno zavezujoča oziroma ga (posledično) ne morejo doseči pravne posledice, ki jih predvideva ZRPJN v četrtem odstavku 12. člena.

Upoštevajoč zgoraj zapisano je zato Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka (dokument št. 10/21-M-server/06, z dne 17.11.2006).

Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Glede na ugotovljeno, so vse ostale zatrjevane kršitve, ki jih je vlagatelj navedel v pritožbi in se nanašajo na samo sestavo spornega poziva oziroma na vsebino in obliko le-tega brezpredmetne, zato se Državna revizijska komisija o njih ni izrekala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi s pritožbo: v protivrednosti 500 točk, povečano za 20% DDV, ter 3% materialnih stroškov. Skladno z določili prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno s 155. členom ZPP, vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi s pritožbo: v protivrednosti 400 točk, s pripadajočimi (2%) materialnimi stroški, povečano za 20% DVV (skupaj 53.856, 000 SIT). Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 04.12.2006



Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- OBALNI DOM UPOKOJENCEV KOPER, Krožna cesta 5, Koper
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- DELTA, Mavricij Grbec s.p., Trgovska ulica 4, Izola
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran