018-458/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, članice Sonje Drozdek šinko kot članice senata in članice Nataše Jeršič kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo sistemov za prepoznavanje registrskih tablic (ANPR), mobilnih in ročnih termovizij ter baterij za ročne termovizije in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Tenzor, d. o. o., Mariborska cesta 13, Ptuj, ki ga zastopa odvetnik Aleš Pegan, Kolodvorska 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 12. 2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev, kot izhaja iz dokumenta "sklep o izidu naročila za sklop 1" št. 430-100/2005/ (17142-01) z dne 10. 10. 2006.

2. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 550.644,80 tolarjev, v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 17. 6. 2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila št. 1714-03-430-100/2005/5, za dobavo sistemov za prepoznavanje registrskih tablic (ANPR), mobilnih in ročnih termovizij ter baterij za ročne termovizije, 21. 7. 2005 in 26. 8. 2005 pa še spremembo slednjega sklepa št. 1714-03-430-100/2005/13 oziroma 1714-03-430-100/2005/21. Naročnik je javno naročilo razdelil v dva sklopa.

Naročnik je objavil javni razpis v Uradnem listu RS, št. 60/2005 z dne 24. 6. 2005, pod številko objave Ob-17712/05, ter popravka v Uradnem listu RS, št. 69/2005 z dne 22. 7. 2005, pod številko objave Ob-20706/05, in Uradnem listu RS, št. 81/2005 z dne 2. 9. 2005, pod številko objave Ob-23416/05. Naročnik je objavil javni razpis tudi v uradnem glasilu Evropskih skupnosti, in sicer v uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 24. 6. 2005, pod številko objave 2005/S 120-118354, ter popravka javnega razpisa v uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 21. 7. 2006 pod številko objave 2005/S 139-137095, in uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 30. 8. 2005 pod številko objave 2005/S 166-164927.

Naročnik je 14. 2. 2006 sprejel odločitev o oddaji naročila št. 430-100/2005/ (17142-01), s katero je med drugim odločil, da se naročilo za sklop 1 (dobava sistemov za prepoznavanje registrskih tablic (ANPR)) odda vlagatelju. V obrazložitvi te odločitve je naročnik navedel, da je vlagateljeva ponudba izmed petih predloženih ponudb edina pravilna.

Ponudnik Digitech, d. o. o., Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik Digitech) je vložil zahtevek za revizijo z dne 16. 3. 2006, v katerem je zatrjeval, da vlagateljeva ponudba ni pravilna (v smislu 13. točke 3. člena Zakona o javnih naročilih; Uradni list RS, št. 36/2004 - ZJN-1-UPB1, v nadaljevanju: ZJN-l), saj bi morala biti na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 zavrnjena, s tem pa bi nastopila situacija, ko naročniku ne bi ostala nobena pravilna ponudba. Ponudnik Digitech je tudi trdil, da je njegova ponudba pravilna in bi morala biti kot takšna izbrana. Naročnik je sprejel sklep št. 430-100/2005/ (17142-01) z dne 14. 2. 2006, s katerim je zahtevek za revizijo ponudnika Digitech zavrnil kot neutemeljen. Po nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-125/2006-35-1527 z dne 29. 5. 2006 zahtevku za revizijo ponudnika Digitech ugodila tako, da je razveljavila odločitev o izbiri ponudnika za sklop 1, kot je bila vsebovana v sklepu o oddaji javnega naročila št. 430-100/2005/ (17142-01) z dne 14. 2. 2006. Državna revizijska komisija je dala naročniku tudi nekaj napotkov za izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Naročnik je 10. 10. 2006 izdal dokument "sklep o izidu naročila za sklop 1" št. 430-100/2005/ (17142-01), v katerem je navedel, da naročila ne odda nobenemu ponudniku.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 10. 2006, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev, da se javno naročilo ne odda nobenemu ponudniku, vlagatelju pa povrne stroške, kakor so priglašeni v stroškovniku, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo. Vlagatelj navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit.

Vlagatelj se sklicuje na 15. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) in ugotavlja, da v postopku oddaje javnega naročila ni mogoča sprememba finančnega načrta oziroma drugega akta, ki je podlaga in pogoj za začetek javnega naročila, naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni določil trajanja javnega naročila oziroma omejenega trajanja javnega naročila. Vlagatelj se sklicuje tudi na prvi odstavek 77. člena ZJN-1 in dejstvo, da mora naročnik odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejeti samo iz objektivno preverljivih razlogov, pri čemer je naročnik dolžan takšne razloge posebej natančno obrazložiti. Vlagatelj meni, da naročnik ni izkazal in ni obrazložil objektivnega razloga, zaradi katerega ni podelil javnega naročila oziroma je zavrnil vse ponudbe, zaradi česar je prekršil 77. člen ZJN-1 in s tem določbe postopka javnega naročanja (50. in 51. člen Zakona o javnih financah). Vlagatelj tudi meni, da je naročnik v postopku ravnal neučinkovito in je po svoji krivdi povzročil dolgotrajnost postopka med drugim tudi z večkratnimi testiranji. Vlagatelj se sklicuje tudi na napotke Državne revizijske komisije, ki jih je dala naročniku, ugotavlja njihov pomen, opisuje naročnikovo ravnanje pri njihovi uporabi in ugotavlja, da jih naročnik ni pravilno uporabil, kot tudi jih ni upošteval. Vlagatelj tudi opozarja, da je naročnik v 17. točki razpisne dokumentacije pod naslovom "Opozorila" določil posamezne omejitve pri ravnanju naročnika in ponudnikov, in da je drug naročnik (Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo) izvedel javni razpis v zvezi z izgradnjo mednarodnega mejnega prehoda Starod in v popis vključil enako opremo, kot je bila zahtevana v obravnavanem javnem razpisu.

Naročnik je 13. 11. 2006 sprejel sklep št. 430-100/2005/64 (17142-01), s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je začel postopek oddaje javnega naročila v letu 2005 po izpolnitvi vseh pogojev za začetek postopka, navedenih v 15. členu ZJN-1. Javno naročilo je bilo predvideno v načrtu nabav in gradenj ter v finančnem načrtu naročnika kot tudi v proračunu Republike Slovenije za leti 2004 in 2005. Naročnik v nadaljevanju podrobno opisuje potek postopka oddaje javnega naročila kot samo izvedbo testiranja ponujene opreme. Naročnik v nadaljevanju podrobno opisuje, kako je ravnal po napotkih Državne revizijske komisije in katere odločitve je sprejel. Naročnik tudi navaja, da je zaradi dolgotrajnosti izvedbe tega postopka oddaje javnega naročila tudi ugotavljal obstoj razpoložljivih finančnih sredstev za oddajo javnega naročila, pri čemer je ugotovil, da so glede na dolgotrajno izvedbo postopka z upoštevanjem roka dobave zapadla razpoložljiva finančna sredstva za to naročilo, zaradi česar ne more nadaljevati tega postopka z oddajo javnega naročila in zato javnega naročila ni oddal nobenemu ponudniku. Naročnik podrobno zavrača tudi vlagateljeve očitke glede kršitve 15. člena ZJN-1 kot tudi 50. in 51. člena Zakona o javnih financah. Naročnik tudi zavrača vlagateljevo revizijsko navedbo glede kršitve 17. točke razpisne dokumentacije. Naročnik zavrača tudi revizijske navedbe glede kršitve 77. člena ZJN-1. Naročnik opozarja tudi na suspenzivnost (11. člen ZRPJN), zato ugotavlja, da mu ni mogoče očitati, da je v primeru zadržanja postopka pričenjal in izvajal postopke, ki bi oteževali razveljavitev ali spremembo odločitve o izbiri izvajalca ali bi vplivali na nepristranskost Državne revizijske komisije. Naročnik tudi opozarja, da je v 18. točki razpisne dokumentacije ponudnike seznanil z možnostjo preklica javnega razpisa. Glede vlagateljevih navedb o izvedbi postopka oddaje javnega naročila na Ministrstvu za javno upravo naročnik ugotavlja, da med omenjenim postopkom in 17. točko razpisne dokumentacije ni moč ugotoviti smiselne povezave.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 20. 11. 2006 obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, priglasil pa je tudi stroške v višini 100 odvetniških točk za posvet in sestanek s stranko, 20 odvetniških točk za pripravo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, 2 % materialnih stroškov, vse povečano za 20 % DDV.

Naročnik je z dopisom št. 430-100/2005/67 (17142-01) z dne 24. 11. 2006 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik mora v postopku oddaje javnega naročila sprejeti eno izmed možnih odločitev na podlagi ZJN-1, s katero zaključi postopek oddaje javnega naročila. Naročnik se med drugim lahko odloči (kot v obravnavanem primeru), da bo postopek oddaje javnega naročila zaključil brez izbire najugodnejše ponudbe in da torej naročila sploh ne bo oddal v izvedbo, vendar mora tudi v takšnem primeru ravnati skladno s pravili, ki jih za takšne primere predpisuje ZJN-1.

Ker gre v primerih, ko se naročnik v določeni fazi postopka oddaje javnega naročila odloči, da iz določenih razlogov postopka ne bo nadaljeval z izbiro najugodnejše ponudbe, v bistvu za zavrnitev vseh ponudb (to je tistih, med katerimi bi sicer izbiral v smislu drugega odstavka 76. člena ZJN-1), lahko predstavlja v takšnih primerih podlago za naročnikovo ravnanje zgolj določba 77. člena ZJN-1 (in ne določba prvega odstavka 78. člena ZJN-1, na katero se v obravnavanem primeru sklicuje naročnik v uvodu izpodbijane odločitve in ki sicer daje pravno podlago za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila - torej za odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe).

ZJN-1 v 77. členu (Zavrnitev vseh ponudb) določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev. O zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ in Komisijo Evropskih skupnosti, če vrednost javnega naročila presega vrednosti, določene za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Navedeno odločitev mora poslati v objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem takoj obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek. Obvestilo mora biti pisno.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. zadeva št. 018-413/05), je odločitev o zaključku postopka na podlagi 77. člena ZJN-1 mogoče sprejeti tudi iz razloga, ker naročnik nima (več) zagotovljenih sredstev za izvedbo konkretnega javnega naročila, vendar pa mora biti (tudi) takšna naročnikova odločitev natančno utemeljena - biti mora torej oprta na ustrezno dejansko podlago in ustrezno argumentirana - tako, da jo je v primeru spora mogoče objektivno preizkusiti.

V obravnavanem primeru je naročnik s sklepom št. 430-100/2005/ (17142-01) z dne 10. 10. 2006 sprejel odločitev, da se naročilo za sklop 1 ne odda nobenemu ponudniku. Kot je razvidno iz uvoda navedenega sklepa, je naročnik svojo odločitev oprl na določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-1 (Odločitev o oddaji naročila), ki pa mu takšne odločitve ne dopušča, saj se, kot rečeno, omenjena določba nanaša zgolj na položaje, v katerih naročnik sprejme odločitev o oddaji javnega naročila - torej o izbiri najugodnejše ponudbe. Že iz navedenega razloga je izpodbijana odločitev naročnika nezakonita. Tudi sicer je treba ugotoviti, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa naročnik pretežno opisuje dosedanji potek postopka oddaje javnega naročila in samo v uvodu obrazložitve (stran 2) oziroma njenem zaključku (stran 5) navede, da naj bi bil eden izmed razlogov za njegovo odločitev tudi ugotovitev, da "â?? so glede na dolgotrajno izvedbo postopka â?? zapadla razpoložljiva finančna sredstva â??" Državna revizijska komisija zaključuje, da bi v obravnavanem primeru lahko šlo pri slednjem za ključni (in edini pravno relevantni) razlog, ki bi naročniku dopuščal odločitev, da se predmetno javno naročilo ne odda nobenemu ponudniku, pri čemer pa takšno (pavšalno) obrazložitev ključnega razloga za zaključek postopka, ni mogoče šteti kot dovolj natančno utemeljitev v smislu določbe prvega odstavka 77. člena ZJN-1. Poleg tega v obravnavanem primeru pregled predložene dokumentacije o vodenju obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ki ga je opravila Državna revizijska komisija v postopku revizije, pokaže, da se v spisu ne nahaja noben dokument, s katerim bi bila podkrepljena ugotovitev naročnika o "zapadlosti razpoložljivih finančnih sredstev". Ob vsem navedenem je treba ugotoviti, da naročnikov sklep št. 430-100/2005/ (17142-01) z dne 10. 10. 2006 ni sprejet v skladu z določili ZJN-1, zaradi česar je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo odvetniških stroškov za posvet s stranko v višini 100 odvetniških točk, stroškov v višini 3.000 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo, 2 % materialnih stroškov, vse povečano za 20 % DDV, in vplačane takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 200.000 tolarjev. Vlagatelj je v sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo prijavil tudi povračilo odvetniških stroškov za posvet in sestanek s stranko v višini 100 odvetniških točk, odvetniških stroškov za pripravo sporočila v višini 20 odvetniških točk, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV.

Državna revizijska komisija, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN in upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.), vlagatelju priznava potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer stroške vplačane takse v višini 200.000 tolarjev, stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.600 točk, kar skupaj z 20 % DDV znese 343.200 tolarjev, materialne stroške v skupni višini 36 odvetniških točk, kar skupaj z 20 % DDV znese 4.752 tolarjev, stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka v višini 20 odvetniških točk, kar skupaj z 20 % DDV znese 2.640 tolarjev, in materialne stroške v višini 0,4 odvetniških točk, kar skupaj z 20 % DDV znese 52,80 tolarjev. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov za posvet in sestanek s stranko kot tudi ne presežka do zahtevanih 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je pri opredelitvi vrednosti spornega predmeta, od katere bo vlagatelju priznala obračun odvetniških točk, izhajala iz višine vlagateljeve ponudbe. Skupno mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 550.644,80 tolarjev, v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 4. 12. 2006

Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Aleš Pegan, Kolodvorska 12a, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran