018-441/2006 Občina škofljica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec in ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izdelavo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine škofljica" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Struktura d.o.o., šranga 34, Mirna Peč (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina škofljica, šmarska cesta 3, škofljica (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.12.2006

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 43004-02/2006, z dne 10.10.2006.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 80/06, pod št. objave Ob- 21524/06, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za "izdelavo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine škofljica" po odprtem postopku. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 96/06, pod št. objave Ob- 25292/06, objavil podaljšanje roka za sprejemanje ponudb do 02.10.2006 do 11. ure.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila, št. 43004-02/2006, z dne 10.10.2006, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju Topos d.o.o., Roška cesta 16, Dolenjske toplice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne 25.10.2006. Vlagatelj zahtevek za revizijo utemeljuje z navedbami, ki jih združuje v očitke v petih sklopih, in sicer:

1. Vlagatelj naročniku očita netransparentnost razpisa (kršenje 1. točke 31. člena Zakona o javnih naročilih /Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1/) in ponudbe izbranega ponudnika, ki po njegovem mnenju v pogledu vsebine ne omogočata uveljavljanja predpisanega merila za ocenjevanje ponudb po kriteriju najnižje cene. Vlagatelj opozarja, da obseg del in merila kakovosti storitev, ki so predmet razpisa, v razpisni dokumentaciji niso specificirani in da torej v celoti manjkajo tehnične specifikacije. V praksi naročanja storitev na področju urejanja prostora velja, da se tehnični elementi opredeljujejo v projektnih nalogah, kjer se natančno navede predmet, obseg, merila kakovosti, zakonske, strokovne in druge standarde ter ostale pogoje glede pričakovane storitve ter ostale parametre, ki so pri storitvi pomembni v razmerju cena - kvaliteta, zato vlagatelj smatra, da predmetni razpis ni izdelan v skladu z zahtevami 1. točke 31. člena ZJN-1.
Ker v konkretnem razpisu tehničnih specifikacij, ki bi definirale njegovo vsebino, ni, je v razpisu diskvalificiran kriterij absolutno najnižje cene. V primeru, da natančno specifikacijo vsebine ponudbe ni priložil niti posamezen ponudnik, je v celoti relativizirana tudi ponujena cena v takšni ponudbi. S tem pa so kršene ne le pravne norme, temveč tudi temeljna načela ZJN-1. Ker vsebina ni specificirana in v ponudbi izbranega ponudnika ni transparentna, je relativna tudi ponudbena cena v njegovi ponudbi.
Vlagatelj se sklicuje na razpisno dokumentacijo, ki v Razpisnih pogojih, v tč. 2 (Pravna podlaga) na str. 2 v 8. točki določa da morata ponudnik in naročnik upoštevati Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, st. 110/02, 8/03; v nadaljevanju: ZUreP-1) in hkrati v tč. 3 (Namen razpisa) na str. 3 navaja, da mora biti ponudba izdelana v skladu s še veljavno zakonodajo (torej ZUreP-1 in njegovimi podzakonskimi akti), pri čemer naročnik pričakuje, da bo ponudnik upošteval dejstvo, da se pripravljajo spremembe prostorske zakonodaje. Vlagatelj zaključuje, da je vsebina razpisa v razpisni dokumentaciji tako določena le s poljem, ki ga določa veljavni ZUreP-1, kar pa v tako koncipiranem razpisu po vlagateljevem mnenju v nobenem primeru ne zadošča za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz 31. člena ZJN-1. Vlagatelj meni, da se s tem ne zagotavlja zavarovanja temeljnih interesov naročnika kot javne institucije - pridobitvi kvalitetnih prostorskih aktov, predvsem pa vsebinske in ne le formalne zadovoljitve načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1).
Vlagatelj dalje navaja, da so v ZUreP-1 in njegovih podzakonskih aktih nekatere vsebine, ki so tudi po zapisani formi enotne za vse občine (npr. postopki sprejemanja, vrste strokovnih podlag ipd.), te vsebine pa je tudi po njegovem mnenju mogoče do določene mere reinterpretirati v vsebino, obseg in merila kakovosti za izdelavo v kontekstu javnega razpisa za izbiro izvajalca za izdelavo prostorskih aktov za katerokoli občino v Sloveniji. Vendar pa Zurep-1 s podzakonskimi akti določa tudi sicer obvezne vsebine, ki pa so zaradi narave stvari opredeljene le načelno, s kriteriji določitve. Te določitve so v vsaki občini posebej, od primera do primera predmet strokovne in politične presoje občine kot nosilca urejanja prostora. Zato bi moral po vlagateljevem mnenju javni razpis za izbiro izvajalca, ki jih k izdelavi takih vsebin zavezuje, navesti tudi konkretne parametre - takšen primer, ki je v tem razpisu ključen tudi za oblikovanje cene, pa je opredelitev: za katera naselja konkretno, za katera območja/ prostor se je občina odločila, da ustrezajo predpisanim kriterijem in da je zanje potrebno izdelati urbanistične zasnove (UZ) oziroma krajinske zasnove (KZ). Razpis za izbiro izvajalca bi po vlagateljevem prepričanju moral vsebovati navedbo konkretnih naselij in območij, za katere naj ponudniki ponudijo tudi izdelavo UZ oziroma KZ. Vlagatelj opozarja, da predmetni razpis tovrstnih navedb ni imel, čeprav so bili ponudniki skozi določila ZUreP-1, ki jih razpisna dokumentacija implementira kot pravno podlago, dolžni ponuditi tudi izdelavo UZ oziroma KZ. Vlagatelj na podlagi obstoječih aktov in strokovnih podlag občine ocenjuje, da so prav vsebine, ki se nanašajo na opredelitev razvoja ključnih naselij občine po njegovem mnenju osrednja vsebina celotnega razpisa, saj ima občina na tem segmentu manjko, ki bistveno ovira njen razvoj. Ostale vsebine so po vlagateljevem mnenju bolj ali manj le proceduralne narave - formalne uskladitve z ZUreP-1.
Tovrstne pomanjkljivosti v razpisni dokumentaciji, ko gre za preslabo opredelitev vsebine razpisa po vlagateljevem mnenju ponudnik lahko vsebinsko do določene mere preseže, v kolikor v ponudbi specificira, opredeli, katere vsebine, v kakšnih standardih in obsegu ter za kakšno vrednost ponuja. Vlagatelj opozarja, da je takšno opredelitev njegova ponudba vsebovala (v prilogi 20: finančni plan, Projektne naloge), saj je tam natančno navedeno, katere vsebine ponuja, za kakšno vrednost, vsebine pa so specificirane in natančno opredeljene v projektnih nalogah.
Upoštevaje zgoraj omenjeno pomanjkljivost razpisne dokumentacije je vlagatelj ponudil izdelavo UZ za dve naselji - za škofljico in Lavrico, pri čemer je skupna vrednost 5.000.000 + 4.585.600 SIT = 9.585.600 SIT + DDV, kar pa predstavlja več kot 1/4 vrednosti celotne ponudbe. Ponudba izbranega ponudnika pa nima ustrezne specifikacije ponudbe niti po obsegu niti po vrednostih posameznih del, predvsem pa nima navedbe, ali takšne vsebine kot je UZ vključuje ali ne. Ker izbrani ponudnik s svojo ponudbo po tem razpisu nikakor ni zavezan k izdelavi tega dela, je po vlagateljevem mnenju mogoče utemeljeno trditi, da je vlagateljeva ponudba po kriteriju najnižje cene bistveno ugodnejša, bistveno nižja. Ob navedenem je po vlagateljevem prepričanju odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika po kriteriju najnižja cena neutemeljena.

2. Vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji, v točki 3 (Namen razpisa) odpira možnost, pričakovanje naročnika, da ponudnik upošteva novo zakonodajo - tako nedefinirana določba pa po vlagateljevem mnenju ne omogoča pripravo primerljivih ponudb in zato, v kolikor upoštevane ponudbe nimajo del posebej specificiranih po obsegu in vrednostih, tudi ni mogoče primerljivo vrednotenje.
Vlagatelj opozarja, da nove zakonodaje še ni in da razpis v ničemer ne opredeljuje razmerja med upoštevanjem veljavnega zakona in nove zakonodaje, prav tako pa ne določa termina "pričakuje" - kar po vlagateljevem mnenju pušča tudi v tem primeru odprte neskončne možnosti manipulacij. Če to ni precizirano v razpisu, je to po vlagateljevem mnenju dolžan storiti ponudnik, kar je vlagatelj pri pripravi ponudbe tudi upošteval ter v ponudbi predložil projektne naloge z natančnimi opredelitvami, kaj njegova ponudba dejansko obsega. Prav tako je vlagatelj v svoji ponudbi preciziral razmerja med veljavno zakonodajo in prihodnjim zakonom, kar je lahko vsaj kakovostna pravna osnova za pogajanja v primeru prehoda med izdelovanjem po veljavnem ZureP-1 in novim zakonom.

3. Ponudba izbranega ponudnika po vlagateljevem mnenju ne izpolnjuje pogoja iz razpisne dokumentacije glede roka izvedbe predmeta razpisa. Vlagatelj navaja, da ZUreP-1, na katerega se razpis v celoti vsebinsko naslanja, določa rok sprejetja obeh aktov 20.07.2007, izbrani ponudnik pa v ponudbi navaja rok izdelave september 2008.
Vlagatelj opozarja, da razpisni pogoji in navodila ponudnikom za pripravo ponudbe v tč. 2 (Pravna podlaga) v 8. alineji določajo, da morata naročnik in ponudnik upoštevati ZUrep-1 ter da nikjer drugje v razpisni dokumentaciji niso navedeni drugi roki izvedbe. Tako je po vlagateljevem mnenju rok izdelave za Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine, ki sta predmet razpisa, smatrati le zakonski rok v ZUreP-1. ZUreP-1 v 171. členu (veljavnost občinskih prostorskih aktov) v tč. (4) določa, da morajo oba navedena prostorska akta občine sprejeti najkasneje v treh letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije. Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS) je začel veljati 20.07.2004, tako da rok za sprejetje obeh občinskih prostorskih aktov poteče 20.07.2007, ta rok pa trenutno tudi praktično lovijo vse občine v Sloveniji. Vlagatelj opozarja, da izbrani ponudnik v terminskem planu svoje ponudbe navaja sprejetje aktov v letu 2008 ter rok za dokončanje del september 2008, kar je po vlagateljevem prepričanju v nasprotju z zakonsko predpisanim rokom sprejetja prostorskih aktov občine in s tem, v konkretnem primeru, tudi v nasprotju z razpisno dokumentacijo.

4. Vlagatelj navaja tudi, da je veljavnost bančne garancije, ki jo je predložil izbrani ponudnik, krajša od roka veljavnosti ponudbe, saj je datum veljavnosti ponudbe iz razpisne dokumentacije 15.01.2007, v ponudbi izbranega ponudnika pa ima bančna garancija veljavnost do 13.12.2006, kar ne pokrije celotnega obdobja veljavnosti ponudbe. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik s tem ni upošteval pogojev, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije (str. 7/točka 9, veljavnost ponudbe).

5. Vlagatelj na koncu navaja tudi, da odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, z dne 10.10.2006, glede pomanjkljivosti ponudbe vlagatelja, da ni predložil popisa strokovne kvalifikacije kadra (kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji) ni točna, saj je vlagatelj v Prilogi 16: popis izobrazbene in strokovne kvalifikacije skladno z navodili v razpisni dokumentaciji predložil zahtevani popis sodelujočih strokovnjakov z navedbo njihovih strokovnih nazivov, drugih podatkov o strokovnih sodelavcih (npr. delo, ki ga opravljajo, CV, življenjepisi, reference ipd.) pa razpisna dokumentacija ne zahteva.

Naročnik je s sklepom, štev. 43004-02/2006, z dne 02.11.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik podrobneje pojasni razloge za svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo ko neutemeljenega.

Vlagatelj je naročniku z vlogo, z dne 13.11.2006, sporočil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 14.11.2006, ki ga je slednja prejela 16.11.2006, odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je kot prvega presojala vlagateljev očitek glede netransparentnosti razpisa (kršenje 1. točke 31. člena ZJN-1 - pravilno prvega odstavka 31. člena ZJN-1; opomba Državne revizijske komisije) in ponudbe izbranega ponudnika, ki po njegovem mnenju v pogledu vsebine ne omogočata uveljavljanja predpisanega merila za ocenjevanje ponudb po kriteriju najnižje cene.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo predmetni očitek gradi na temeljnem izhodišču, da obseg del in merila kakovosti storitev, ki so predmet razpisa, v razpisni dokumentaciji niso specificirani in da torej v celoti manjkajo tehnične specifikacije. Natančna navedba predmeta, obsega, meril kakovosti, zakonskih, strokovnih in drugih standardov ter ostalih pogojev glede pričakovane storitve ter ostalih parametrov, ki so pri storitvi pomembni v razmerju cena - kvaliteta je po vlagateljevem mnenju pomembna. Vlagatelj smatra, da predmetni razpis ni izdelan v skladu z zahtevami prvega odstavka 31. člena ZJN-1. Vlagatelj se sklicuje na razpisno dokumentacijo, ki v Razpisnih pogojih, v tč. 2 (Pravna podlaga) na str. 2 (pravilno na strani 3; opomba Državne revizijske komisije) v 8. točki določa da morata ponudnik in naročnik upoštevati ZUreP-1 in hkrati v tč. 3 (Namen razpisa) na str. 3 (pravilno na strani 4; opomba Državne revizijske komisije) navaja, da mora biti ponudba izdelana v skladu s še veljavno zakonodajo (torej ZUreP-1 in njegovimi podzakonskimi akti), pri čemer naročnik pričakuje, da bo ponudnik upošteval dejstvo, da se pripravljajo spremembe prostorske zakonodaje. Vlagatelj navaja, da je vsebina razpisa v razpisni dokumentaciji tako določena le s poljem, ki ga določa veljavni ZUreP-1.

Vpogled v spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu pokaže, da je bil rok za predložitev ponudb, kot izhaja iz objave podaljšanja rokov v Uradnem listu RS, št. 96/06, pod št. objave Ob- 25292/06, do 02.10.2006 do 11. ure. Nadalje izhaja, da je bilo javno odpiranje ponudb v predmetnem postopku, kot izhaja iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 02.10.2006, izvedeno dne 02.10.2006 s pričetkom ob 11:30 uri in zaključkom ob 11:50 uri. Zatem izhaja iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, da je naročnik dne 10.10.2006 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je posredoval vlagatelju (le-ta ga je prejel 16.10.2006) in izbranemu ponudniku, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil šele po prejemu citiranega obvestila.
Iz zgoraj zapisanega izhaja dejstvo, da je vlagatelj vložil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila zahtevek za revizijo iz naslova predmetnega očitka (in ki ga gradi na nejasni oziroma ne dovolj definirani razpisni dokumentaciji v smislu obsega, vsebine del ipd.) po poteku roka, določenega za predložitev ponudb.
Zahtevek za revizijo se v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN ne določata drugače. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa predstavlja odmik od pravila prvega odstavka 12. člena ZRPJN glede možnosti vlaganja zahtevka za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, saj določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker se zainteresirani ponudnik z določili razpisne dokumentacije oziroma z vsebino povabila k oddaji ponudbe in / ali drugimi ravnanji naročnika pred rokom za predložitev ponudb seznani praviloma ob prejemu relevantnih dokumentov za posamezen konkreten postopek oddaje javnega naročila, skuša ZRPJN s predhodno navedeno določbo preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi domnevno sporna oziroma nezakonita določila razpisne dokumentacije oziroma povabila k oddaji ponudbe in / ali domnevno sporna ravnanja naročnika pred rokom za predložitev ponudb, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko spozna, da se postopek oddaje javnega naročila zanj ne bo končal ugodno oziroma se ne konča ugodno.
Vsebinska presoja revizijskih navedb o predmetnem očitku (ki ima temeljno izhodišče v grajani razpisni dokumentaciji, ker naj bi bila slednja pomanjkljiva v smislu tehničnih specifikacij) torej v konkretnem primeru ni več mogoča, saj bi moral vlagatelj v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo iz naslova tega očitka, ki v celoti temelji na pomanjkljivi razpisni dokumentaciji v smislu tehničnih specifikacij, že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagateljeve trditve o domnevni kršitvi prvega odstavka 31. člena ZJN-1 v tem revizijskem postopku ni več mogoče presojati, saj je postal vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, prekludiran v možnosti navajanja kršitve iz tega naslova.
V posledici gornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija morala vlagateljev predmetni očitek na temelju petega odstavka 12. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki v točki 3 (Namen razpisa) odpira možnost, pričakovanje naročnika, da ponudnik upošteva novo zakonodajo - tako nedefinirana določba pa po vlagateljevem mnenju ne omogoča pripravo primerljivih ponudb.
Državna revizijska komisija poudarja, da se je vlagatelj z očitanimi dejstvi o domnevni nejasnosti oziroma nedefiniranosti razpisne dokumentacije iz tega naslova (pričakovanje naročnika, da ponudnik upošteva novo zakonodajo) seznanil že pred potekom roka za predložitev ponudb, pa jim kljub temu ni ugovarjal z morebitnim pravočasnim zahtevkom za revizijo.
Glede na navedeno je morala Državna revizijska komisija na temelju petega odstavka 12. člena ZRPJN (ki je podrobneje obrazložen v obravnavi predhodnega očitka v tem sklepu) tudi ta predmetni očitek vlagatelja zavrniti kot neutemeljen.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika po vlagateljevem mnenju ne izpolnjuje pogoja iz razpisne dokumentacije glede roka izvedbe predmeta razpisa.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da ZUreP-1, na katerega se razpis v celoti vsebinsko naslanja, določa rok sprejetja obeh aktov 20.07.2007, izbrani ponudnik pa v ponudbi navaja rok izdelave september 2008 (kar je razvidno iz terminskega plana), medtem ko naročnik v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, navaja, da je res v ZUreP-1 navedeno, da morajo občine izdelati svoje strategije prostorskega razvoja tri leta po sprejeti državni strategiji, vendar je v razpisu navedeno, da se pričakuje sprememba zakonodaje in da naj to dejstvo ponudniki upoštevajo. Državna revizijska komisija ugotavlja na podlagi vpogleda v predloženo razpisno dokumentacijo, da naročnik v le-tej ni navedel konkretnega datuma za izvedbo predmeta razpisa, temveč razpisna dokumentacija kot taka določa zgolj v točki 2 (8 alineja) Razpisnih pogojev in Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, da morata naročnik in ponudnik upoštevati ZUreP-1. Nadalje je naročnik v razpisni dokumentaciji v Razpisnih pogojih in Navodilih ponudnikom za pripravo ponudbe v točki 3 zapisal "da mora biti strategija prostorskega razvoja in prostorskega reda občine škofljica izdelana v skladu s še veljavno zakonodajo, pri čemer pričakujemo, da bo ponudnik upošteval dejstvo, da se pripravljajo spremembe prostorske zakonodaje". V zvezi s tem gre torej poudariti, da je relevanten (saj sprememb prostorske zakonodaje v času pripravljanja ponudb ni bilo) v luči predmetne zadeve le četrti odstavek 171. člena veljavnega ZUreP-1, ki določa, da občine pričnejo s pripravo strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, s pripravo prostorskega reda občine pa po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije v skladu s tem zakonom in ju morajo sprejeti najkasneje v 3 letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije. Rok za sprejetje prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine je torej glede na citirano določbo vezan na sprejem strategije prostorskega razvoja Slovenije. V tem kontekstu gre ugotoviti, da je Državni zbor Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 37. člena ZUreP-1 (le-ta določa: "Strategijo prostorskega razvoja Slovenije sprejme na predlog vlade Državni zbor Republike Slovenije z odlokom v dvofaznem postopku.") na seji dne 18.06.2004 sprejel Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (kar je razvidno iz Uradnega lista RS, št. 76/04, v katerem je bil objavljen citirani odlok).
Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slednji v prilogi ponudbe - Terminski in finančni plan v tabeli terminski plan za pripravo SPRO in PRO občine škofljica v vrsticah "Priprava predloga SPRO za sprejem" in "Priprava predloga PRO za sprejem" navedel / označil april 2008 (označil / osenčil je vse štiri četrtine meseca aprila 2008), v vrstici "Sprejem SPRO in PRO na OS" pa je označil / osenčil tretjo četrtino meseca junija 2008, kar nedvomno presega okvir skrajnega zakonsko veljavnega 3-letnega roka za sprejetje strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine, šteto od dneva sprejema strategije prostorskega razvoja Slovenije.
Vsled gornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija morala slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot utemeljenega.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja glede veljavnosti bančne garancije, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ki naj bi bila krajša od roka veljavnosti ponudbe, saj je datum veljavnosti ponudbe iz razpisne dokumentacije 15.01.2007, v ponudbi izbranega ponudnika pa ima bančna garancija veljavnost do 13.12.2006, kar ne pokrije celotnega obdobja veljavnosti ponudbe.
Iz vpogleda v razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo sledi, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v Razpisnih pogojih in Navodilih ponudnikom za pripravo ponudbe v točki 9 (Priprava ponudb) glede veljavnosti ponudbe zapisal, da morajo biti ponudbe veljavne najmanj do 15.01.2007. Nadalje je naročnik v točki 6 (Pogoji) glede finančnih zavarovanj navedel, da zahteva (v fazi postopka oddaje javnega naročila) garancijo za resnost ponudbe ter "da morajo biti bančne garancije izdane skladno z obrazci bančne garancije, ki so priloga razpisnim pogojem in izdane od ...". Iz vzorca garancije za resnost ponudbe, ki je priloga konkretne razpisne dokumentacije, sledi tekst z naslednjo vsebino (sedmi in osmi odstavek): "Ta garancija velja vse dotlej, dokler ne bo izbran ponudnik po zgoraj citiranem javnem razpisu (v primeru da je celovita ali delna ponudba sprejeta) do trenutka, ko izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne izroči garancije za dobro izvedbo del pogodbenih obveznosti, vendar najkasneje do izteka roka veljavnosti ponudbe.
Če od vas do roka veljavnosti te garancije ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska, ta garancija preneha veljati".
Naročnik je torej z razpisno dokumentacijo določil rok veljavnosti ponudb na najmanj 15.01.2007, pri čemer je v vzorcu bančne garancije za resnost ponudbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe vezal na najkasneje do izteka roka veljavnosti ponudbe. Iz zapisnega sledi, da mora biti veljavnost ponudbe "pokrita" z veljavnostjo bančne garancije za resnost ponudbe (kar je tudi logično, sicer bi bila ponudba po določenem roku, v primeru krajše veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe, "nezavarovana").
Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je slednji predložil v svoji ponudbi bančno garancijo št. 120710-019 za resnost ponudbe, ki ima zapisana odstavka z naslednjo vsebino (na 2. strani citirane garancije):
"Ta garancija velja vse dotlej, dokler ne bo izbran ponudnik po zgoraj citiranem razpisu in (v primeru, da je celovita ali delna ponudba sprejeta) do trenutka, ko izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne izroči garancije za dobro izvedbo del pogodbenih obveznosti, vendar najkasneje 31 dni po sklepu o izbiri najugodnejše ponudbe.
Če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do 13.12.2006, ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena.".
Nadalje iz ponudbe izbranega ponudnika sledi, da je slednji na obrazcu "Rekapitulacija ponudbe št. 457/2006" zapisal, da ponudba velja do 16.01.2007.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi bančno garancijo za resnost ponudbe, katere veljavnost je nesporno zamejena na končni rok najkasneje do 13.12.2006. Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen, zatrjuje, da datumi v ponudbi izbranega ponudnika pri garanciji za resnost ponudbe niso bili jasni in je naročnik zaradi tega izbranega ponudnika pozval k predložitvi pisne obrazložitve, česar pa Državna revizijska komisija (trditve, da so bili datumi nejasni) ne more sprejeti. Končni datum, ko se izteče veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe izbranega ponudnika, je v bančni garanciji jasno razviden, zato bančna garancija za resnost ponudbe v konkretnem primeru ne potrebuje nobene dodatne obrazložitve - citirana bančna garancija za resnost ponudbe je namreč nesporno veljavna najkasneje do 13.12.2006.
Upoštevajoč zgoraj navedene ugotovitve je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je pripoznala kot utemeljenega.
Kot zadnjega je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja glede pomanjkljivosti ponudbe vlagatelja, da ni predložil popisa strokovne kvalifikacije kadra (kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji).
Iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu izhaja, da je naročnik v Poročilu komisije o oddaji predmetnega javnega naročila, z dne 10.10.2006, zapisal glede ponudbe vlagatelja, da slednji ni predložil popisa strokovne kvalifikacije kadra.
Vpogled v razpisno dokumentacijo pokaže, da je naročnik v slednji v točki 16 (Vsebina ponudbe) glede kadrovske usposobljenosti zahteval kot dokazilo "popis izobrazbene in strokovne kvalifikacije".
Na podlagi vpogleda v ponudbo vlagatelja je mogoče ugotoviti, da je slednji predložil v Prilogi 16 (Popis izobrazbene in strokovne kvalifikacije) poimenski seznam sodelavcev (1 odgovorni vodja projekta in 13 članov projektne skupine) s strokovnim nazivom posameznega sodelavca (za odgovornega vodjo projekta je navedel vlagatelj tudi licenco A ter "predložil" žig Inženirske zbornice Slovenije in njegov žig - pooblaščeni arhitekt ZAPS 0331 A - ter podpis).
Glede na zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji v zvezi s predmetnim očitkom vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s predložitvijo citiranega poimenskega seznama sodelavcev z njihovimi strokovnimi nazivi v celoti izpolnil zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije glede dokazil za kadrovsko usposobljenost, zato ni mogoče zanj zatrjevati, da ni predložil popisa strokovne kvalifikacije kadra.
Vsled gornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija sledila tudi temu predmetnemu vlagateljevemu očitku in ga je spoznala kot utemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 01.12.2006



Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Občina škofljica, šmarska cesta 3, škofljica,
- Struktura d.o.o., šranga 34, Mirna Peč,
- Topos d.o.o., Roška cesta 16, Dolenjske toplice,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran