018-435/2006 Elektro-Slovenija d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članice Sonje Drozdek šinko in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Dobavo obešalnega materiala in kompozitnih izolatorjev DV 110 kV Dravograd - Velenje, DV 110 kV Dravograd - Slovenj Gradec in DV kV Slovenj Gradec -Velenje; sklop B: dobava kompozitnih izolatorjev" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Telma Trade d.o.o., Motnica 13, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro-Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.12.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 102-103, pod štev. objave Ob-27949/06, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za "Dobavo obešalnega materiala in kompozitnih izolatorjev DV 110 kV Dravograd - Velenje, DV 110 kV Dravograd - Slovenj Gradec in DV kV Slovenj Gradec -Velenje; sklop B: dobava kompozitnih izolatorjev".

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 20.10.2006, vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji celo večkrat in na različnih mestih v dokumentaciji ter v projektu striktno zahteva, da morajo ponujeni izolatorji dimenzijsko povsem ustrezati zahtevanim; to po vlagateljevem mnenju pomeni, da ne dovoljuje nobenih odstopanj v smislu tehničnih toleranc. Vlagatelj opozarja, da je takšna zahteva v nasprotju z veljavnimi evropskimi standardi, ki se navajajo pod točko II.1.11. objave v Uradnem listu, poleg tega pa tolerance dimenzij ne vplivajo na funkcionalnost materiala, ne glede na to, da gre za zamenjavo obstoječega materiala in ne za novo investicijo. Po vlagateljevem mnenju ima sporna zahteva največji doprinos k temu, da se svetovni principali umikajo in ne želijo ponujati, saj smatrajo, da se favorizira proizvajalec, ki verjetno edini izpolnjuje ta nepomemben pogoj.
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji dodatno zahteva, da se k ponudbi priloži vzorec izolatorja, ki mora v celoti ustrezati zahtevam in biti enak kot ponujeni. Vlagatelj smatra, da je to še dodatna zaščita naročnika, s katero se lažje eliminira vse ponudbe, ki dimenzijsko ali kakorkoli drugače ne ustrezajo zahtevam.
Vlagatelj dodaja, da ima njegov principal material, ki izpolnjuje vse zahteve, ki so tehnično pomembne (električni parametri itd.) in kot take navedene v razpisni dokumentaciji, ker pa v danem trenutku povsem enakih izolatorjev nima v proizvodnji, zalog pa tudi ne drži, je teoretično nemogoče, da k ponudbi priloži zahtevan vzorec. Vlagatelj še dodaja, da se obvezuje, da lahko vzorec dostavi pred podpisom pogodbe.
Vlagatelj na koncu opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji dodatno navaja, da bo moral izbrani ponudnik organizirati prevzem pogodbenega materiala pri proizvajalcu, kjer se bodo vršile vse potrebne in zahtevane meritve in testiranja. V primeru, da prevzem pokaže negativne rezultate, navaja vlagatelj, je jasno opredeljeno, da se pogodba lahko razveljavi. Vlagatelj se ob tem sprašuje, zakaj je torej potreben vzorec"
Vlagatelj predlaga, naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v celoti ugodi in spremeni naročnikove pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji, zahteva pa tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini plačane revizijske takse. skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe

Naročnik je s sklepom štev. 2368/6/w, z dne 2.11.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da res zahteva, da imajo ponujeni izolatorji točno določene dimenzije ter pojasnjuje, da se točno določene dimenzije zahtevajo zaradi tega, ker se bodo izolatorji uporabili za izvedbo rekonstrukcije daljnovoda in ne smejo dimenzijsko odstopati od dosedanjih izolatorskih verig. Naročnik tudi pojasnjuje, da je v letih 1999 in 2000 izvedel obsežna preizkušanja kompozitnih izolatorjev z pripadajočim obešalnim materialom v neodvisnem visokonapetostnem laboratoriju, kjer je določil točne dimenzije izolatorjev za 110 kV in 220 kV napetostni nivo, ki so pogojevane z električnimi parametri, ki ustrezajo veljavnim pravilnikom. Naročnik poudarja, da dimenzije izolatorja zelo pomembno vplivajo na njegove električne lastnosti, prav tako je le dimenzijsko ustrezen izolator kompatibilen z obešalnim materialom, ki ga uporablja naročnik na 110 kV nivoju, uporaba oz. vgradnja izolatorjev, ki bi dimenzijsko odstopala od zahtevanih, pa bi posledično zaradi neizpolnjevanja zahtev koordinacije izolacije na 110 kV napetostnem nivoju pomenila motnjo in s tem ogrožala zanesljivo ter stabilno obratovanje daljnovoda in s tem celotnega elektroenergetskega sistema Slovenije. Dimenzije izolatorja so torej za naročnika zelo pomemben pogoj.
Naročnik ponovno poudarja (sklicujoč se pri tem na svoj dopis vsem ponudnikom štev. 832411021HK-bb, z dne 17.10.2006), da morajo ponujeni izolatorji dimenzijsko ustrezati, da pa se dovoljujejo tehnične tolerance dimenzij pri proizvodnji izolatorjev v mejah standardov za razpisano opremo. Naročnik navaja, da so vsi standardi nedvoumno navedeni v Projektu za razpis, ki je del razpisne dokumentacije ter da je zaradi tega očitek vlagatelja, da naročnik ne dovoljuje nobenih odstopanj v smislu tehničnih toleranc, neresnična. Prav tako je po naročnikovem mnenju neutemeljeno in neresnično dejstvo, da so dimenzije izolatorja nepomemben pogoj, saj le-te ključno vplivajo na električne parametre izolatorja.
V zvezi z očitkom, ki se nanaša na zahtevano dostavo vzorca kompozitnega izolatorja, naročnik navaja, da je navedba vlagatelja, da se zahteva vzorec izolatorja, ki mora v celoti ustrezati zahtevam in biti enak kot ponujeni, neresnična, saj je naročnik v dopisu vsem ponudnikom št. 8324/1 021HK-bb, z dne 17.10.2006, jasno navedel, da lahko vzorec odstopa od razpisanih dimenzij. Naročnik pa res zahteva vzorec za 110 kV napetostni nivo, ki mora ustrezati izolacijskemu nivoju Si123, in sicer zato, da bo lahko preveril ustreznost razpisanih materialov. Vsekakor pa mora ponudnik dostaviti tehnične risbe izolatorjev, ki morajo ustrezati vsem zahtevam Projekta za razpis. V zvezi z vlagateljevim predlogom, da lahko dostavi vzorec pred podpisom pogodbe, naročnik ugotavlja, da je čas med odpiranjem ponudb in podpisom pogodbe relativno kratek (cca. 15 dni). Naročnik še zatrjuje, da na prevzemnih preizkusih, ki jih izvede skladno z veljavnimi pravilniki in standardi, preverja ustreznost izdelave kompozitnega izolatorja kot celote. Ustreznost materialov pa želi naročnik preveriti pred sklenitvijo pogodbe, ker si ne more dopustiti, da bi zaradi zavrnitve pogodbenega blaga pri prevzemu prišlo do zakasnitve pri izvedbi obnove kateregakoli od daljnovodov (čas celotnega novega postopka javnega naročanja in dobavnih rokov). S tem bi zaradi nepravočasne rekonstrukcije katerega od vitalnih objektov prenosnega omrežja Slovenije lahko prišlo do večje gospodarske škode. Izklopi daljnovodov so predvideni po elektroenergetski bilanci in so planirani eno leto vnaprej. Zaradi navedenega naročnik meni, da je zahteva po dostavitvi zgolj enega vzorca 110 kV kompozitnega izolatorja, s strani svetovnih principalov, minimalna zahteva.
Naročnik tako ugotavlja, da s predmetnim razpisom ni onemogočal konkurenčnosti in da je razpisna dokumentacija sestavljena tako, da zagotavlja konkurenco med ponudniki, zato je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. Naročnik je zaradi zavrnitve zahtevka za revizijo, zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 7.11.2006, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu (in sicer v 1. točki) vlagatelj navaja, da se strinja z naročnikovo trditvijo, da so dimenzije izolatorjev pomemben tehnični parameter, toda smatra, da to ne velja popolnoma za vse dimenzije (npr. premer silikonskega krožnika). Če to velja za vsako dimenzijo, še zatrjuje vlagatelj, potem je izločeno načelo konkurenčnosti. Vlagatelj še dodaja (v 2. točki), da vsak svetovni proizvajalec izolatorje izdeluje po naročilu za posamezne projekte in je tako zahteva po dostavi vzorca ob ponudbi brezpredmetna, saj naročnik zahteva preveritev ustreznosti razpisanih materialov na osnovi tega vzorca. Vlagatelj navaja, da proizvajalec jamči za skladnost izdelanih izolatorjev s tehnično specifikacijo, ki pa je seveda priložena k ponudbi. Ta skladnost se nato, navaja vlagatelj, ugotavlja še pri prevzemu pri proizvajalcu. Z zahtevanim in ustreznim vzorcem, še zatrjuje vlagatelj, tako lahko razpolaga samo naročnikov dosedanji dobavitelj in je tako možnost sodelovanja ostalih ponudnikov na razpisu izključena. Vlagatelj prav tako meni, da je dostavljen vzorec ob ponudbi sicer lahko ustrezen, da pa je serija kasneje izdelanih izolatorjev različna.

Naročnik je dne 13.11.2006 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 16.11.2006 od naročnika zahtevala dodatna pojasnila (2. odstavek 21. člena ZRPJN). Naročnik ji je dodatna pojasnila posredoval z dopisom, z dne 24.11.2006.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju naročnikovih dodatnih pojasnil, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Pogoj je v skladu z 10. točko 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. V skladu z 41. členom ZJN-1 mora naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora v času oddaje ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Poleg pogojev, ki so določeni že v samem zakonu (1., 2. in 3. odstavek 42. člena ZJN-1) lahko naročnik določi tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila (4. odstavek 42. člena in 42. a člen ZJN-1). V 42.a členu ZJN-1 so navedeni ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji, katerih raven lahko naročnik določa v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. S tehničnimi specifikacijami, ki so v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZJN-1 obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, naročnik opredeli predmet javnega naročila in ga objektivno predstavi, hkrati pa s tem postavi zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponujeno blago oz. storitev, da bi zadostilo njegovim potrebam.

Naročnik je (razen v primeru obveznih pogojev iz 1. 2. in 3. odstavka 42. člena ZJN-1) avtonomen pri odločanju, katere pogoje bo navedel in kakšne vrednostne pragove bo določil. Zlasti pa je naročnik (s stališča pravil javnega naročanja) avtonomen pri opredeljevanju predmeta javnega naročila oz. določanju tehničnih specifikacij, s katerimi ponudnikom predstavi, kakšne so njegove potrebe. Identifikacija in opredeljevanje potreb je torej prvenstveno v domeni naročnika, ki pozna svoje delovanje in specifične zahteve, s slednjima pa naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oz. izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen. Pravila javnega naročila naročnika pri tem zavezujejo, da pogoje oz. tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja gospodarno porabo javnih sredstev, konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (4., 5. in 7. člen ZJN-1), hkrati pa morajo biti zahteve določene v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. V skladu s 1. odstavkom 32. člena ZJN-1 naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev za določene ponudnike, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje (2. odstavek 32. člena ZJN-1).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj očita naročniku, da je na različnih mestih v razpisni dokumentaciji striktno zahteval, da morajo ponujeni kompozitni izolatorji dimenzijsko povsem ustrezati zahtevanim, kar je po njegovem mnenju v nasprotju z veljavnimi evropskimi standardi, katerih uporabo je naročnik dopustil v objavi predmetnega javnega naročila v Uradnem listu ter posledično ne omogoča konkurenčnosti. Prav tako se vlagatelj ne strinja z naročnikovim pogojem, v skladu s katerim naj bi morali ponudniki priložiti vzorec izolatorja, ki mora v celoti ustrezati zahtevam in biti enak kot tisti izolator, ki je (bo) ponujen v ponudbi.

Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da je naročnik (kot pravilno navaja vlagatelj) na več mestih v razpisni dokumentaciji zapisal, da morajo imeti kompozitni izolatorji točno takšne dimenzije kot so navedene v razpisni dokumentaciji in da dolžina izven zahtevanih dimenzij ne pride v poštev, ker gre za menjavo na 110 kV daljnovodu (točka 5 in 6 in 8 Poglavja 6.1 - Tehnične zahteve za kompozitne izolatorje). Ker pa je naročnik v objavi predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu tudi dopustil možnost, da kompozitni izolatorji odstopajo v okviru evropskih specifikacij in ker je iz razpisne dokumentacije hkrati razvidno, da morajo le-ti ustrezati tehničnim standardom (4., 5. in 8. točka Poglavja 6.1 - Tehnične zahteve za kompozitne izolatorje), ga je Državna revizijska komisija pozvala k pojasnilu. Naročnik je v pojasnilu (ki ga Državna revizijska komisija v celoti sprejema) zapisal, da je na podlagi razpisne dokumentacije, ki je skladna z veljavnimi standardi za predmetno opremo, dopuščeno dimenzijsko odstopanje v okviru uporabe evropskih specifikacij, pri čemer je zapisal, da Standard IEC 61109 (ki ga je posredoval tudi Državni revizijski komisiji in ki je hkrati naveden tudi v projektni nalogi, ki je del razpisne dokumentacije) v poglavju 6 definira odstopanja od zahtevanih dimenzij in da le-ta lahko znašajo: za dolžine enake ali manjše od 300 mm +/- (0,04 x d +1,5) mm, za dolžine, ki so večje od 300 mm pa +/- (0,025 x d +6) mm oz. maksimalno 50 mm.
Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, da so odstopanja od zahtevanih dimenzij dovoljena v okviru Standarda IEC 61109, kar pomeni, da je razpisna dokumentacija v spornem delu pripravljena v skladu z veljavnim evropskim standardom in kot takšna s tehničnega vidika jasna in nedvoumna. Ker je ob navedenem pojasnilu odpadel tudi vlagateljev temeljni očitek iz revizijskega zahtevka, in sicer, da je razpisna dokumentacija, v delu, ki se nanaša na dimenzijska odstopanja v smislu tehničnih toleranc pripravljena v nasprotju z veljavnimi evropskimi standardi, je Državna revizijska komisija v obravnavanem delu zahtevek za revizijo zavrnila.

Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovim pogojem, da morajo ponudniki s ponudbo dostaviti vzorec (oz. en kos izolatorske palice (L=1170 mm) s krožnikom in kovinskim delom), ki je v celoti enak tistemu, ki ga je ponudil v ponudbeni dokumentaciji (točka 5, Poglavja 6.1 - Tehnične zahteve za kompozitne izolatorje). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj očitno spregledal, da je naročnik dne 17.10.2006, skladno s 1. odstavkom 25. člena ZJN-1, v spornem delu spremenil razpisno dokumentacijo (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa so bili s predmetno spremembo še istega dne seznanjeni vsi ponudniki, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, vključno z vlagateljem), pri čemer je naročnik v zvezi s tem med drugim zapisal, da "vzorec lahko odstopa od razpisanih dimenzij". Naročnik je torej dopustil, da zahtevan vzorec odstopa ne-le v okviru standarda, ki dovoljuje zgoraj zapisana odstopanja od zahtevanih dimenzij pač pa celo tudi izven dimenzij, ki jih je navedel v razpisni dokumentaciji. Ker je iz zahtevka za revizijo mogoče razbrati, da so glavni očitek (tudi v tem delu) prav zahtevane dimenzije spornega vzorca, mu Državna revizijska komisija ni mogla slediti.
Ker pa je v zvezi s predmetnim očitkom mogoče tudi ugotoviti, da se vlagatelj ne strinja z naročnikovo zahtevo po predložitvi vzorca takšnega kompozitnega izolatorja, ki poleg zahtevanih dimenzij tudi "kakorkoli drugače ne ustrezajo zahtevam", ga Državna revizijska opozarja, da bi moral, skladno z določili 4. in 5. alineje 3. odstavka 12. člena ZRPJN, v (predmetnem delu revizijskega zahtevka) navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija namreč pri presoji utemeljenosti naročniku očitanih kršitev v postopku oddaje javnega naročila odloča na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene vsebinske presoje le konkretizirane kršitve. ZRPJN torej od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in dokazov - zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva in da za trditve o njih tudi ponudi ustrezne dokaze. V obravnavanem primeru je vlagatelj (v predmetnem delu) zahtevka za revizijo zgolj zatrdil "da se ne strinja z naročnikovo zahtevo po predložitvi vzorca kompozitnega izolatorja, ki dimenzijsko ali kakorkoli drugače ne ustreza naročnikovim zahtevam", pri čemer pa pojma "kakorkoli drugače" ni z ničemer definiral. Vlagatelj se v tem delu zahtevka za revizijo, poleg nestrinjanja s postavljenimi dimenzijami (o katerih se je Državna revizijska komisija izrekla že v predhodnem odstavku), očitno ne strinja tudi z drugimi tehničnimi zahtevami, ki naj bi jih moral izpolnjevati sporni vzorec, pri čemer pa v ničemer ne pojasni v katerem delu in zakaj jim nasprotuje (kot izhaja iz projekta za razpis je naročnik tehnične zahteve za kompozitne izolatorje navedel na štirih straneh oziroma v dvanajstih točkah). Na podlagi določil 1. odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju ZPP), v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljeno revizijsko navedbo zaradi njene pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljeno.
Državna revizijska komisija v zvezi s tem še ugotavlja, da je naročnik prepričljivo pojasnil razloge, zaradi katerih je postavil zahtevo po vzorcu izolatorja, in sicer, da želi na ta način preveriti ustreznost razpisanih materialov še pred sklenitvijo pogodbe, saj si ne more dopustiti, da bi zaradi zavrnitve pogodbenega blaga pri prevzemu prišlo do zakasnitve pri izvedbi obnove kateregakoli od daljnovodov in s tem zaradi nepravočasne rekonstrukcije katerega od vitalnih objektov prenosnega omrežja Slovenije do večje gospodarske škode, izklopi daljnovodov (ki jih terjajo rekonstrukcije omrežij) pa so predvideni po elektroenergetski bilanci in se planirani eno leto vnaprej. Državna revizijska komisija zato (in zlasti tudi ob upoštevanju zgoraj navedene spremembe razpisne dokumentacije) ni mogla ugotoviti, da sporna zahteva ne bi bila objektivno opravičljiva oziroma, da ne bi bila sorazmerna z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmetnega javnega naročila. Vlagatelj sicer navaja, da si je naročnik v zvezi z ustreznostjo ponujenih izolatorjev v razpisni dokumentaciji postavil še dodatno varovalko (in sicer, da bo moral izbrani ponudnik, v skladu s 7. točko Vzorca pogodbe, organizirati prevzem pogodbenega materiala pri proizvajalcu, kjer se bodo vršile vse potrebne in zahtevane meritve in testiranja) in da je posledično zahtevati (še) vzorec nepotrebno, vendar pa Državna revizijska komisija s tem v zvezi predvsem sprejema razloge naročnika, ki zatrjuje, da bo imel na ta način (torej s pregledom ponujenega vzorca oziroma s preveritvijo ustreznosti materialov le-tega) še dodatno zagotovilo o tem, da bo po izbiri ponudnika in po podpisu pogodbe dobava kompozitnih izolatorjev potekala tekoče in brez nepotrebnih zapletov, ki si jih naročnik (v zgoraj opisani situaciji) nikakor ne more privoščiti.

V zvezi z dodatnimi navedbami vlagatelja pod 1. točko obvestila o nadaljevanju postopka z dne 07.11.2006 (in sicer v delu, ki se nanaša na dimenzijo premera silikonskega krožnika) Državna revizijska komisija poudarja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-160/2005, 018-270/2005, 018-002/2006, 018-073/2006, 018-346/200) zapisala, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti namreč podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru dodatnih oziroma novih navedb in kršitev oziroma spremembe ali dopolnitve revizijskega predloga v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija v meritorno presojo v tem delu ni spuščala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 01.12.2006



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisij










Vročiti:
- Elektro-Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Telma Trade d.o.o., Motnica 13, Trzin
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran