018-453/2006 Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, ter članice Vide Kostanjevec in predsednika Sama Červeka, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Skaniranje in optično prepoznavanje obrazcev razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb" in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MFC.2 d.o.o., Litostrojska 44b, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) ter na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Cetis d.d., Čopova 24, Celje (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.11.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 08.11.2006 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 14.11.2006 se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva prvega in drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je objavil javno naročilo po odprtem postopku za storitev "Skaniranje in optično prepoznavanje obrazcev razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb" v Uradnem listu RS, št. 96/06 z dne 15.09.2006, št. objave Ob-25305/06 in v Uradnem glasilu EU, št. 2006/S 170-181790 z dne 07.09.2006.

Naročnik je dne 23.10.2006 sprejel Sklep o oddaji javnega naročila, šifra 43000-29/2006-7, na podlagi katerega je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Mikrografija d.o.o., Slovenska vas 5, šentrupert (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je dne 08.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, in sicer zaradi kršitve 76. in 7. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).


1. Prvi vlagatelj najprej izpodbija naročnikovo odločitev glede zavrnitve njegove ponudbe kot nepravilne. V zvezi s prvim razlogom nepravilnosti, da prvi vlagatelj ni predložil dokumenta pod točko 1.16 navodil ponudnikom, prvi vlagatelj navaja, da navedenega dokumenta ni predložil, ker je menil, da taka izjava ni potrebna, saj prvi vlagatelj ne nudi nobenih ugodnosti. Prvi vlagatelj poudarja, da je določila razpisne dokumentacije razumel tako, da v primeru, da nudi dodatne ugodnosti, predloži izjavo o tem in v izjavi opredeli, katere ugodnosti nudi, medtem ko v primeru, da ponudnik ne ponuja dodatnih ugodnosti, ne rabi predložiti ničesar. Poleg tega pa samo dejstvo, da prvi vlagatelj ne ponuja dodatnih ugodnosti, ne vpliva na pravilnost njegove ponudbe, saj dodatne ugodnosti niso bile postavljene kot pogoj, niti ne vpliva na oceno njegove ponudbe, saj dodatne ugodnosti niso bile opredeljene kot merilo. Naročnik je v OBR 1 (Povabilo k oddaji ponudbe) natančno definiral obvezna dokazila, med katerimi sporne izjave ni, izjava pa tudi ni vključena v vzorčne obrazce. Ker je razpisna dokumentacija nejasna, jo je potrebno razlagati v korist ponudnikom. Drugi razlog nepravilnosti prve vlagateljeve ponudbe je, da prvi vlagatelj ni podal terminskega plana prevzema, ki ustreza pogoju, da se obrazci prevzemajo vsaj enkrat tedensko na posameznih izpostavah naročnika. V zvezi z navedenim prvi vlagatelj navaja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni opredelil, kakšen naj bo terminski plan. V točki 1.14 navodil ponudnikom zgolj zahteva, da je terminski plan izvedbe del z opredelitvijo posameznih faz sestavni del ponudbene dokumentacije. Obrazložitev, kot jo je podal naročnik, da je terminski plan razviden iz Tehnične dokumentacije, opisa točke 3.1: "Izvajalec v določeni časovni periodi prevzema obrazce po posameznih centrih popisovanja. Izvajalec izdela časovni plan (tedensko) prevzema obrazcev in ga preda projektni pisarni.", je po mnenju prvega vlagatelja nesmiselna, saj v razpisni dokumentaciji ni nikjer navedeno, kaj pomeni določena časovna perioda. Iz navedenega opisa je razvidno zgolj to, da mora biti terminski plan izdelan po posameznih tednih ne pa, da mora izvajalec vsaj enkrat tedensko prevzeti dokumente pri posamezni izpostavi. Prvi vlagatelj je izdelal terminski plan in je tako izpolnil zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije. Prav tako na tem mestu ne pride v poštev pogoj naročnika, da "Ponujen protokol dela mora zagotoviti, da je čas od prevzema dokumentov do zaključka njihovega optičnega prepoznavanja največ sedem dni.", saj gre le za čas od prevzema dokumentov do zaključka njihovega optičnega prepoznavanja, ki nima zveze s terminskim planom prevzema dokumentov. Kot zadnje, prvi vlagatelj izpodbija naročnikovo ugotovitev, da je njegova ponudba nepravilna iz razloga, ker je prvi vlagatelj predrugačil vsebino obrazca, kjer se zahteva izjava o odstotkovni kakovosti optičnega prepoznavanja. Prvi vlagatelj je pravilno izpolnil OBR 4, kjer je pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavil, da je dosežena kakovost optičnega prepoznavanja dokumentov, ki jo zagotavlja s celotno ponudbo, xx%. Kot obrazložitev izjave, pa je napotil naročnika na 14. stran ponudbene dokumentacije, kjer je podan opis dela in razložil, da lahko tako kakovost zagotavlja, v kolikor so obrazci izpolnjeni skladno z Navodili za izvedbo popisa nepremičnin. Prvi vlagatelj meni, kakor je navajal že v predhodnem revizijskem postopku, da je nemogoče zagotoviti določen odstotek prepoznavanja obrazcev, če naročnik ne poda vzorcev dokumentov in ne zagotovi, da bodo ti dokumenti izpolnjeni na tak način. Prvi vlagatelj ne oporeka naročnikovi pravici, da spreminja obrazce, v ponudbi pa je le poudaril, da se izpolnjevanje pogoja nanaša na trenutne obrazce.


2. Prvi vlagatelj izpodbija tudi pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Prvi vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni zložena po vrstnem redu, kakor je to zahtevano na strani 11 razpisne dokumentacije, saj odstopa v točki 19.c. Nadalje, je iz OBR 4, točka 2. razvidno, da imata ponudnik in podizvajalec 100% zasedene kapacitete za obdobje izvajanja predmetnega javnega naročila, zaradi česar izbrani ponudnik očitno ne bo mogel izvesti razpisanih storitev. Strani 155-160 ponudbe so v angleškem jeziku in ni njihovega prevoda. Reference, potrjene s strani Zavoda RS za zaposlovanje so nepravilno izpolnjene, ker ni podan opis nalog osebe, niti ni podčrtano, ali je oseba opravljala vsebinski ali vodstveni del izvedbe nalog. Prvi vlagatelj tudi za ostale reference domneva (glede na to, da mu ni bil omogočen vpogled), da niso skladne z zahtevami naročnika. Poleg tega je referenčno potrdilo datirano na datum pred objavo predmetnega razpisa in tako vsebinsko kot oblikovno ni skladno z vzorcem OBR 23 iz razpisne dokumentacije. Nadalje, bančna garancija za resnost ponudbe ni izpolnjena skladno z vzorcem bančne garancije, saj ni razvidno, kdo je uporabnik garancije. Kot zadnje, prvi vlagatelj navaja, da mu na vpogledu ni bil omogočen vpogled v vzorec pogodbe, zaradi česar domneva, da vzorec pogodbe ni skladen z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

3. Prvi vlagatelj izpodbija pravilnost tudi druge najugodnejše ponudbe ponudnika Cetis d.d. Celje (v nadaljevanju: drugi najugodnejši ponudnik). Prvi vlagatelj meni, da ponudba navedenega ponudnika ne izpolnjuje zahteve iz točke 4. navodil ponudnikov, ker je ponudba prispela nevezana in nepečatena, ampak jo je zvezal in zapečatil naročnik na odpiranju ponudb. Bančna garancija za resnost ponudbe ne ustreza vzorcu iz razpisne dokumentacije. Referenca, potrjena s strani Statističnega urada RS ne vsebuje navedbe časovnega intervala, v katerem je ponudnik izvedel nalogo, niti ni podčrtano, ali je oseba pokrivala vsebinski ali vodstveni del izvedbe naloge. Prvi vlagatelj tudi za ostale reference domneva (glede na to, da mu ni bil omogočen vpogled), da niso skladne z zahtevami naročnika. Poleg tega je referenčno potrdilo datirano na datum pred objavo predmetnega razpisa in tako vsebinsko kot oblikovno ni skladno z vzorcem OBR 23 iz razpisne dokumentacije. Ponudbena cena je nesprejemljiva, ker skoraj za 20 milijonov SIT presega s strani naročnika ocenjeno vrednost naročila. Kot zadnje, prvi vlagatelj navaja, da mu na vpogledu ni bil omogočen vpogled v vzorec pogodbe, zaradi česar domneva, da vzorec pogodbe ni skladen z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

4. Prvi vlagatelj nazadnje navaja, da mu naročnik na vpogledu dne 06.11.2006 ni omogočil vpogleda v celotno ponudbeno dokumentacijo, relevantno za presojo in ocenjevanje ponudb. Naročnik je namreč pri različnih ponudnikih označil različne dokumente, glede katerih prvemu vlagatelju ni omogočil vpogleda. Z navedenim ravnanjem je naročnik kršil načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-1. Prvi vlagatelj poziva naročnika oziroma Državno revizijsko komisijo, da ponovno preveri, ali sta ponudbi izbranega ponudnika in drugega najugodnejšega ponudnika v delu, ki ni javen, skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma omogoči vpogled prvemu vlagatelju.


Drugi vlagatelj je dne 14.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Drugi vlagatelj očita izbranemu ponudniku, da je iz OBR 4 razvidno, da ima izbrani ponudnik v trenutku oddaje ponudbe 100% zasedene kapacitete, skupaj pa bo imel na dan 31.12.2006 prostih le 22% kapacitet, pri čemer izbrani ponudnik z ničemer ne zatrjuje oziroma dokazuje, da navedeni odstotek zadostuje za izpolnitev razpisnega pogoja po zadostni strojno ustrezni programski opremi, zaradi česar je njegova ponudba v tem delu nepravilna in zavajajoča. Nadalje drugi vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti, ker je pri vodji projekta navedel le eno referenco za več kot 5.000.000 dokumentov, namesto treh. Pri strokovni sodelavki je prav tako navedel le eno referenco, manjka pa tudi kratek vsebinski opis projektov. Nadalje, izbrani ponudnik za podizvajalca ni predložil dokazil, zahtevanih v točki 1.17 razpisne dokumentacije oziroma so le-ta označena z zaupno, kar je v nasprotju z 8. členom ZJN-1. Drugi vlagatelj na koncu izpostavlja, da je naročnik kršil načelo iz 8. člena ZJN-1, saj je kot zaupne označil tudi dokumente, ki niso takšne narave.


Naročnik je dne 13.11.2006 sprejel sklep, šifra 43000-29/2006-28, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.

1. Naročnik vztraja pri ugotovitvi, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna. Prvi vlagatelj ni predložil izjave glede posebnih ugodnosti, čeprav je bila le-ta zahtevana pod točko 1.16 navodil ponudnikom in je bila tako sestavni del ponudbe. Ostali trije ponudniki so navedeno izjavo priložili in tako razpisna dokumentacija v tem delu ni nejasna, kakor zatrjuje prvi vlagatelj. V zvezi s terminskim planom naročnik poudarja, da je tedenski prevzem obrazcev razpisni pogoj, ki je bil opredeljen v tehnični dokumentaciji. Naročnik je v točki 1.14 opredelil, kakšen naj bo terminski plan, saj je zahteval, da naj le-ta vsebuje vse faze dela, ki morajo biti časovno opredeljene, hkrati pa mora vsebovati še vrednosti posameznih faz. Časovna perioda pa se pojavlja tudi v poglavju 2., ki je namenjen celotnemu opisu projekta. Vsi ostali trije ponudniki so zahtevo pravilno razumeli in jo vključili v ponudbo. Kot zadnje, naročnik pojasnjuje, da prvi vlagatelj z izjavo na 14. strani ponudbe ne zagotavlja naročniku, da bo dosežena kakovost optičnega prepoznavanja nad 95% v primeru, če bo naročnik spremenil popisne obrazce. Naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno zapisal, da si pridržuje pravico spremeniti vsebino in obliko popisnih obrazcev in temu prvi vlagatelj ni oporekal do odpiranja ponudb.

2. V zvezi z zatrjevano nepravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da se je izbrani ponudnik natančno držal oštevilčenih točk od 1.1 do 1.18, tudi vsebino pod točko 19 je predložil na ustrezen način, pred navedbo ugodnosti in za zavarovanjem resnosti ponudbe. V zvezi z zasedenostjo kapacitet naročnik poudarja, da se zasedenost izbranega ponudnika in podizvajalca ne sešteva, tako je skupna zasedenost izbranega ponudnika 45%, podizvajalca 55%. Izbrani ponudnik je ponudbo oddal v slovenskem jeziku, kot ostali ponudniki, pa je dodatno priložil dokument, ki ni zahtevan (str. 155-160) in predstavlja le pojasnjevalni dokument. Reference izbranega ponudnika imajo opis dela; projekti so opisani na str. 85, kjer je tudi navedeno osebje, ki je na projektu sodelovalo in njihova vloga. Ali nje oseba opravljala vsebinski ali vodstveni del nalog, pa je razvidno tudi iz samega obrazca 23. Naročnik ni zahteval, da morajo biti obrazci oblikovno enaki. V zvezi z bančno garancijo naročnik pojasnjuje, da je zahteval, da ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije in ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, nižjega zneska zavarovanja ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko, kar je skladno s Pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04 in 87/04). Osnutek pogodbe je opredeljen kot poslovna tajnost v delu, ki se nanaša na vpisane podatke v členih 3., 5- in 13, sicer pa vzorec pogodbe izbranega ponudnika ustreza.


3. V zvezi z nepravilnostjo ponudbe drugega najugodnejšega ponudnika naročnik navaja, da je bila ponudba vezana in pečatena z vrvico in z nalepko na mapi ponudbe v obliki poštnega paketa. Na odpiranju je zato naročnik, ko je ponudbo vzel iz ovojnice, to vrvico, ki je vezala mapo ponudbe v obliki poštnega paketa, prerezal, pogledal ponudbo in jo pred prisotnimi tudi z isto vrvico zvezal na ustrezen način. Vse navedeno je zavedeno v zapisniku o odpiranju ponudb. V zvezi z bančno garancijo naročnik poudarja enako kot pri predloženi bančni garanciji izbranega ponudnika, pri tem še navaja, da nenavedba odstotka od ponudbene vrednosti naročila ni razlog za zavrnitev ponudbe. Glede referenc naročnik navaja, da je naveden časovni interval, sicer pa se iz vsebine referenc razbere, kateri del nalog je opravljala oseba. Ponudbena cena naročniku ustreza, saj preseganje ocenjene vrednosti ne pomeni izločitve ponudbe. Glede predložene pogodbe pa naročnik navaja enako kot pri pogodbi izbranega ponudnika.


4. V zvezi z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo vseh ponudnikov naročnik navaja, da je ravnal skladno z 8. členom ZJN-1 in zakonom o gospodarskih družbah. Naročnik je od izbranega ponudnika, drugega najugodnejšega ponudnika ter ponudnika Mikrocop d.o.o. prejel pisno izjavo o zaupnosti ponudbene dokumentacije in na podlagi tega iz vsake ponudbe izločil tiste dokumente, ki so bili opredeljeni s poslovno oziroma drugačno tajnostjo. Tako je iz ponudbe izbranega ponudnika izločil naslednje dokumente: potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih (označen z "davčna tajnost"), OBR 5 - spisek delavcev (poslovna tajnost), potrdila o državljanstvu in kopije osebnih dokumentov (osebni podatki), izjave o komunikativnosti operativnega osebja in življenjepisi (poslovna tajnost), reference (poslovna tajnost), izjave o vrednostih (poslovna skrivnost), osnutek pogodbe (poslovna tajnost), protokol in opis dela (poslovna tajnost), terminski plan (poslovna tajnost), predračun (poslovna tajnost) in izjava o delu podizvajalca (poslovna tajnost). Iz ponudbe drugega najugodnejšega ponudnika pa je izločil naslednje dokumente: potrdilo Ministrstva za pravosodje (osebni podatki), OBR 4 (poslovna tajnost), OBR 5 - spisek delavcev (poslovna tajnost), potrdila o državljanstvu in kopije osebnih dokumentov (osebni podatki), reference (poslovna tajnost), priporočila naročnikov (poslovna tajnost), protokol dela (poslovna tajnost), pravilnik o varovanju osebnih podatkov (poslovna tajnost), osnutek pogodbe (poslovna tajnost), terminski plan (poslovna tajnost) in predračun (poslovna tajnost). Iz ponudbe Mikrocop d.o.o. pa je naročnik izločil: kopije osebnih dokumentov (osebni podatki), protokol dela in akt za zavarovanje osebnih podatkov (poslovna tajnost), pogodba s podizvajalcem (poslovna tajnost) in navedba o deležu podizvajalca v izvedbi (poslovna tajnost). Naročnik ni neupravičeno različno obravnaval ponudnikov, temveč so se ponudniki predvsem glede poslovnih skrivnosti različno odzvali, kar pa je skladno z zakonom o gospodarskih družbah, ki določa, da vsak poslovni subjekt sprejme svoj sklep o varovanju poslovnih skrivnosti.


Naročnik je dne 20.11.2006 sprejel sklep, šifra 43000-29/2006-34, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V zvezi z zasedenostjo kapacitet naročnik poudarja enako, kot v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja z dne 13.11.2006, dodatno pa navaja, da je izbrani ponudnik opisal izpolnjevanje pogoja, da razpolaga z zadostno strojno in programsko opremo. Sicer pa odstotek prostih kapacitet ponudnika in njegovega podizvajalca v povezavi s pogojem zadostne strojne in programske opreme naročnik ni opredelil kot pogoj za udeležbo. V zvezi z referencami naročnik pojasnjuje, da je drugi vlagatelj dobil na vpogled le tiste reference izbranega ponudnika, ki so bile potrjene od naročnikov, ki so uporabniki državnega proračuna, ostale reference pa so bile zakrite, ker predstavljajo poslovno skrivnost. Izbrani ponudnik v celoti izpolnjuje vse kadrovske pogoje. Naročnik nadalje glede podizvajalca izbranega ponudnika navaja, da je le-ta predložil vsa zahtevana dokazila od točke 1.3 do točke 1.7, prav tako dokazila iz točke 1.17. Tudi v tem primeru vlagatelj ni imel vpogleda v vse dokumente, zaradi varovanja poslovne skrivnosti oziroma davčne tajnosti. V zvezi s kršitvijo 8. člena ZJN-1 pa naročnik navaja enako, kakor v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja z dne 13.11.2006.


Prvi vlagatelj je dne 17.11.2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V obvestilu prvi vlagatelj še opozarja, da je naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 13.11.2006 razkril njegovo poslovno skrivnost s tem, ko je zapisal, kateri sistem za optično prepoznavanje obrazcev bo prvi vlagatelj uporabljal, medtem ko je pri ostalih ponudnik navedeno varoval kot poslovno skrivnost, s čimer je naročnik ponovno ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti.

Drugi vlagatelj je dne 21.11.2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in podal prvo pripravljalno vlogo, v kateri povzema revizijske navedbe.

Naročnik je z dopisom dne 20.11.2006 odstopil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in dne 23.11.2006 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Ob tem naročnik še navaja, da je sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja z dne 13.11.2006 posredoval le prvemu vlagatelju in njegovi pooblaščenki, zaradi česar je neutemeljena trditev prvega vlagatelja, da naj bi naročnik s spornim zapisom razkril njegovo poslovno skrivnost.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je najprej presodila utemeljenost zahtevka za revizijo prvega vlagatelja. Med naročnikom in prvim vlagateljem je sporno vprašanje, ali so ponudbe prvega vlagatelja, izbranega ponudnika in drugega najugodnejšega ponudnika pravilne, torej, ali so ponudbe izpolnile vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Skladno z določili 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04) ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Ad.1)
Prvi vlagatelj naj ne bi predložil dokumenta, zahtevanega v točki 1.16 navodil ponudnikom.
Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) v točki 1. določajo, da mora ponudba vsebovati dokumente, ki jih nato našteva v nadaljevanju, od točke 1.1. do točke 1.18. Točka 1.16 navaja: Navedbo o tem, ali izvajalec nudi posebne ugodnosti ali jih ne nudi in (če jih nudi) katere. V točki 9. navodil je določeno, da bodo nepravilne tiste ponudbe, ki ne bodo vsebovale katerega od dokumentov, navedenih pod točko 1, ali v njih ne bodo vsebovani elementi, zahtevani pod točko 1.
Iz navedenih določil navodil nedvomno izhaja, da je bil dokument iz točke 1.16 navodil, to je navedba o tem, ali izvajalec nudi posebne ugodnosti ali jih ne nudi in (če jih nudi) katere, sestavni del ponudbe in kolikor ga ponudnik ne predloži, se njegova ponudba skladno s točko 9. navodil šteje za nepravilno.
Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo prvega vlagatelja ugotavlja, da le-ta ni predložil zahtevanega dokumenta iz točke 1.16 navodil, čemur prvi vlagatelj tudi ne oporeka, zato je njegova ponudba v tem delu skladno s točko 9. navodil nepravilna. Na tem mestu ni mogoče sprejeti kot utemeljene navedbe prvega vlagatelja, da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna, saj je naročnik v točki 1. navodil jasno določil, katere dokumente mora vsebovati ponudba in kakšne so sankcije v primeru, ko ponudnik ne predloži kateregakoli od zahtevanih dokumentov. Pri tem tudi ni pomembno dejstvo, na katerega se sklicuje prvi vlagatelj, da sporni dokument ni bil zahtevan kot pogoj oziroma merilo, saj je bil zahtevan kot obvezni sestavni del ponudbe. Pravilna pa je na drugi strani ugotovitev naročnika, da so ostali trije ponudniki sporni dokument priložili, kar še dodatno potrjuje dejstvo, da so določila razpisne dokumentacije v tem delu bila jasna.

Ad.2)
Prvi vlagatelj naj ne bi podal ustreznega terminskega plana prevzema, ker le-ta naj ne bi bil skladen z zahtevami naročnika v tehnični dokumentaciji, s čimer ne ustreza pogoju, da se obrazci prevzemajo vsaj enkrat tedensko na posameznih izpostavah naročnika.
Navodila v točki 1.14 kot sestavni del ponudbe določajo: Terminski plan izvedbe del z opredelitvijo vrednosti posameznih faz. Točka 3.1 Tehnične dokumentacije za izvedbo skeniranja in optičnega prepoznavanja obrazcev razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb (v nadaljevanju: tehnična dokumentacija) določa: Izvajalec v določeni časovni periodi prevzema obrazce po posameznih centrih popisovanja. Izvajalec izdela časovni plan (tedensko) prevzema obrazcev in ga preda projektni pisarni.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj na strani 22. ponudbe, predložil dokument "Terminski plan izvedbe", v katerem je navedel faze, datume, dneve, navedbo izpostav naročnika in strani obrazcev. V tem delu je potrebno pritrditi ugotovitvi prvega vlagatelja, da naročnik v tem delu razpisne dokumentacije ni navedel obveznosti ponudnika, da izdela terminski plan tako, da vsa enkrat tedensko prevzema obrazce na posameznih izpostavah naročnika, ampak je iz tehnične dokumentacije mogoče razbrati kvečjemu izvajalčevo obveznost, da tedensko izdela časovni plan prevzema obrazcev; prav tako ni definiran pojem "določene časovne periode". Neutemeljeno je navajanje naročnika, da je potrebno zahteve naročnika brati v celoti in smiselno predmetu javnega naročila, saj mora naročnik skladno s 23. členom ZJN-1 pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Po vpogledu v dele ponudbe preostalih treh ponudnikov, ki se nanašajo na predloženi terminski plan izvedbe del pa izhaja, da le-ti navajajo le faze izvedbe dela skupaj za celotno obdobje in sploh ne razdelajo faz po posameznih datumih in izpostavah naročnika, pa jih je naročnik kljub temu štel za ustrezne. V tem delu je torej ugotovitev naročnika o neustreznosti terminskega plana nepravilna in posledično je ponudba prvega vlagatelja v tem delu pravilna.

Ad.3)
Prvi vlagatelj naj bi z izjavo na 14. strani ponudbe ne zagotavljal naročniku, da bo dosežena kakovost optičnega prepoznavanja min, 95% v primeru, če bo naročnik spremenil popisne obrazce, kar bo naredil, saj je to možnost predvidel v razpisni dokumentaciji.
Naročnik je v točki 1.8 navodil podal zahtevo, da mora ponudnik v ponudbi podati izjavo o predvidenih doseženih kakovostih optičnega prepoznavanja v odstotkih (v prilogi k OBR 4).
Prvi vlagatelj je pravilno izpolnil OBR 4, na strani 14. ponudbe (opis dela) pa je navedel: Z opisanim procesom zagotavljamo 96% kakovost optičnega prepoznavanja podatkov, pod pogojem, da so obrazci izpolnjeni v skladu z Navodili za izvedbo popisa nepremičnin (avgust, 2006).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudba prvega vlagatelja v tem delu neskladna, oziroma, da prvi vlagatelj pogojuje in s tem dejansko spreminja izjavo, katero je naročnik zahteval kot obvezni sestavni del ponudbe. Kolikor je prvi vlagatelj menil, da je navedena izjava sporna, bi lahko vložil zahtevek za revizijo le do poteka roka za predložitev ponudb skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, vendar tega ni storil, kakor pravilno ugotavlja naročnik. Glede na navedeno je ponudba prvega vlagatelja nepravilna tudi v tem delu.

Ad.4)
Po mnenju prvega vlagatelja naj bi ponudba izbranega ponudnika ne bila zložena po zahtevanem vrstnem redu, in sicer v točki 19.c.
Naročnik je na str. 11 razpisne dokumentacije zahteval, da mora biti ponudbena dokumentacija zložena po navedenem vrstnem redu, razen zavarovanja resnosti ponudbe, če je v obliki menice, ki se preda posebej. Vrstni red je bil zahtevan od točke 1.1. do točke 1.18. Pogodba s podizvajalci je opredeljena v okviru točke 1.17.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v pravilnem vrstnem redu predložil zahtevane dokumente od točke 1.1 do 1.18, medtem, ko je znotraj točke 1.17 drugače razvrstil dokumente, kakor so navedeni po alinejah v razpisni dokumentaciji. Potrebno je sicer pritrditi prvemu vlagatelju v tem, da pogodba s podizvajalci ni predložena kot tretji zaporedni dokument v okviru točke 1.17, vendar gre obenem poudariti, da taka pomanjkljivost v ničemer ne vpliva na pravilnost predloženega dokumenta, poleg tega razpisna dokumentacija ni izrecno določala, da morajo biti dokumenti zloženi po vrstnem redu tudi znotraj vsake posamične točke, zaradi česar je potrebno takšno določilo v dvomu razlagati v korist ponudnika. Iz navedenega ter upoštevaje zahteve razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v tem delu izpolnil zahtevo naročnika, zato navedbe prvega vlagatelja v tem delu zavrača kot neutemeljene.

Ad.5)
Izbrani ponudnik in podizvajalec naj bi imela v času izvajanja predmetnega naročila 100% zasedene kapacitete, zaradi česar je po mnenju prvega vlagatelja ponudba izbranega ponudnika nesprejemljiva, saj ne izpolnjuje pogoja iz točke 1.8 razpisne dokumentacije.
Navodila v točki 1.8 določajo: Izpolnjen obrazec OBR 4 (podatki o ponudniku). Ponudnik posveti posebno pozornost opisu izpolnjevanja pogoja, da razpolaga z zadostno strojno in programsko opremo, ki je uporabna pri izvedbi pogodbenega dela (v prilogi k OBR 4). V točki 2. OBR 4, "Zasedenost kapacitet", so morali ponudniki navesti zasedenost kapacitet izvajalca in podizvajalcev.
Iz vpogleda v OBR 4 izbranega ponudnika sicer izhaja, da je skupna zasedenost 100%, vendar je potrebno poudariti, kakor pravilno ugotavlja naročnik, da bo izbrani ponudnik opravil storitev s podizvajalcem, in je torej 100% zasedenost navedena skupaj za izbranega ponudnika in za podizvajalca in posledično pomeni, da ima izbrani ponudnik oziroma podizvajalec še proste kapacitete. Poleg tega je iz navedenega obrazca razvidno, da se posamične naloge, ki jih izbrani ponudnik oziroma podizvajalec izvajata, iztečejo pred potekom izvajanja predmetnega javnega naročila in se bodo kapacitete tako še povečale. Poleg tega je izbrani ponudnik ustrezno obrazložil in utemeljil izpolnjevanje pogoja z opredelitvijo kapacitet opreme v točki 2.3. "Protokol in opis dela", kjer je navedel, da znaša skupna kapaciteta vseh skenerjev 315.000 listov na dan oziroma 1.575.000 na teden (delovni dan znaša 5 dni) oziroma cca 6.300.000 mesečno. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da bo tedensko oddana pošiljka znašala največ 650.000 listov, iz česar sledi, da izbrani ponudnik razpolaga z zadostno količino strojne opreme, ki je sposobna zadostiti navedeni količini oziroma jo presega za 56%. V tem delu je bilo potrebno zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrniti.

Ad.6)
Državna revizijska komisija je presodila trditev prvega vlagatelja, da naj izbrani ponudnik na str. 155-160 ponudbe ne bi izpolnil pogoja iz točke 6. navodil ponudnikom "Jezik ponudbe", ki določa: Ponudnik mora predložiti ponudbo v slovenskem jeziku. Morebitno dokumenti, ki so bili sestavljeni v tujem jeziku, morajo biti predloženi v originalu in v prevodu.
Naročnik je navedel dokumente, ki sestavljajo ponudbo, v točki od 1.1. do 1.18 navodil.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da se sporne strani izbranega ponudnika nahajajo v okviru točke 1.11., ki določa: Opis dela, ki obsega kratek opis vsebine dela in obsega dela ter osnovni prikaz postopkov in meto dela. Ponudnik posveti posebno pozornost opisu in predlogom za zadostitev pogojev, opredeljenim v točki 2 in 12 navodil. Izbrani ponudnik je v okviru navedene točke opisal vsebino in obseg dela ter predložil tudi v razpisni dokumentaciji zahtevani protokol dela ter akt za varovanje osebnih podatkov. V okviru opisa "optičnega prepoznavanja obrazcev" je izbrani ponudnik priložil tudi nekaj prospektov v tujem jeziku, ki predstavljajo podatke o izvršenih projektih s programsko opremo v drugih državah, s čimer pa izbrani ponudnik le dodatno utemeljuje svojo izjavo o obsegu prepoznave. Ker gre torej za dodatne pojasnjevalne dokumente, ki niso obvezni sestavni del ponudbe v točkah od 1.1 do 1.18 navodil, je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik s tem, da je sporne prospekte priložil tujem jeziku, ni kršil točke 6. navodil.

Ad.7)
Nadalje je Državna revizijska komisija presodila, ali so reference izbranega ponudnika, potrjene s strani Zavoda RS za zaposlovanje, pravilno izpolnjene, torej, ali je podan opis nalog osebe, ali je podčrtano, ali je oseba opravljala vsebinski ali vodstveni del izvedbe naloge, ali je potrdilo skladno z OBR 23 in ali datum vpliva na pravilnost predloženega potrdila.
Kot obvezni sestavni del ponudbe je naročnik v točki 1.9 zahteval tudi izpolnjeni OBR 23 (reference).
Po vpogledu v sporni referenčni potrdili Državna revizijska komisija ugotavlja, da potrdili sicer izrecno ne navajata opis nalog osebe, vendar v OBR 23 ni bilo podano izrecno navodilo, da je nalogo potrebno navesti oziroma opisati, ampak je za besedo "naloge" le prazna črta. Ker je bil obrazec glede opisa nalog nejasen oziroma ni natančnega navodila, kako se ga izpolni v tem delu, predloženi referenčni potrdili zaradi neopisa nalog nista neustrezni.
Nadalje, v obrazcu je bilo sicer navedeno, da se podčrta, ali je oseba opravljala vsebinski ali vodstveni del nalog in v spornih referenčnih potrdilih na tem mestu ni podrčtano, kateri del naloge je oseba opravljala, vendar pa to izhaja iz naslednjega odstavka, saj je v obeh primerih oseba opravljala vodstveni del nalog. Državna revizijska komisija na tem mestu poudarja, da niti v referenčnih potrdilih (OBR 23) vlagatelja niti v preostalih dveh ponudbah ni podčrtano, kakšen del nalog je oseba opravljala, ampak je to razvidno iz vsebine potrdil, pa je naročnik vsem ponudnikom referenco kljub temu priznal in je torej z vsemi ponudniki v tem delu ravnal enakopravno.
Iz navedenega izhaja, da so priložena sporna referenčna potrdila izbranega ponudnika skladna z OBR 23 in jih je naročnik pravilno ocenil kot ustrezne. Glede po mnenju prvega vlagatelja spornega datuma izdaje referenc pa Državna revizijska komisija le izpostavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni podal zahteve, na kateri datum morajo biti potrdila izdana in zato datum izdaje potrdila ne vpliva na pravilnost potrdila.

Ad.8)
Prvi vlagatelj zatrjuje tudi neustreznost predložene bančne garancije za resnost ponudbe izbranega ponudnika, saj iz le-te naj ne bi bilo razvidno, kdo je uporabnik garancije.
V točki 13.1.2. navodil je naročnik zahteval zavarovanje resnosti ponudbe, če je vsota ponudbenih cen posameznih nalog, za katere kandidira ponudnik, večja od 30.000.000,00 SIT. Če ponudnik ne predloži bančne garancije za resnost ponudbe, šteje njegova ponudba kot nepravilna in se obvezno zavrne. Garancija mora biti sestavljena na podlagi OBR 7, ki je priložen k razpisni dokumentaciji. Ponudnikova predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije, vendar pa predložena bančna garancija ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga določi naročnik ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oziroma zavarovalnico.
Iz vpogleda v bančno garancijo izbranega ponudnika izhaja, da je v vsebini garancije navedeno: â?? za potrebe upravičenca garancije: RS, MOP, GURS, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: uporabnik garancije)â??. Iz navedenega nedvomno izhaja, da je uporabnik garancije naročnik.
Ker je vzorec bančne garancije iz razpisne dokumentacije le podlaga za izdajo bančne garancije ponudnika, saj naročnik ni zahteval, da mora biti vsebina predložene bančne garancije enaka vsebini vzorca, je predložena bančna garancija izbranega ponudnika ne glede na dejstvo, da za naročnika uporablja izraz "uporabnik garancije", ustrezna in je potrebno zahtevek za revizijo vlagatelja tudi v tem delu zavrniti.

Ad.9)
Državna revizijska komisija je v zvezi s pravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika preverila, ali predloženi vzorec pogodbe ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, ob upoštevanju dejstva, da prvi vlagatelj ni imel vpogleda vanj. Državna revizijska komisija po opravljenem pregledu vzorca pogodbe izbranega ponudnika ugotavlja, da je le-ta v celoti skladen z vzorcem pogodbe iz razpisne dokumentacije, pri čemer le ustrezno številči člene glede na podane opcije.
Ad.10)
Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbe prvega vlagatelja v zvezi z nepravilnostjo ponudbe drugega najugodnejšega ponudnika, in sicer najprej ugotovitev prvega vlagatelja, da navedena ponudba ni izpolnila zahteve iz 4. točke navodil, da morata biti oba izvoda ponudbe zvezana z vrvico in pečatena.
Državna revizijska komisija je glede spornega dejstva vpogledala v Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 16.10.2006, v katerem je pod zap. št. 3 najprej navedeno, da "kopija in original ponudbe vezana na odpiranju, ker ponudnik tega ni izvedel", pod točko 7. pa je zapisana pripomba predstavnika Cetis d.d., da sta bili ponudbi Cetis d.d. zvezani z vrvico in zapečateni in da sta bili ponudbi razpečateni pred komisijo. Naročnik v sklepu z dne 13.11.2006 še pojasnjuje, da je bila ponudba vezana in pečatena z vrvico in z nalepko na mapi ponudbe v obliki poštnega paketa. Na odpiranju je zato naročnik, ko je ponudbo vzel iz ovojnice, to vrvico, ki je vezala mapo ponudbe v obliki poštnega paketa, prerezal, pogledal ponudbo in jo pred prisotnimi tudi z isto vrvico zvezal na ustrezen način.
Iz točke 4. navodil izhaja, da morata biti oba izvoda ponudbe zvezana z vrvico in pečatena, vendar navodila ne določajo natančno, na kakšen način mora biti ponudba zvezana z vrvico in pečatena, torej je kot ustrezno opremljeno šteti tudi ponudbo drugega najugodnejšega ponudnika, ki je bila zvezana in pečatena kot poštni paket. Bistvo navedenega pogoja je namreč v tem, da se v ponudbe ne more vpogledati ali jih odpirati pred javnim odpiranjem ponudb in tako dodajati morebitne manjkajoče dokumente. Sporna ponudba je bila zvezana in pečatena in kot taka odprta na javnem odpiranju ponudb pred prisotnimi. Glede na ugotovljeno ni mogoče pritrditi očitku prvega vlagatelja, da bi bila ponudba drugega najugodnejšega nepravilno opremljena.

Ad.11)
V zvezi z neustreznostjo bančne garancije drugega najugodnejšega ponudnika se Državna revizijska komisija sklicuje na ugotovitve iz točke Ad.8) obrazložitve tega sklepa, dodatno pa ugotavlja, da garancija zaradi dejstva, da ne vsebuje navedbe odstotka, ampak le navedbo višine, ni neustrezna, saj s tem ne vpliva na morebitni nižji znesek zavarovanja, ki se z garancijo ne sme spreminjati.

Ad.12)
Državna revizijska komisija je preverila ustreznost referenčnega potrdila Statističnega urada RS, v delu, ki se nanaša na navedbo časovnega intervala, v katerem je drugi najugodnejši ponudnik izvedel nalogo, glede podčrtanja vrste opravljenih del, glede datuma izdaje potrdila in skladnost potrdila z OBR 23.
Državna revizijska komisija se tudi v tem delu sklicuje že na ugotovljena dejstva pod točko Ad.7) obrazložitve tega sklepa, v zvezi z navedbo časovnega intervala pa ugotavlja, da je v spornih predloženih potrdilih kot obdobje navedeno leto 2002. Tudi v tem delu OBR 23 naročnik ni podal natančnega navodila, da mora biti obdobje obvezno navedeno z datumom pričetka in datumom zaključka opravljenih del, zaradi česar je kot ustrezno mogoče šteti tudi označitev obdobja z "leto 2002".



Ad.13)
V zvezi z nesprejemljivo ponudbeno ceno drugega najugodnejšega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je skladno z določbo 4. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo, ponudba nesprejemljiva tudi v primeru, če ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno naročilo.
Pojem višine zagotovljenih sredstev ni enak pojmu ocenjene vrednosti naročila, saj je pri presoji sprejemljivosti ponudbe pomembno dejstvo, da ima naročnik zagotovljena sredstva v višini, ki jo ponudi ponudnik za izvedbo storitve. Ocenjena vrednost pa je le okvir oziroma približna vrednost naročila in ponujene cene se tako lahko gibljejo pod ali pa tudi nad ocenjeno vrednostjo naročila, naročnik pa je tisti, ki mora poskrbeti, da oceni, ali ima zadostna zagotovljena sredstva za plačilo ponudnikovih storitev, oziroma, ali je ponujena cena ob navedenem še sprejemljiva.
Iz navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je trditev prvega vlagatelja glede nesprejemljivosti ponujene cene drugega najugodnejšega ponudnika neutemeljena.

Ad.14)
Državna revizijska komisija je v zvezi s pravilnostjo ponudbe drugega najugodnejšega ponudnika preverila še, ali predloženi vzorec pogodbe ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, ob upoštevanju dejstva, da prvi vlagatelj ni imel vpogleda vanj. Državna revizijska komisija po opravljenem pregledu vzorca pogodbe drugega najugodnejšega ponudnika ugotavlja, da je le-ta v celoti skladen z vzorcem pogodbe iz razpisne dokumentacije, pri čemer le črta opcije, ki jih ne ponuja.

Ad.15)
Državna revizijska komisija se je opredelila še do očitane kršitve naročniku s tem, ko ni dovolil vpogleda prvemu vlagatelju v celotno ponudbeno dokumentacijo, relevantno za presojo in oceno ponudb. Poleg tega naj bi naročnik pri različnih ponudnikih dovolil vpogled v različne dokumente, s čimer naj bi ravnal neenakopravno, s sklepom z dne 13.11.2006 pa naj bi razkril poslovno skrivnost prvega vlagatelja s tem, ko je zapisal, kateri sistem za optično prepoznavanje bo prvi vlagatelj uporabil.
ZJN-1 v 8. členu kot splošno izjemo od načela javnosti določa, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Ti podatki lahko vsebujejo informacije, ki so v skladu s predpisi o gospodarskih družbah, predpisi o varovanju osebnih podatkov ali drugimi predpisi opredeljene kot zaupne. Zaupnost podatkov varuje tudi drugi odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Ob zapisanem mora naročnik pri tem presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije. Ne glede na to pa mora naročnik upoštevati določilo prvega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/99, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD), kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Kot poslovno skrivnost pa je v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba" (drugi odstavek 39. člena ZGD). K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Potrebno je poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati razumne interese ponudnika.
V konkretnem primeru je naročnik iz vpogleda posamičnih ponudb izločil tiste dokumente, za katere so posamični ponudniki podali izjavo oziroma jih označili kot poslovna skrivnost, dokumente, ki so bili označeni z "davčna tajnost" in dokumente, ki so vsebovali "osebne podatke". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je varoval zaupnost navedenih podatkov in posledično prvemu vlagatelju odklonil vpogled v ta del ponudbene dokumentacije.
Ne glede na ugotovljeno je Državna revizijska komisija preverila pravilnost ponudbe izbranega ponudnika in drugega najugodnejšega ponudnika v delih, v katere prvi vlagatelj ni imel vpogleda in katere naročnik izrecno citira v sklepu z dne 13.11.2006 in ni ugotovila morebitnih neustreznosti z zahtevami iz razpisne dokumentacije.
V zvezi z razkritjem poslovne skrivnosti prvega vlagatelja pa Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvi naročnika, da sporni sklep z dne 13.11.2006 ni javen oziroma je bil posredovan le prvemu vlagatelju in njegovi pooblaščenki, ne pa ostalim ponudnikom oziroma drugim nepooblaščenim osebam, ki v postopku niso sodelovale.

Glede na vse ugotovljeno Državna revizijska komisija zaključuje, da navedbe prvega vlagatelja, razen pod točko Ad.2) niso utemeljene, kar pa ne vpliva na drugačno odločitev naročnika, saj je ponudba prvega vlagatelja kljub ugotovljeni nepravilnosti še vedno nepravilna, zaradi česar je potrebno njegov zahtevek za revizijo zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila utemeljenost zahtevka za revizijo drugega vlagatelja. Med naročnikom in drugim vlagateljem je prav tako sporno vprašanje, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna, torej, ali je navedena ponudba izpolnila vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Ad.16)
V zvezi z zasedenostjo kapacitet se Državna revizijska komisija v celoti sklicuje na ugotovljena dejstva pod točko Ad.5) obrazložitve tega sklepa in očitke drugega vlagatelja v tem delu kot neutemeljene zavrača.
Ad.17)
Nadalje je Državna revizijska revizijska komisija presodila izpolnjevanje kadrovskih pogojev izbranega ponudnika, in sicer da naj bi izbrani ponudnik pri vodji projekta Boštjanu Gabercu navedel le eno referenco za več kot 5.000.000 dokumentov (Zavod RS) namesto treh, pri Sandri Kmet pa le eno referenco za strokovno sodelovanje na enem projektu več kot 1.000.000 dokumentov (Zavod RS), pri čemer pa tudi manjka kratek vsebinski opis projektov.
Naročnik je v točki 2.6 navodil zahteval tudi zadostno kadrovsko zmogljivost, od tega vodjo projekta z naslednjimi strokovnimi kvalifikacijami: vodenje vsaj treh projektov v zadnjih petih letih, v katerih je bilo v vsakem projektu skaniranih 5.000.000 dokumentov, vodenje vsaj enega projekta v zadnjih petih letih, v katerih je bilo s pomočjo optičnega prepoznavanja obdelanih vsaj 1.000.000 dokumentov in vodenje vsaj enega projekta v zadnjih petih letih, s področja skaniranja ali obdelave podatkov vsaj 1.000.000 dokumentov. Naročnik je zahteval tudi strokovnega sodelavca, ki je strokovno sodeloval na vsaj petih projektih v zadnjih petih letih s področja skaniranja ali optičnega prepoznavanja vsaj 1.000.000 dokumentov.
Državna revizijska komisija je v tem delu ob upoštevanju dejstva, ki ga navaja naročnik, da drugi vlagatelj ni imel vpogleda v vse reference, ugotovila, da je Boštjan Gaberc kot vodja projekta izpolnil oziroma presegel zahtevane strokovne kvalifikacije, medtem, ko je Sandra Kmet določena kot ostalo ključno osebje pri izvedbi skaniranja, za strokovnega sodelavca pa je določena druga oseba, ki prav tako izpolnjuje zahtevane strokovne kvalifikacije. Zato je zahtevek drugega vlagatelja v tem delu neutemeljen.
Neutemeljena pa je tudi trditev drugega vlagatelja, da manjka kratek vsebinski opis projektov, ki je bil zahtevan v OBR 5, saj se izbrani ponudnik pri tem opisu sklicuje na naloge, opisane v stolpcu 3, v katerem je na kratko navedel vsebino projekta, pri katerem so sodelovale posamezne osebe.

Ad.18)
Drugi vlagatelj izpodbija pravilnost ponudbe izbranega ponudnika tudi v delu, ki se nanaša na predložitev dokazil za podizvajalca skladno s točko 1.17. navodil.
Točka 1.17 navodil zahteva, da ponudnik v primeru, da zagotavlja zmogljivosti s podizvajalci, zanje predloži dokumente, ki jih nato navaja v nadaljevanju.
Po vpogledu v sporni del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta predložil vse dokumente za podizvajalca, zahtevane v točki 1.17 navodil in od točke 1.3 do točke 1.7 navodil. Tudi na tem mestu namreč drugi vlagatelj zaradi varovanja zaupnosti podatkov ni imel vpogleda v celotno dokumentacijo.

Ad.19)
V zvezi s kršitvijo 8. člena ZJN-1 se Državna revizijska komisija v celoti sklicuje na ugotovitve iz točke Ad.15) obrazložitve tega sklepa in tako zavrača zahtevek drugega vlagatelja tudi v tem delu.

Glede na ugotovljena dejstva Državna revizijska komisija zahtevek drugega vlagatelja v celoti zavrača kot neutemeljenega.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Prvi in drugi sta skladno z določilom 22. člena ZRPJN zahtevala povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnila, zato je potrebno, skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, ki povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, zavrniti zahtevo prvega in drugega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 3. točki izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 30.11.2006

Predsednik senata:

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon Član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- Cetis d.d., Čopova 24, Celje
- Mikrografija d.o.o., Slovenska vas 5, šentrupert
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran