018-395/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata, predsednika Sama Červeka kot člana senata in članice Sonje Drozdek šinko kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje skupnega javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala za potrebe organov Republike Slovenije in javne uprave ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Extra Lux, d. o. o., Središka ulica 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter pritožbe in zahtevka za revizijo vlagatelja DZS, založništvo in trgovina, d. d., Dalmatinova 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 27. 11. 2006 soglasno

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja z dne 22. 9. 2006 ter zahtevka za revizijo drugega vlagatelja z dne 28. 9. 2006 in pritožbe drugega vlagatelja z dne 19. 10. 2006 se združi v en revizijski postopek.

2. Pritožba drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se v delu, kjer prvi in drugi vlagatelj predlagata razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 in 3, ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3, kot izhaja iz dokumenta "odločitev o oddaji naročila" št. 430-55/2006/190 z dne 30. 8. 2006.

4. Zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja se v delu, kjer prvi in drugi vlagatelj predlagata razveljavitev naročnikove odločitve o neoddaji javnega naročila za sklop 2, zavrneta kot neutemeljena.

5. Naročnik mora povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 607.880 tolarjev.

6. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

7. Naročnik mora povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 608.012 tolarjev, v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, po tem datumu pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 6. 6. 2006 sprejel sklep o izvedbi skupnega javnega naročila št. 430-55/2006/149, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 62-63/2006 z dne 16. 6. 2006, pod številko objave Ob-17173/06. Naročnik je objavil javni razpis tudi v uradnem glasilu Evropskih skupnosti, in sicer z dne 20. 6. 2006, pod številko objave 2006/S 115-122520. Naročnik je javno naročilo razdelil v tri sklope (1. sklop: material za tiskanje, 2. sklop: papir, 3. sklop: pisarniška galanterija in pribor).

Iz zapisnika o odpiranju ponudb št. 430-55/2006/163 z dne 18. 7. 2006 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe.

Naročnik je po pregledu in ocenjevanju ponudb 30. 8. 2006 sprejel dokument "odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-55/2006/190, v katerem je navedel, da za sklopa 1 in 3 izbere ponudbo ponudnika Mladinska knjiga trgovina, d. d., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), javnega naročila za sklop 2 pa ne odda, ker niso izpolnjeni zakonski pogoji prvega odstavka 76. člena Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je to svojo odločitev vročil vsem trem sodelujočim ponudnikom 1. 9. 2006.

Prvi vlagatelj je z dopisom z dne 1. 9. 2006 zahteval ogled dokumentacije.

Naročnik je 4. 9. 2006 sprejel dokument "popravek odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-55/2006/199, v katerem je navedel, da se spremeni 5. točka odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-55/2006/190 z dne 30. 8. 2006.

Drugi vlagatelj je z dopisom z dne 5. 9. 2006 zahteval, da mu naročnik omogoči vpogled v celotno spisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in prvega vlagatelja kot tudi v rezultate testiranja papirja vseh sodelujočih ponudnikov.

Naročnik je vlagateljema omogočil vpogled 7. 9. 2006, potek vpogleda pa je dokumentiral z zapisnikom št. 430-55/2006/210.

Izbrani ponudnik je z dopisom z dne 7. 9. 2006 zaprosil za vpogled v ponudbi vlagateljev.

Prvi vlagatelj je z dopisom z dne 8. 9. 2006 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ter ponoven vpogled v ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja.

Drugi vlagatelj je z dopisom z dne 8. 9. 2006 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, z dopisom z dne 13. 9. 2006 pa vpogled v ponudbeno dokumentacijo prvega vlagatelja in naročnikovo spisno dokumentacijo.

Naročnik je izvedel ponovni vpogled 13. 9. 2006, potek vpogleda pa je dokumentiral z zapisnikom št. 430-55/2006/228.

Prvi vlagatelj je z dopisom z dne 15. 9. 2006 zahteval dodatno obrazložitev spremenjene odločitve o oddaji javnega naročila v drugem sklopu. Naročnik je 15. 9. 2006 prvemu vlagatelju izdal zahtevano dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-55/2006/230.

Naročnik je 15. 9. 2006 izdal tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-55/2006/230, ki jo je zahteval drugi vlagatelj.

Drugi vlagatelj je z dopisom z dne 20. 9. 2006 zahteval ponoven vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in prvega vlagatelja kot tudi vpogled v naročnikovo spisno dokumentacijo.

Naročnik je izvedel ponovni vpogled 25. 9. 2006.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 22. 9. 2006, v katerem očita naročniku kršitev 6. člena ZJN-1 in 76. člena ZJN-1 v povezavi s 7. členom ZJN-1. Prvi vlagatelj trdi, da sta ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja za 1. in 3. sklop nepravilni, zato bi moral naročnik javno naročilo za 1. in 3. sklop oddati prvemu vlagatelju. Prvi vlagatelj pa tudi zatrjuje, da je njegova ponudba za 2. sklop pravilna, zato bi mu moral naročnik oddati javno naročilo za ta sklop.

Prvi vlagatelj najprej navaja, da mu je naročnik sicer omogočil vpogled v ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja, vendar mu je prepovedal prepis oziroma fotokopiranje oziroma kopiranje elektronskega medija kataloga s ceniki. Glede na to, da po praksi dovolitev vpogleda vsebuje tudi možnost prepisa (v obliki fotokopiranja ali kopiranja elektronskega medija) in je bil prepis ponudbe prvega vlagatelja omogočen izbranemu ponudniku in drugemu vlagatelju, prvi vlagatelj vztraja pri tem, da mu naročnik skladno s tarifami, ki veljajo za prepis elektronskih medijev, posreduje elektronsko kopijo kataloga s cenikom izbranega ponudnika in drugega vlagatelja. Prvi vlagatelj meni, da je naročnik ravnal diskriminatorno, ker je izbranemu ponudniku in drugemu vlagatelju omogočil prepisovanje vseh cen iz njegove ponudbe, njemu pa zavrnil možnost kopiranja teh podatkov na elektronski medij, s čimer naj bi naročnik neenakopravno obravnaval ponudnike in kršil načelo transparentnosti postopka. Prvi vlagatelj pa tudi izpostavlja, da je naročnik omogočil izbranemu ponudniku in drugemu ponudniku vpogled v ponudbo prvega vlagatelja, čeprav izbrani ponudnik nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, drugi vlagatelj pa ne potrebe po napadanju ponudbe prvega vlagatelja, ker je bil drugi vlagatelj ugodnejši.

Prvi vlagatelj nato v nadaljevanju navaja, da sta ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja nepravilni, poleg tega pa neprimerni, ker ponudnika v posameznih postavkah nista ponudila blaga, ki bi bilo skladno z naročnikovimi tehničnimi zahtevami, ker:
1. sta druga ponudnika ravnala v nasprotju s točko 7.1.3. razpisne dokumentacije, saj je naročnik zahteval, da morajo ponudniki označiti, na katere sklope se nanaša referenca, tega pa druga ponudnika nista storila,
2. sta druga ponudnika ravnala v nasprotju s točko 9.3.1. razpisne dokumentacije, ker vzorcev (ki so sestavni del ponudbene dokumentacije) nista zvezala z vrvico,
3. sta druga ponudnika samovoljno popravila pozicijo pri zaporedni številki 529 v 1. sklopu, podsklop 1A (tabela v Excelu), ne da bi to napako označila skladno z naročnikovimi navodili o obliki (točka 9.2.7.2. razpisne dokumentacije) oziroma nista priložila take izjave o popravku,
4. izbrani ponudnik naročniku ni dostavil zahtevanih vzorcev do postavljenega datuma, saj je naročnik zahteval predložitev vzorcev do 28. 8. 2006 do 14. ure, vzorci pa so prispeli naročniku šele 29. 8. 2006, s tem pa je izbrani ponudnik kršil 54. člen ZJN-1.

Prvi vlagatelj navaja, da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna tudi zato, ker je uradni cenik drugega vlagatelja datiran na dan 17. 8. 2006 in ne dan oddaje ponudbe (18. 8. 2006), kot je to zahteval naročnik v točki 6. točki točke 7.1.3. razpisne dokumentacije.

Prvi vlagatelj tudi navaja, da naročnik glede tehničnih zahtev ni dovolil odstopanj, zato ugotovitev kakršnegakoli odstopanja pomeni, da je treba ponudbo označiti kot neprimerno. Prav tako je naročnik določil (točka 9.1.1.3. razpisne dokumentacije), da morajo imeti isti artikli, če se pojavljajo pri več postavkah, isto ceno, te naročnikove zahteve pa izbrani ponudnik in drugi vlagatelj nista izpolnila. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila neprimerna in nepravilna, ker v 1. sklopu, podsklop 1A naročnikovim zahtevam ne ustrezajo artikli z zaporednimi številkami 11, 65, 134, 98 in 214, 421, 159 in 172, 185 in 605, 192 in 601, 315 in 585, 373 in 379, 419 ter 429 in 450, kot tudi v 3. sklopu ne ustrezajo naročnikovim zahtevam artikli z zaporedno številko 1, 64, 155, 246, 247 in 248, 325 in 359, 451, 452 ter 595. V ponudbi drugega vlagatelj ne ustrezajo v 1. sklopu, podsklop 1A artikli z zaporednimi številkami 9 in 28, 65, 130, 182, 191, 226 in 576, 304, 373 in 379, 419 ter 560, v 3. sklopu pa artikli z zaporednimi številkami 63, 64, 155, 246, 247 in 248, 283, 284 in 285, 452, 522 ter 531 in 533.

Prvi vlagatelj predlaga, da se za razrešitev tehničnih vprašanj po potrebi postavi strokovnega izvedenca.

Glede 2. sklopa prvi vlagatelj navaja, da iz naročnikovih dokumentov izhaja, da njegovega vzorca, označenega s številko 5, naročnik sploh ni dal v testiranje, temveč je dal v testiranje zolj vzorec 5M izbranega ponudnika, ki je predložil enako blagovno znamko in vrsto papirja. Prvi vlagatelj ne ve, kakšne kakovosti je papir izbranega ponudnika (lahko ne gre za isti papir iz iste serije, istega proizvodnega mesta, zato lahko nima istih kakovosti, zaradi česar zavrača enačenje njegovegavzorca z vzorcem izbranega ponudnika). Glede na to, da je prvi vlagatelj predložil naročilnico za plačilo testiranja, ni smiselno, da plačuje storitev, ki ni bila izvedena, mogoče pa je, da je naročnik do trenutka vložitve zahtevka za revizijo medsebojno pomešal vzorce papirjev obeh ponudnikov, zato prvi vlagatelj predlaga, da naročnik vzorce prvega vlagatelja ne da na testiranje in prizna njegove navedbe glede specifikacij iz ponudbe kot primerne in izda odločitev ali pa da vzame vzorce iz kopije ponudbe, predložene Državni revizijski komisiji, in na naročnikove stroške testira te vzorce. Ne glede na navedeno pa prvi vlagatelj ugotavlja, da je izvajalec testiranje opravil pri neodvisnem institutu (tj. Institutu za celulozo in papir; v nadaljevanju: Institut), ki je navedene storitve opravil v nasprotju s tehničnimi zahtevami in naročnikovimi kriteriji iz razpisne dokumentacije. Namreč, iz naročnikove tehnične specifikacije so razvidne tehnične zahteve, iz poročila izvajalca testiranja pa izhaja, da je ta izvajalec uporabljal druge kriterije za odstopanja. Glede na navedeno prvi vlagatelj zatrjuje, da vzorci niso bili testirani glede na naročnikove zahteve, temveč glede na druga merila in tolerance, zato so vsa testiranja v celoti neveljavna. Prvi vlagatelj predlaga ponovitev testiranja z vzorci iz kopije ponudbe, predložene Državni revizijski komisiji, na naročnikove stroške, pri čemer naj naročnik opravi testiranje pri drugem izvajalcu testiranja, hkrati pa predlaga, da se sedanjemu izvajalcu ne plača stroškov testiranja, sicer bo prvi vlagatelj prisiljen zavrniti račun ali pa bo plačal račun in zahteval povrnitev stroškov od naročnika.

Glede na navedeno prvi vlagatelj âˆ" poleg predlogov, ki izhajajo že iz zahtevka za revizijo âˆ" predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da sta ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelj nepravilni, da se zaradi navedenega razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za 1. in 3. sklop ter da naročnik izda novo odločitev o oddaji javnega naročila. Prvi vlagatelj podrejeno predlaga, da zaradi bistvenih kršitev postopka, povezanih z dovolitvijo vpogleda v ponudbe in s tem kršitve načel enakopravnosti in transparentnosti postopka, kot sicer kršitev načel varovanja poslovne skrivnosti, postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. V zvezi z 2. sklopom vlagatelj âˆ" poleg predlogov, ki izhajajo že iz zahtevka za revizijo âˆ" predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj vlagateljevo blago sploh ni bilo testirano, poleg tega pa testiranje ni bilo izvedeno glede na naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, zaradi tega se razveljavi naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v 2. sklopu, da naročnik ponovno izvede testiranje vzorcev, ki jih je prvi vlagatelj predložil v ponudbi, glede na naročnikove zahteve in stroške ter da naročnik izda novo odločitev o oddaji javnega naročila. Prvi vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, in sicer povračilo vplačane takse v višini 200.000 tolarjev, stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za DDV, in 2 % materialnih stroškov.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 28. 9. 2006, v katerem med drugim v I. točki obrazložitve navaja, da "iz hipotetičnih dejanskih stanov in razmerja med primarnim (razveljavitev izbire oziroma neoddaje javnega naročila v sklopu II.) in (skrajno) podrejenim pravovarstvenim predlogom (razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila) pa vlagatelj zatrjuje tudi nepravilnost ponudbe ponudnika Extra Lux".

Drugi vlagatelj navaja, da je od naročnika zahteval posamezne dokumente, vendar mu je naročnik posredoval zgolj nekatere, ne pa tudi zahtevanega "predloga strokovne komisije za izbiro javnega naročila". Drugi vlagatelj meni, da je naročnik s tem posegel v načelo transparentnosti (6. člen ZJN-1) na način, da je bila drugemu vlagatelju otežena pravica do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Drugi vlagatelj tudi navaja, da je bila z navedeno opustitvijo kršena tudi kontradiktornost postopka, kar predstavlja bistveno kršitev postopka pravnega varstva. Glede na navedeno ter upoštevajoč načelo enakega varstva pravic in načelo zaupanja v pravo drugi vlagatelj meni, da je treba ne glede na vprašanje utemeljenosti drugih revizijskih navedb drugega vlagatelja, vrniti postopek pravnega varstva oziroma postopek oddaje javnega naročila v fazo, da se drugemu vlagatelju omogoči pravica do učinkovitega pravnega varstva, in sicer na način, da se drugemu vlagatelju izroči zahtevane dokumente, ki ne morejo predstavljati poslovne ali druge skrivnosti.

Drugi vlagatelj nadalje navaja, da je zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ker iz odločitve o oddaji javnega naročila niso bili razvidni naročnikovi razlogi za zavrnitev ponudbe drugega vlagatelja v 2. sklopu. Prejeta dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ni pripravljena v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, saj v njej naročnik ni navedel "niti enega samega parametra, v čemer vlagateljeva ponudba ne ustreza razpisni dokumentaciji". Naročnik se je po mnenju drugega vlagatelja zgolj pavšalno skliceval na poročilo Instituta ter navedel, da zaradi tega vzorec 4 ne dosega vrednosti iz tehnične specifikacije naročnika. S tem naročnik naj ne bi izpolnil zakonske obveznosti , da mora dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila vsebovati "razloge za zavrnitev ponudbe" (prva alinea drugega odstavka 78. člena ZJN-1). Drugi vlagatelj tudi navaja, da tudi, če bi iz dodatne obrazložitve razbral razloge za zavrnitev, je naročnikovo sklepanje o tem, da je takšna ponudba nepravilna, napačno z vidika Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: Pravilnik), saj bi moral naročnik z vidika zagotovitve učinkovitega pravnega varstva pojasniti, v čem naj bi bila njegova ponudba v 2. sklopu nepravilna oziroma neprimerna oziroma nesprejemljiva. Glede na navedeno je drugi vlagatelj prepričan, da bi bilo treba že iz teh razlogov naročnikovo odločitev v sklopu II. razveljaviti.

Drugi vlagatelj tudi ugotavlja, da je iz prejetega poročila Instituta razvidno, da je Institut opravil testiranje na podlagi drugemu vlagatelju nepoznanih kriterijev, ne pa na podlagi tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije, s čimer je ravnal povsem arbitrarno. Naročnik je pri oceni pravilnosti ponudbe očitno zgolj sledil temu poročilu, ne da bi opravil pravnega sklepanja, ali ugotovitve Instituta pomenijo nepravilnost ali verjetneje neprimernost ponudbe. Ugotovitev drugega vlagatelja naj bi potrjevala tudi izjava (z dne 21. 9. 2006) proizvajalca Radeče papir, da je fotokopirni papir Super Paper izdelan v skladu z internim standardom kakovosti, ki velja tudi za fotokopirni papir Rcopy. Ugotovitve Instituta v zvezi s slednjim fotokopirnim papirjem naj bi bile arbitrarne in v nasprotju s tehničnimi specifikacijami razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj predlaga postavitev sodnega izvedenca ustrezne stroke, po potrebi pa tudi zaslišanje podpisnika izjave proizvajalca spornega papirja.

Drugi vlagatelj tudi meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker:
1. ta ponudbene dokumentacije ni sestavil skladno z izrecnimi zahtevami razpisne dokumentacije, saj je naročnik v točki 9.1. določil, kateri dokumenti sestavljajo ponudbo, pri čemer je v 1. točki najprej naveden izpolnjen obrazec "povabilo k oddaji ponudbe (obrazec prijava ponudba)", izbrani ponudnik pa te zahteve iz razpisne dokumentacije ni izpolnil,
2. v komercialnem delu katalog ni izdelan v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, saj iz "njihovih" slik ni možno razbrati karakteristik ponujenih izdelkov, poleg tega pa je v velikem številu primerov slikan artikel, ki ni bil zahtevan v samem javnem razpisu. Drugi vlagatelj zatrjuje nepravilnosti pri artiklih iz 1. sklopa pod pozicijami 182, 191, 205, 207, 208, 250, 317, 324, 369, 370, 373, 379, 383, 389, 390, 392, 394, 395, 396, 397, 403, 422, 48, 450, 537, 538, 556, 557, 571, 576, 577, 578, 579, 585, 600, 603, pri artiklu iz 2. sklopa pod pozicijo 8 in pri artiklih iz 3. sklopa pod pozicijami 29, 75, 233, 246, 247, 248, 448, 451, 452, 475, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 579, 621, 622, 623, 624. Drugi vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik pri teh artiklih kršil zahtevo iz devetega odstavka 2. točke na strani 9/23 razpisne dokumentacije.
3. izbrani ponudnik ni dokazal izpolnjevanja pogoja iz točke 7.1.1., 3., saj s predloženim dokazilom (ki ga sicer ni ne parafiral, ne podpisal, ne žigosal, kot sicer tega ni storil s potrdilom Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti) ni dokazal izpolnjevanje vsaj dveh od osmih pravnih stanj iz pogoja. Izbrani ponudnik namreč ni dokazal, da "ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe". Drugi vlagatelj nadalje navaja, da glede drugih pravnih stanj uporablja pogojnik, ker bi naročnik v zvezi s predloženim dokazilom izbranega ponudnika moral vsaj pridobiti pojasnilo (npr. v smislu 54. člena ZJN-1), dasiravno drugi vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker iz predloženega potrdila ne izhaja, da pokriva tudi pravno stanje "uvedbe" postopka,
4. izbrani ponudnik ni dokazal izpolnjevanja pogoja iz točke 7.1.1., 4., saj iz predloženega potrdila DURS izhaja, da je bilo izdano zgolj na enega izmed 127 javnih naročnikov (GURS), pri čemer pa je iz potrdila nesporno razvidno, da ga v tem postopku oddaje javnega naročila sploh ne bi smel uporabiti. Poleg tega pa to potrdilo v ničemer ne pokriva zahteve iz razpisne dokumentacije, da mora izbrani ponudnik izkazovati, da ima med drugim poravnane poslovne obveznosti. Iz smiselno enakih razlogov je nepravilna tudi ponudba prvega vlagatelja,
5. je izbrani ponudnik v svoji ponudbi kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz točke 7.1.2. razpisne dokumentacije priložil poročilo pooblaščenega revizorja in ne mnenja, kot je to bilo izrecno navedeno v razpisni dokumentaciji,
6. izbrani ponudnik ni priložil s strani banke potrjenega obrazca za resnost ponudbe,
7. je ponudbo večinoma očitno podpisala oseba, ki sploh ni zakoniti zastopnik (čeprav je naročnik določil, da morajo ponudbo podpisovati osebe, ki imajo pravico do zastopanja), kar zlasti izhaja iz pooblastila za podpisovanje z dne 10. 7. 2006, ki pa niti ni predložen v izvirniku, temveč v kopiji.

Drugi vlagatelj tudi navaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj mu ta predloži vzorce in pojasnilo do 28. 8. 2006 do 14. ure (kar očitno pomeni, da gre za prejemno teorijo), česar pa izbrani ponudnik ni izpolnil, saj je naročnik zahtevano prejel 29. 8. 2006. Naročnik bi moral zato to ponudbo kot nepravilno izločiti.

Drugi vlagatelj tudi trdi, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna, in sicer v komercialnem delu pri artiklih iz 1. sklopa pod pozicijami 65, 191, 242, 245, 368, 376, 383, 391, 454, 472, 473, 474, 475, 480, 481, 542, 600, 603, 610 in pri artiklih iz 3. sklopa pod pozicijami 43, 44, 45, 47, 48, 49, 50, 51, 68, 70, 71, 72, 73, 74, 77, 78, 95, 107, 108, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 129, 168, 169, 233, 448, 449, 482, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 579, 580, 581, 582, 583, 588, 589, 590, 591, 617, 618, 619.

Drugi vlagatelj trdi, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna tudi zato, ker:
1. ni izpolnil pogoja iz točke 7.1.1., 4 razpisne dokumentacije,
2. je prvi vlagatelj v svoji ponudbi kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz točke 7.1.2. razpisne dokumentacije priložil poročilo pooblaščenega revizorja in ne mnenja, kot je to bilo izrecno navedeno v razpisni dokumentaciji,
3. prvi vlagatelj ni priložil s strani banke potrjenega obrazca za resnost ponudbe,
4. je prvi vlagatelj samovoljno posegel v obrazec ponudbenega predračuna tako, da je (kot izhaja iz izjave z dne 18. 7. 2006) pri poziciji 529 v 1. sklopu, podsklop 1A "ugotovil" napako pri DDV in vrednost za višino DDV zmanjšal,
5. je prvi vlagatelj predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ki bistveno odstopa od vzorca v razpisni dokumentaciji. Ta bančna garancija je bila predložena na "tipičnih" bančnih obrazcih, saj je že njena struktura različna od tiste, ki jo je predpisal naročnik v prilogi točke 9.1.1.2.,
6. je prvi vlagatelj kljub izrecni prepovedi poseganja v vsebino vnaprej predpisanih obrazcev v obrazcu reference dopisoval določene podatke in s tem posegal v vsebino vnaprej pripravljenega obrazca,
7. je prvi vlagatelj po oddaji ponudbe spreminjal ponudbo, to pa je v nasprotju (vsaj) s 54. in 55. členom ZJN-1. Naročnik je prvega vlagatelja pozval k pojasnilom, na podlagi katerih je ta podal spremembo ponudbe, saj je prvi vlagatelj v odgovoru na vprašanje smiselno priznal, da je v njegovi ponudbi prišlo do napake in to napako s pojasnilom "odpravil". Drugi vlagatelj pa te kršitve ne more podrobneje opisati, saj mu kljub dvakratni pisni zahtevi naročnik teh podatkov ni posredoval,
8. katalog nikakor ni izdelan v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj iz "njihovih" slik ni možno razbrati karakteristik ponujenih izdlkov, poleg tega pa je v velikem številu primeru slikan artikel, ki ni bil zahtevan v samem razpisu. Drugi vlagatelj se "v celoti sklicuje na podatke iz tabele 1 tega zahtevka za revizijo" in trdi, da je prvi vlagatelj kršil zahtevo iz 2. točke devetega odstavka na strani 9/23 razpisne dokumentacije, najmanj pa zahtevo razpisne dokumentacije iz te točke, da morajo biti iz kataloga "jasno razvidni tudi vsi ostali elementi za prepoznavo ponujenega artikla". Na podlagi navedenega je drugi vlagatelj prepričan, da prvi vlagatelj ni izpolnil zahtev iz razpisne dokumentacije "najmanj v naslednjih postavkah", in sicer za 1. sklop 65, 474, 475, za 3. sklop 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 68, 70, 71, 72, 73, 74, 77, 78, 95, 107, 108, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 129, 168, 169, 233, 239, 448, 449, 482, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 579, 580, 581, 582, 583, 588, 589, 590, 591, 617, 618, 619.

Drugi vlagatelj tudi trdi, da sta izbrani ponudnik in prvi vlagatelj del svoje ponudbe v 1. in 3. sklopu pripravila po nerazumno nizkih cenah in sta s takšnim načinom zavestno zniževala skupne vrednosti ponudbe po posameznih sklopih in ravnala zavajajoče, očitno z namenom kršitve temeljnih načel prava javnih naročil, zlasti pa načela gospodarnosti (dobava po drugačnih cenah od očitno nepravilnih cen v ponudbi). Drugi vlagatelj primeroma navaja sporne pozicije, utemeljuje, zakaj se mu zdijo te navedbe zavajajoče, in ugotavlja, da je možna razlaga, da sta ta ponudnika pri nekaterih postavkah ponudila neoriginalne izdelke, refile ali rebilde, kar pa je v nasprotju z naročnikovimi zahtevami. Drugi vlagatelj po potrebi predlaga postavitev izvedenca s področja ekonomije ali druge ustrezne stroke, ob tem pa dodaja, da lahko postopek preverjanja neobičajno nizke cene lahko opravi zgolj naročnik pred oddajo javnega naročila, zato bi bilo treba že na podlagi tega razloga razveljaviti naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Drugi vlagatelj se ob tem sklicuje tudi na Direktivo 2004/18/ES in "ustavljeno" (najbrž ustaljeno; op. Državna revizijska komisija) sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti.

Drugi vlagatelj se v nadaljevanju še dodatno sklicuje na pravo EU, poleg tega pa tudi na ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic, naročniku pa očita, da je s svojim ravnanjem posegel v ustavno načelo zaupanja v pravo in s tem kršil 2. člen Ustave RS.

Glede na vse navedeno drugi vlagatelj primarno predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku v 1. in 3. sklopu ter da se javno naročilo v 2. sklopu ne odda ter da se izbranega ponudnika in prvega vlagatelja izloči, vlagatelja pa izbere kot najugodnejšega ponudnika. Drugi vlagatelj podrejeno predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku v 1. in 3. sklopu ter da se javno naročilo v 2. sklopu ne odda, razveljavi, izbranega ponudnika in prvega vlagatelja pa izloči, Državna revizijska komisija pa poda naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Kot skrajno podrejeno drugi vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. V vseh primerih drugi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je 5. 10. 2006 sprejel sklep št. 430-55/2006/242, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelj zavrnil in ni priznal priglašenih stroškov.

Naročnik navaja, da je prvemu vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in drugega vlagatelja. Vpogled je potekal na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 âˆ" ZDIJZ-UPB2). Naročnik je organiziral tri vpoglede, na vpogledu z dne 7. 9. 2006 in 13. 9. 2006 pa je prvi vlagatelj prišel s štirimi pooblaščenimi predstavniki, torej je imel možnosti, da je pridobil vse informacije, za katere je ocenil, da so potrebne. Na vpogledu 25. 9. 2006 je vlagatelj podal zahtevo za vpogled v cene, kar mu je naročnik tudi ugodil, vlagatelj pa tega vse do podpisa sklepa o odločitvi o zahtevku za revizijo ni izkoristil. Nenazadnje je razvidno iz 7. točke zahtevka za revizijo, da je prvi vlagatelj pridobil podatke o ceni, saj zelo natančno navaja številke artiklov, primerjavo cen in druge podatke iz ponudb konkurentov.

Naročnik navaja, da je v točki 7.1.3. Navodila ponudnikom za oddajo javnega naročila po odprtem postopku z oznako ODPISMAT-11/2006 (v nadaljevanju: navodilo ponudnikom) določil, da mora ponudnik izkazati najmanj eno kvalitetno in pravočasno opravljeno dobavo pisarniškega materiala, zaključeno v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe, in določil vrednosti posameznih dobav glede na sklope, za katere ponudnik oddaja ponudbo. Naročnik je k navedbi pogoja in dokazila, s katerim ga ponudniki dokazujejo, navedel tudi opombo, s katero je podrobneje obrazložil ta pogoj. Naročnik se do določene mere strinja z revizijskimi navedbami prvega vlagatelja glede označevanja, vendar se ne strinja s trditvijo, da izbrani ponudnik in drugi vlagatelj nista izpolnila zahteve iz razpisne dokumentacije. Ta ponudnika sta namreč priložila potrdilo končnega/ih naročnika/ov blaga z zneskom, datumom in nazivi končna/ih naročnika/ikov na priloženem obrazcu. Naročnik je v razpisni dokumentaciji pripravil tri različne obrazce za dokazovanje tega tehničnega pogoja. Iz načina, kako sta ta ponudnika priložila in izpolnila obrazec izjava âˆ" potrdilo reference, je bilo naročniku v celoti razvidno, za katere in na koliko sklopov se nanaša priložena referenca. Iz priloženih izpolnjenih obrazcev izjava âˆ" potrdilo reference je popolnoma razumljivo, na kateri sklop oziroma sklope se kateri ponudnik prijavlja, kar pa je bil tudi glavni namen te naročnikove zahteve. To pa je razvidno tudi iz obrazca ponudba, na katerem je bilo treba označiti, na kateri sklop se posamezni ponudnik prijavlja. Ker naročnik ni natančno določil, na kakšen način morajo ponudniki označiti zahtevano, je naročnik izpolnjevanje te zahteve presojal v smislu izpolnitve namena zahteve, spoštovanja načela gospodarnosti in enakopravnosti ponudnikov kot tudi ne v škodo ponudnikov. Ker sta oba ponudnika to naročnikovo zahtevo v celoti izpolnila, sta njuni ponudbi v smislu Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: Pravilnik) pravilni.

Naročnik oporeka trditvi prvega vlagatelja, da bi morala druga dva ponudnika vzorce papirja tudi zapečatiti in zvezati z vrvico, saj taka obveznost iz razpisne dokumentacije ne izhaja.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja glede nepravilnosti drugih dveh ponudb, ker naj bi izbrani ponudnik in drugi vlagatelj samovoljno popravila napako v ponudbenem predračunu pri postavki pod zaporedno številko 529 v sklopu 1, podsklop 1A, je naročnik pri ponovnem pregledu ponudbenega predračuna iz razpisne dokumentacije, ki je bil objavljen tudi na naročnikovih spletnih straneh, ugotovil, da je ta pravilen. Naročnik tudi ni ugotovil morebitnih računskih napak v njunih ponudbenih predračunih.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da je izbrani ponudnik dostavil zahtevane vzorce na vpogled po preteku roka, ki mu ga je določil naročnik, naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik zahtevane vzorce dostavil do postavljenega roka. Naročnik opozarja, da je izbrani ponudnik vzorce dostavil v naročnikovo službo za javna naročila pravočasno, le dejstvo dostave teh vzorcev pa je naročnik evidentiral naslednji dan v sprejemni pisarni. Sicer pa naročnik opozarja tudi na 54. člen ZJN-1, ki ne določa sankcije za ponudnikovo neizpolnitev naročnikove zahteve po pojasnilu. Naročnik šteje, da je ravnal v skladu z ZJN-1.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja glede veljavnosti cenika drugega vlagatelja, naročnik navaja, da od ponudnikov ni zahteval datiranje cenika na dan predložitve ponudbe, ampak veljavnost cen na dan predložitve ponudbe.

Naročnik zavrača tudi vse navedbe, ki se tičejo posameznih artiklov in neskladij v barvnem katalogu tako pri izbranemu ponudniku kot drugem vlagatelju. Naročnik tudi poudarja, da je treba brati specifikacije smiselno, saj se lahko pojavijo odstopanja navzgor v smislu boljšega in dražjega artikla.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja glede testiranja njegovih vzorcev papirja naročnik navaja, da je s testiranjem papirja želel preveriti skladnost ponujenega papirja s certifikatom proizvajalca papirja in zahtevami iz tehničnih specifikacij. Posredno je tako preverjal proizvajalca papirja in ne ponudnika, zaradi česar je na testiranje v primeru istega proizvajalca posredoval samo en zavitek papirja. Naročnik opozarja tudi na različne oblike certifikatov istega proizvajalca pri dveh ponudnikih, naročniku pa se tudi poraja sum o verodostojnosti predloženih listin. Glede na navedeno se izkazuje še dodaten naročnikov interes po preverjanju papirja, in sicer primerjava certifikata proizvajalca z dejansko kvaliteto proizvedenega papirja. Naročnik oporeka argumentaciji prvega vlagatelja glede možnosti, da ne gre za papir iz iste serije ali istega proizvodnega mesta in s tem ne za enako kvaliteto papirja, saj bi to sicer pomenilo, da isti proizvajalec v eni seriji proizvaja enak papir ene kvalitete, v drugi seriji pa enak papir drugačne kvalitete, kar bi pomenilo, da proizvajalec proizvaja enak papir v različnih kvalitetah. Takšna trditev pa pomeni, da proizvajalec ponudniku (in tako ponudnik naročniku oziroma naročnikom) ne more zagotavljati papirja po isti kvaliteti niti pri eni dobavi, kaj šele ves čas trajanja pogodbenega razmerja. Ista kvaliteta papirja ves čas trajanja pogodbenega razmerja pa je naročnikova izrecna zahteva (tehnične specifikacije za sklop 2, podtočka 3 pri točki 1 in 2).

Naročnik je papir testiral pri Institutu. Naročnik je vzorce papirja šifriral in jih poslal na testiranje, Institut pa je papir testiral glede na naročnikove zahteve in âˆ" kot je razvidno iz poročila âˆ" glede na svoje standarde. Vse naročnikove zahteve je Institut pri preverjanju upošteval. Iz poročila Instituta je razvidno, kakšne rezultate je dosegel posamezen vzorec, kar pomeni, da ni težko preverjati doseženih vrednosti posameznega vzorca s tisto zahtevo, ki jo je postavil naročnik. Naročnik je pri preverjanju pravilnosti ponudbe upošteval samo tisto testiranje vzorcev papirja, ki je bilo zahtevano v tehničnih specifikacijah. Rezultat testiranj je tako pokazal, da vzorec 4E (May Copy) in vzorec 5M (R-Copy). ne dosegata vrednosti iz naročnikove tehnične specifikacije, kar je razvidno iz poročila Instituta z dne 24. 8. 2006. To poročilo je naročnik vlagatelju in drugima ponudnikoma predal na vpogledu ponudb, ki je bilo 7. 9. 2006. Glede na navedeno naročnik ne sledi zahtevi prvega vlagatelja po ponovnem testiranju pri drugem Institutu, saj so dosedanji rezultati pokazali objektivno sliko izpolnjevanja naročnikovih zahtev. Naročnik meni, da, če prvi vlagatelj želi ponovno testiranje, lahko to opravi v skladu z določbami ZRPJN in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US: U-I-145/03, 90/2005 - odl. US: Up-258/03, 43/2006 âˆ" odl. US: U-I-55/04; v nadaljevanju: ZPP).

Naročnik je 13. 10. 2006 sprejel sklep št. 430-55/2006/245, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrgel v točki VI v celoti ter točki VIII glede vseh navedb, ki se nanašajo na prvega vlagatelja in zavrnil v vseh ostalih delih, poleg tega pa ni priznal priglašenih stroškov.

Naročnik uvodoma navaja, da je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZRPJN v povezavi z 9. in 12. členom ZRPJN preveril ter ugotovil, da je zahtevek pravočasen in da se vlagatelju prizna aktivna legitimacija, razen v delih zahtevka pod točko VI v celoti in točko VIII v vseh navedbah, ki se nanašajo na ponudnika prvega vlagatelja. Naročnik pojasnjuje, da 9. člen ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj mora kumulativno izpolnjevati oba pogoja, kar pa v konkretnem primeru drugi vlagatelj ne izkazuje v vseh točkah zahtevka. Drugi vlagatelj je glede na dejansko stanje oziroma glede na ponujene cene v vseh treh sklopih prvi najugodnejši ponudnik po vrsti (takoj za izbranim ponudnikom). V primeru morebitne izločitve izbranega ponudnika v sklopih 1 in 3, bi naročnik naročilo oddal naslednjemu najugodnejšemu ponudniku, tj. drugemu vlagatelju. Drugemu vlagatelju bi tako lahko bila povzročena škoda samo v primeru, da so njegove navedbe glede izbranega ponudnika upravičene, naročnik pa izbranega ponudnika ni izločil, nikakor pa mu ne more nastati škoda (tudi če bi naročnik zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na prvega vlagatelja ugodil (v delih, ki jih naročnik s tem sklepom zavrže), saj je prvi vlagatelj glede na dejansko stanje na izbirni lestvici za njim. Naročnik tako zaključuje, da vlagatelj v navedenih točkah zahtevka ne izkazuje aktivne legitimacije, kljub navedbam v zadnjem odstavku točke I zahtevka za revizijo. Naročnik bo glede prvega vlagatelja meritorno odločal samo v točkah, ki se nanašajo na sklop 2 in točkah, ki se nanašajo na pogoje in zahteve, katerih neizpolnjevanje bi lahko povzročilo nepravilnost, nesprejemljivost ali neprimernost ponudbe v celoti. Ob tem naročnik še navaja, da obravnava še navedbe v točki I zahtevka za revizijo, v kateri drugi vlagatelj navaja dejansko stanje, pravočasnost in aktivno legitimacijo zahtevka za revizijo ter domneve glede testiranja papirja, ki ga je priložil prvi vlagatelj. Naročnik z drugim vlagateljem soglaša glede dejanskega stanja, glede pravočasnosti zahtevka za revizijo in delno glede priznanja aktivne legitimacije, nikakor pa ne glede navedb testiranja papirja prvega vlagatelja. Naročnik navaja, da je s testiranjem papirja želel preveriti skladnost ponujenega papirja s certifikatom proizvajalca papirja in zahtevami iz tehničnih specifikacij. Posredno se je tako preverjalo proizvajalca papirja in ne ponudnika, zaradi česar je na testiranje v primeru istega proizvajalca bil posredovan samo en zavitek papirja.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja glede kršitve načela javnosti in pravice do učinkovitega pravnega varstva naročnik oporeka trditvam drugega vlagatelja in navaja, da je drugemu vlagatelju omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in prvega vlagatelja ter razpisno (pravilno: spisno) dokumentacijo, kot je to vlagatelj zahteval z dopisom z dne 13. 9. 2006, poslanim po telefaksu. Naročnik je drugemu vlagatelju istega dne poslal povabilo na vpogled v ponudbe in razpisno (pravilno: spisno) dokumentacijo. Tako je bilo vlagatelju omogočeno, da je vpogledal v celotno naročnikovo dokumentacijo, tudi v predlog o oddaji javnega naročila in vso korespondenco naročnika s ponudniki po odpiranju ponudb, tako s prvim vlagateljem kot z izbranim ponudnikom Glede na to, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, je na vpogledih v ponudbeno in razpisno (pravilno: spisno) dokumentacijo javnega naročila, naročnik je organiziral tri vpoglede v ponudbe, ponudnik pa je s tem pridobil dovolj podatkov, da je sestavil zahtevek za revizijo. Če bi drugi vlagatelj pisno zahteval dokumente, kot je to naročnik zahteval od drugega vlagatelja oziroma vseh ponudnikov na vpogledih v ponudbe, bi mu naročnik v skladu z ZJN-1 in ZDIJZ posredoval tudi kopije zahtevanih dokumentov. Naročnik meni, da to ni moglo vplivati na odločitev drugega vlagatelja kot tudi ne na pravno varstvo, saj vlagatelju zaradi tega ni in ne more nastati škoda.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja glede pravilnosti ponudbe drugega vlagatelja v sklopu 2 oziroma v zvezi z dodatno obrazložitvijo (odločitve o oddaji javnega naročila) naročnik ugotavlja, da se naročnik in drugi vlagatelja strinjata, da je naročnik na poziv drugega vlagatelja temu posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila v smislu drugega odstavka 78. člena ZJN-1 (kljub temu, da jo vlagatelj imenuje t. i. dodatna obrazložitev). Naročnik navaja, da drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa dve bistveni sestavini, ki ju mora vsebovati, navedeno pa je izpolnil, in sicer je ponudniku v zvezi z odločitvijo v sklopu 1 in sklopu 3 obrazložil, da je preverjal pogoje skladno z razpisno dokumentacijo in ocenjeval na podlagi v razpisni dokumentaciji postavljenih meril - cene ter da je naročnik izbral ponudnika, ki je dosegel najnižjo ponudbeno vrednost po posameznem sklopu. Za sklop 2 pa je naročnik ponudniku natančno obrazložil, da eden izmed vzorcev in sicer Super Paper (vzorec 4) ne dosega vrednosti iz tehnične specifikacije naročnika, ter se v dokazovanje navedenega skliceval na poročilo Instituta. Ker je poročilo Instituta vlagatelju že predal na vpogledu v ponudbe 7. 9. 2006, ga naročnik ni ponovno prilagal dodatni obrazložitvi. Naročnik je dodal še posledični razlog, zakaj je zavrnil vlagateljevo ponudbo v sklopu 2 (kljub ustreznosti enega izmed testiranih vzorcev papirja), in sicer določilo razpisne dokumentacije (točka 2), da ponudniki ne morejo ponuditi posameznih delov iz posameznega sklopa naročila in določilo iz tehnične specifikacije, da morajo ponudniki ponuditi dve vrsti fotokopirnega papirja 1/500 80 g. Ponudnik je tako moral izpolniti vse pogoje iz tehničnih specifikacij za oba ponujena vzorca papirja. Sklicevanje vlagatelja na nepravilnost dodatne obrazložitve, ker ta ni vsebovala parametrov, zaradi katerih ponudba ne ustreza tehničnim specifikacijam, ne more vzdrzati. Zakonske zahteve po navedbi parametrov namreč ni. ZJN-1 institut dodatne obrazložitve ne določa do podrobnosti in s tem naročniku pušča presojo, kako podrobno bo zapisal razloge za zavrnitev. Ker se naročnik v vsakem primeru želi ogniti morebitnim nadaljnjim potezam ponudnikov po zahtevi za dodatno obrazložitev, v vsaki dodatni obrazložitvi poskuša čim podrobneje obrazložiti dejansko stanje. Naročnik je v tem primeru ponudniku predložil celotno poročilo Instituta, naročnikove tehnične zahteve pa so vlagatelju bile znane. Zaradi navedenega vlagatelju ni prepisoval posameznih vrednosti, ki jih je dosegel pri posamezni zahtevi, ampak je vlagatelju povedal, pod katero šifro je bil kateri izmed vzorcev papirja testiran, vse drugo pa je razvidno iz porocila Instituta. Naročnik ni videl in ne vidi smisla v prepisovanju podatkov, ki so ponudnikom znani. Naročnik pojasnjuje, da je tako navedel razloge za zavrnitev, prednosti izbrane ponudbe v primerjavi z vlagateljevo ponudbo pa ni mogel navesti, saj v sklopu 2 ni izbral najugadnejše panudbe. Naročnik se je opredelil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, saj ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnikovo sklepanje glede nepravilnosti ponudbe je z vidika Pravilnika popolnoma pravilno. Naročnik tudi zavrača vlagateljevo trditev, da je pri oceni pravilnosti ponudb očitno sledil zgolj poročilu Instituta, ne da bi sploh opravil pravno sklepanje. Naročnik navaja, da je papir testiral pri Institutu, ta pa je papir testiral glede na naročnikove zahteve in âˆ" kot je razvidno iz poročila âˆ" glede na svoje standarde. Vse naročnikove zahteve pa je Institut pri preverjanju upošteval. Iz poročila Instituta je razvidno, kakšne rezultate je dosegel posamezen vzorec, kar pomeni, da ni težko preverjati dosežene vrednosti posameznega vzorca s tisto, ki jo je zahteval naročnik, brez dodatnega komentarja in mnenja Instituta. Naročnik pa je pri preverjanju pravilnosti ponudbe upošteval samo tiste vrednosti vzorcev papirja, ki jih je zahteval v tehničnih specifikacijah. Naročnik je priloženo izjavo preučil in ugotovil, da je iz izjave razvidno le subjektivno mnenje proizvajalca, ki se je postavil v vlogo naročnika oziroma Državne revizijske komisije in se nikakor ne more upoštevati kot dokaz. Naročnik se tudi ne strinja s postavitvijo sodnega izvedenca ustrezne stroke, prav tako pa ne predlaganemu zaslišanju podpisnika izjave proizvajalca papirja.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni pravilno sestavil ponudbe, ker ni v ponudbi predložil tudi obrazcev prijave in vzorcev, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik ponudbo pravilno sestavil, saj je navedena obrazca bilo treba le zalepiti na ovojnico.

V zvezi z revizijskimi navedbami glede artiklov pod zaporednimi številkami 182, 191, 205, 207, 208, 250, 317, 324, 369, 370, 383, 389, 390, 392, 394, 395, 396, 397, 403, 422, 571, 576, 577, 578, 579, 585, 600, 603 iz sklopa 1 in 621, 622, 623 in 624 iz sklopa 3 naročnik navaja, da ni razumel revizijskih navedb drugega vlagatelja, zato je odgovoril le na revizijske navedbe glede drugih artiklov. Naročnik v nadaljevanju kot neutemeljene označuje vse te revizijske navedbe drugega vlagatelja.

V zvezi z revizijsko navedbo glede neustreznega potrdila sodišča naročnik razlaga, da sta izbrani ponudnik in prvi vlagatelj predložila navedeno potrdilo, naročnik pa tudi meni, da mora v konkretnem primeru vsekakor zaupati presoji sodišča in ne vlagatelja.

Naročnik pojasnjuje, da je tudi revizijska navedba drugega vlagatelja glede neustreznosti predloženega potrdila DURS neutemeljena.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja glede revizorskega poročila naročnik navaja, da je zahteval predložitev mnenja pooblaščenega revizorja. Naročnik ugotavlja, da mora biti to mnenje sestavljeno v skladu z Odredbo o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/2001; v nadaljevanju: Odredba), poimenovanje pa ni bistveno.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja glede dejstva, da izbrani ponudnik in prvi vlagatelj nista predložila tudi zahtevanega obrazca iz druge točke točke 9.1. Ponudbena dokumentacija, naročnik ugotavlja, da je za isti dokument res uporabil nekoliko drugačno poimenovanje, ne strinja pa se s tem, da gre za dva različna dokumenta. Izbrani ponudnik in prvi vlagatelj sta zahtevano bančno garancijo tudi predložila.

Naročnik je tudi preveril vlagateljevo revizijsko navedbo glede neustreznosti podpisnika ponudbe, pri tem pa ni ugotovil nepravilnosti. Naročnik tudi navaja, da od ponudnikov ni zahteval, naj predložijo pooblastilo, glede na določbe razpisne dokumentacije pa bi sicer zadostovala le njegova kopija.

Naročnik glede revizijskih navedb drugega vlagatelja v točki VI zahtevka za revizijo ni odločil, saj je v tem delu zahtevek za revizijo zavrgel.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da je izbrani ponudnik dostavil zahtevane vzorce na vpogled po preteku roka, ki mu ga je določil naročnik, naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik zahtevane vzorce dostavil do postavljenega roka. Naročnik opozarja, da je izbrani ponudnik vzorce dostavil v naročnikovo službo za javna naročila pravočasno, le dejstvo dostave teh vzorcev pa je naročnik evidentiral naslednji dan v sprejemni pisarni. Sicer pa naročnik opozarja tudi na 54. člen ZJN-1, ki ne določa sankcije za ponudnikovo neizpolnitev naročnikove zahteve po pojasnilu. Naročnik šteje, da je ravnal v skladu z ZJN-1.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja glede neobičajno nizke cene naročnik pojasnjuje, da je zahtevek za revizijo zavrgel v delu, ki se nanašajo na prvega vlagatelja, glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na izbranega ponudnika, pa naročnik ugotavlja, da so ponujeni popusti izbranega ponudnika realni. Naročnik tudi opozarja, da bo moral izbrani ponudnik vse ponujene artikle v posameznem sklopu dobavljati po cenah, ki jih je ponudil v ponudbi.

Naročnik je zavrnil tudi očitke drugega vlagatelja glede kršitev evropskega prava.

Naročnik ugotavlja, da ni kršil ne ZJN-1 ne 2. člena Ustave RS. Naročnik tudi poudarja, da je vsaka uporaba pravnega pravila tudi njegova (pravilna) razlaga, pravna pravila pa je treba uporabljati tako teleološko kot tudi historično in logično. Naročnik ugotavlja, da je bila naročnikova odločitev o pravilnosti drugih dveh ponudb tudi ozko gledano zakonita, hkrati pa poudarja, da bi morala naročnik kot tudi Drzavna revizijska komisija v svojih odločitvah vedno tehtati tudi posamezna temeljna načela zakona, pri tem pa se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS. Naročnik ugotavlja, da bi bilo treba vedno tehtati tudi načelo enakopravnosti nasproti načeloma učinkovitosti in gospodarnosti. Naročnik v nadaljevanju podaja svojo razlago, kako bi bilo mogoče ločevati med bistvenimi in nebistvenimi kršitvami ter način reševanja primerov.

Prvi vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 12. 10. 2006 obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. V zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj v celoti prereka naročnikove navedbe in vztraja pri zahtevku za revizijo, poleg tega pa navaja nepravilnosti pri izbranemu ponudniku glede artiklov iz 1. sklopa pod pozicijami 11, 65, 134, 419, 421, 429, 450 ter artiklov iz 3. sklopa pod pozicijami 1, 155, 246, 247, 248, 325, 359, 451, 452. Vlagatelj v primeru, da Državna revizijska komisija dvomi v navedbe, predlaga izvedbo dokaza âˆ" imenovanje izvedenca ustrezne stroke, ki bo podal strokovno mnenje, v katerem bo ugotovil, ali ponujeni artikli, katerih ustreznost prvi vlagatelj oporeka, v resnici niso skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj priglašuje tudi stroške v višini 50 odvetniških točk, povečanih za DDV, za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-55/2006/247 z dne 16. 10. 2006 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo prejela 16. 10. 2006.

Drugi vlagatelj je vložil pripravljalno vlogo z dne 19. 10. 2006, s katero "Državni revizijski komisiji posreduje stališče do argumentov naročnika v sklepu z dne 13. 10. 2006". Državna revizijska komisija je to vlagateljevo vlogo prejela 20. 10. 2006. V tej vlogi vlagatelj pojasnjuje, zakaj se ne strinja z naročnikovo odločitvijo, uveljavlja pa tudi povračilo dodatnih stroškov, in sicer stroškov za prvo pripravljalno vlogo v višini 3.000 odvetniških točk s povečanjem po 5. členu Odvetniške tarife v višini 792.000 tolarjev, materialne stroške v višini 2 %, vse povečano za 20 % DDV.

Državna revizijska komisija je 20. 10. 2006 prejela tudi pritožbo, ki jo je drugi vlagatelj vložil 19. 10. 2006 zoper ravnanje naročnika v postopku izvedbe obravnavanega javnega naročila.

Drugi vlagatelj v pritožbi navaja, da je 16. 10. 2006 prejel naročnikovo odločitev št. 430-55/2006/245 z dne 13. 10. 2006, s katero je ta zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo oziroma zavrgel v točki VI. v celoti in v točki VIII. glede vseh navedb, ki se nanašajo na ponudnika Extra Lux, d. o. o. Drugi vlagatelj s pritožbo izpodbija naročnikovo odločitev v delu, ki se nanaša na zavrženje navedb v zahtevku za revizijo. Drugi vlagatelj navaja, da je v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi nepravilnosti ponudbe prvega vlagatelja, in sicer tako z vidika razmerja med primarnim (razveljavitev izbire oziroma neoddaje javnega naročila v 2. sklopu) in (skrajno) podrejenim pravovarstvenim predlogom (razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila), kot tudi zaradi dejstva, da je zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila med drugim tudi ta ponudnik vložil zahtevek za revizijo, v katerem pa je moral že zaradi priznavanja pravnega interesa v smislu 9. člena ZRPJN izpodbijati tudi pravilnost ponudbe drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj ima tako nedvomno izkazan pravni interes tudi za zahtevek za revizijo, ki ga je vložil glede ponudbe prvega vlagatelja. drugi vlagatelj navaja, da je naročnik navedbe v točki VI. in točki VIII. (kolikor se nanaša na prvega vlagatelja) v izreku sklepa zavrgel. Pravne podlage za takšno odločitev po mnenju drugega vlagatelja ni, poleg tega pa navaja, da takšne možnosti ne predvidevata niti ZRPJN niti ZPP. Taka pravna situacija ne more niti obstajati. Naročnik je pravovarstvena predloga (primarnega in podrejenega), v katerem je bilo med drugim zahtevano, da se "ponudba â?? ponudnika Extra Lux izloči" zavrnil, zavrgel pa (tožbene) navedbe (trditve o kršitvah, dejstvih in predlaganih dokazih). Navedb v zahtevku za revizijo že po samem smislu stvari ni mogoče zavreči, temveč je takšna procesna odločitev tako v ZRPJN kot v ZPP omejena na zahtevek za revizijo oziroma tožbo. Drugi vlagatelj opozarja tudi na dikcijo 13. člena ZRPJN, iz katere izhaja, da se lahko zavrže samo zahtevek ne pa navedbe. Drugi vlagatelj tudi utemeljuje, da je naročnikovo ravnanje nedopustno tudi zato, ker 1. je interes drugega vlagatelja, da se bodisi ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, njegova ponudba pa pravilna in se ga izbere, bodisi, da se postopek konča brez izbire ponudnika in zaradi tega ponovi, slednje pa se lahko doseže izključno, če se presoja tudi navedbe drugega vlagatelja, uperjene zoper pravilnost ponudbe prvega vlagatelja, saj v nasprotnem primeru sploh ni mogoče odločati o tretjem pravovarstvenem zahtevku, kot tudi 2. zaradi dejstva, da je zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila med drugim tudi prvi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem pa je moral že zaradi priznanja pravnega interesa v smislu 9. člena ZRPJN izpodbijati tudi pravilnost ponudbe drugega vlagatelja, izkazal pravni interes za presojo navedb v delu, v katerem jih je naročnik zavrgel.

Glede na navedeno drugi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija najprej odloči o pritožbi tako, da pritožbi ugodi in odločitev naročnika z dne 13. 10. 2006, s katero je zavrgel navedbe v točki VI. v celoti in v točki VIII. glede vseh navedb, ki se nanašajo na prvega vlagatelja, razveljavi in odloči, da mora naročnik odločati o navedbah v zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN oziroma, da navedbe v zahtevku za revizijo sprejme v obravnavo, poleg tega pa zahteva povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-55/2006/251 z dne 20. 10. 2006 Državni revizijski komisiji odstopil še del dokumentacije, in sicer zahtevo drugega vlagatelja za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je to dokumentacijo prejela 24. 10. 2006.

Izbrani ponudnik je 23. 10. 2006 Državni revizijski komisiji poslal vlogo "prijava stranske intervencije na strani naročnika". Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi dopis v zvezi z odstopom dokumentacije št. 430-55/2006/255 z dne 24. 10. 2006.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V obravnavanem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila zahtevka za revizijo zoper ravnanja istega naročnika, drugi vlagatelj pa tudi pritožbo, zato je zaradi pospešitve obravnavanja Državna revizijska komisija obravnavanje pravnih sredstev obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je tem sklepom.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje tega javnega naročila najprej obravnavala pritožbo drugega vlagatelja.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je bil prvi vlagatelj v sklopih 1 in 3 glede na postavljeno merilo (najnižja cena) drugi najugodnejši ponudnik, naročnik pa v sklopu 2 javnega naročila ni oddal. Drugi vlagatelj je z zahtevkom za revizijo izpodbijal odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3, ker bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno zavrniti, izpodbijal odločitev o neoddaji javnega naročila za sklop 2, zahteval, da se ponudbi izbranega ponudnika in prvega vlagatelja izločita, naročnik pa naj izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika. Drugi vlagatelj je postavil tako podrejeni kot tudi (skrajno) podrejeni pravovarstveni (tj. tretji) zahtevek, s katerim je predlagal razveljavitev postopka oddaje tega javnega naročila v celoti. V zadnjem odstavku I. točke zahtevka za revizijo je drugi vlagatelj pojasnil, da zatrjuje nepravilnost ponudbe prvega vlagatelja "iz hipotetičnih dejanskih stanov in razmerja med primarnim ... in (skrajno) podrejenim pravovarstvenim predlogom ..."

Prvi odstavek 16. člena ZRPJN določa, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar slednja predstavlja odločitev o določenem pravovarstvenem zahtevku oziroma zahtevku za pravno varstvo pravic ponudnika v postopku oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo lahko vlagatelj (kot je to razvidno iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN) postavi razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim lahko zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v določenem delu ali v celoti. Naročnik na podlagi presoje utemeljenosti dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo, o zahtevku za revizijo odloči na način, da postopek (delno ali v celoti) razveljavi ali pa vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Naročnik v postopku revizije ne odloča tudi o oddaji javnega naročila, saj je sprejem navedene odločitve vezan na postopek oddaje javnega naročila (prvi odstavek 78. člena ZJN-1).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj med drugim - poleg razveljavitvenega (kasatoričnega) zahtevka - oblikoval zahtevek, naj naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) ponudbo prvega vlagatelja izloči, naročnik pa izbere drugega vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da prej navedeni predlagani odločitvi (izločitev prvega vlagatelja kot izbor drugega vlagatelja) vsebinsko sodita v postopek oddaje javnega naročila, ne pa v postopek revizije. Iz navedenih ugotovitev, dejanskega stanja konkretnega primera in celotne vsebine naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo izhaja, da naročnikova odločitev o zavrženju obsega zavrženje tistega dela pravovarstvenega predloga, ki se nanaša na izločitev prvega vlagatelja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svojo odločitev argumentiral z odrekom aktivne legitimacije drugega vlagatelja, ker ni izkazal možnosti nastanka škode, vendar bi moral naročnik zahtevek po izločitvi prvega vlagatelja zavreči, vendar iz drugih razlogov, in sicer zaradi njegove nedopustnosti. Namreč, ob navedenem Državna revizijska komisija drugega vlagatelja spominja, da je naročnik njegovo ponudbo v sklopu 1 in 3 označil kot pravilno in v teh dveh sklopih kot drugo najugodnejšo. Naročnik je ponudbo prvega vlagatelja v navedenih dveh sklopih označil šele kot tretjo najugodnejšo. Nadalje Državna revizijska komisija tudi pripominja, da naročnik (kot sicer Državna revizijska komisija) ne more odločati o hipotetičnih in morebitnih bodočih kršitvah, kot jih zatrjuje drugi vlagatelj. Na odločitev Državne revizijske komisije v tem primeru ne more vplivati niti dejstvo, da je v istem postopku revizije vložil zahtevek za revizijo tudi ponudnik (tj. prvi vlagatelj), ki je po naročnikovi ugotovitvi po vrstnem redu za drugim vlagateljem, in je ta - kot navaja drugi vlagatelj - "moral že zaradi priznavanja pravnega interesa v smislu 9. člena ZRPJN izpodbijati tudi pravilnost" njegove ponudbe (tj. ponudbe drugega vlagatelja). Namreč, Državna revizijska komisija opozarja, da se z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila postopek pri naročniku vrne v fazo (ponovnega) pregleda in ocenjevanja že predloženih ponudb, naročnik pa mora sprejeti eno izmed možnih odločitev po ZJN-1, zoper tako (novo) odločitev pa ima drugi vlagatelj (kot sicer tudi vsak ponudnik) pravico izkoristiti pravno varstvo, kot to določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje tega javnega naročila v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, pri tem pa je obravnavala najprej tisti del zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, s katerim ta izpodbija zakonitost naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3. Prvi vlagatelj je namreč kot primarno predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v navedenih sklopih.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil prvi vlagatelj v sklopih 1 in 3 glede na postavljeno merilo (najnižja cena) tretji najugodnejši ponudnik. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, ker ni zavrnil ponudb izbranega ponudnika in drugega vlagatelja (ta je v sklopih 1 in 3 predložil drugo najugodnejšo ponudbo) kot nepravilnih in neprimernih.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja, ki se tičejo ponudbe izbranega ponudnika.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da je izbrani ponudnik ravnal v nasprotju s točko 7.1.3. razpisne dokumentacije, ker ni označil, na katere sklope se nanašajo predložene reference, je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v točko 7.1.3. razpisne dokumentacije in ugotovila, da je naročnik določil, da "mora ponudnik izkazati najmanj eno kvalitetno in pravočasno opravljeno dobavo pisarniškega materiala, zaključeno v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe". Za izkazovanje izpolnjevanja navedenega pogoja je naročnik določil, da ponudniki priložijo potrdilo končnega naročnika oziroma končnih naročnikov, naročnik pa je določil tudi tri različne obrazce (izjava - potrdilo reference), ki se medsebojno razlikujejo po tem, da je iz vsakega razvidna drugačna minimalna letna vrednost dobavljenega pisarniškega materiala. Naročnik je namreč v točki 7.1.3. razpisne dokumentacije predvidel, da v primeru, da ponudnik odda ponudbo za en sklop, mora izkazati najmanj eno dobavo pisarniškega materiala v vrednosti nad 50.000.000 tolarjev brez DDV, v primeru, da ponudnik odda ponudbo za dva sklopa, najmanj eno dobavo pisarniškega materiala v vrednosti nad 80.000.000 tolarjev brez DDV in v primeru, da odda ponudbo za tri sklope, najmanj eno dobavo pisarniškega materiala v vrednosti nad 100.000.000 tolarjev brez DDV.

Prvi vlagatelj se sklicuje na to, da je naročnik v opombah točke 7.1.3. razpisne dokumentacije med drugim tudi določil, da "pri navedbi posameznih opravljenih dobav mora ponudnik vsak posel - pogodbo navesti za posamezen sklop, za katerega daje ponudbo", tega pa izbrani ponudnik ni izpolnil.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil dve izpolnjeni in potrjeni referenčni potrdili v vrednosti nad 100.000.000 tolarjev brez DDV. Izbrani ponudnik je torej izpolnil in dal v potrditev obrazec, ki ga je naročnik predpisal "v primeru, da ponudnik odda ponudbo za tri (3) sklope" (3. točka prvega odstavka pod točko 7.1.3. Tehnični pogoji v povezavi s tistim delom razpisne dokumentacije, ki vsebuje navedeni obrazec). Glede na to, da prvi vlagatelj dejstva, da je izbrani ponudnik predložil svoje reference na tem obrazcu in torej, da že sam obrazec označuje, da ga ponudnik predloži "v primeru, da odda ponudbo za tri (3) sklope", ne prereka, je to dejstvo med naročnikom in prvim vlagateljem očitno nesporno.

Glede na to, da je naročnik razpisal (le) tri sklope in da je tudi predpisal tri med seboj različne obrazce za izkazovanje izpolnjevanja pogoja glede referenc za vsak posamezen primer (predložitev ponudbe za en sklop, dva sklopa ali tri sklope), izbrani ponudnik pa je predložil referenčni potrdili, ki v skladu z razpisno dokumentacijo izkazujeta, da ponudnik oddaja ponudbo za (vse) tri sklope, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v tem primeru že predložitev takega referenčnega potrdila odkazuje na označitev, na katere sklope se nanaša. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija presodila, da revizijska navedba prvega vlagatelja v tem konkretnem postopku ni utemeljena.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni zvezal vzorcev oziroma da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker ni v celoti zvezana in zapečatena, je Državna revizijska komisija vpogledala v točko 9.3.1. Opremljanje in označevanje ponudbe, na katero se najprej sklicuje prvi vlagatelj, in ugotovila, da je v njej navedeno "Ponudnik mora ponudbeno dokumentacijo vložiti v ovojnico oziroma glede na obseg ponudbe primerno embalažo. Vsi dokumenti morajo biti povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno odvzemati. Na ovojnici oziroma embalaži mora biti obvezno nalepljen izpolnjen obrazec (prijave), ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Oznaka ponudbe je ODPISMAT-11/2006. Na ovojnici s ponudbeno dokumentacijo ne sme biti ničesar, razen izpolnjenega in nalepljenega obrazca. Pri predmetnem javnem naročilu ponudniki ločeno oddajo ponudbo z vsemi zahtevanimi dokumenti in ločeno zahtevane vzorce. Na ponudbo mora biti nalepljen obrazec Prijave - ponudba, na embalažo, v kateri so vzorci, pa obrazec Prijave - vzorci." Iz te točke razpisne dokumentacije je razvidno, da se naročnikova zahteva po vezanju z vrvico in pečatenju nanaša na vse dokumente, poleg tega pa je tudi razvidno, da morajo ponudniki ločeno oddati ponudbo z vsemi zahtevanimi dokumenti in vzorci.

Državna revizijska komisija je nato vpogledala tudi v točko 9.1.1. Sestavljanje ponudbe, na katero se tudi sklicuje prvi vlagatelj, in ugotovila, da je v njej navedeno "Ponudba mora biti sestavljena, kot je določeno v točki 9. teh navodil, in sicer mora biti sestavljena v navedenem vrstnem redu ter vsebovati vse zahtevane dokumente in vse ustrezno izpolnjene obrazce. Ponudba, ki ne bo tako urejena, bo zavržena kot nepravilna. Zaželeno je, da ponudnik odda ponudbeno dokumentacijo v registratorju ali mapi širine, ki ustreza ponudbeni dokumentaciji, in sicer tako, da so posamezna poglavja ločena z listi oziroma pregradami ... V primeru, da bo ponudnik predložil ponudbo v več registratorjih, naj registratorje označi z zaporednimi številkami, in sicer na ponudbo nalepi obrazec iz razpisne dokumentacije (obrazec prijave), na vzorce pa obrazec iz razpisne dokumentacije (obrazec prijave âˆ" vzorci)." Iz te točke razpisne dokumentacije je med drugim razvidno, da mora ponudba vsebovati vse zahtevane dokumente (ki morajo biti tudi razporejeni po določenem vrstnem redu, ki ne sme odstopati od naročnikovih zahtev).

Pri pregledu razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je v točki 9.2.7.1. Način označevanja pod naslovom Oblika ponudbe (točka 9.2.7. razpisne dokumentacije) navedeno "ponudbena dokumentacija (razen ponudbe v računalniški obliki) mora biti natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo ter zvezana z notarsko vrvico (tribarvnico)". Iz te točke razpisne dokumentacije je razvidno, da mora biti zvezana z vrvico ponudbena dokumentacija, ta pa mora biti sicer tudi natipkana ali napisana.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 9.1. Ponudbena dokumentacija, pri tem pa je ugotovila, da je v njej med drugim navedeno, da "ponudbeno dokumentacijo sestavljajo naslednji dokumenti, razvrščeni v naslednjem vrstnem redu â?? 15. za sklop 2 - vzorci fotokopirnega papirja â??, ... 21. ...". Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v točki 9.1. razpisne dokumentacije tudi vzorce fotokopirnega papirja uvrstil med sestavne dele ponudbene dokumentacije.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je razpisna dokumentacija glede vezanja vzorcev nejasna in ponudnikom nalaga obveznosti, ki jih ni mogoče izpolniti kot celoto. Naročnik je v razpisni dokumentaciji najprej predvidel, da je treba zvezati z vrvico le dokumente (točka 9.3.1. razpisne dokumentacije), nato pa je navedel, da je treba zvezati ponudbeno dokumentacijo (točka 9.2.7.1. razpisne dokumentacije). Iz točke 9.1. razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik vzorce fotokopirnega papirja uvrstil med dokumente, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, hkrati pa sta si po drugi strani naročnikovi zahtevi iz točke 9.3.1. razpisne dokumentacije (ločenost dokumentov od vzorcev) in točke 9.1. razpisne dokumentacije (zahteva po točno določenem vrstnem redu predložitve dokumentov) v očitnem nasprotju. V nasprotju z naročnikovo zahtevo po morebitnem vezanju vzorcev fotokopirnega papirja je tudi zahteva iz točke 9.2.7.1. razpisne dokumentacije, saj sami vzorci fotokopirnega papirja ne predstavljajo ponudbene dokumentacije, ki "mora biti natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo", vendar pa ti vzorci hkrati ne predstavljajo edine izjeme (tj. ponudbe v računalniški obliki). Nadalje pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je tudi zahteva iz točke 9.3.1. razpisne dokumentacije v zvezi z morebitno vezavo vzorcev fotokopirnega papirja nejasna, saj je naročnik zahteval predložitev vzorcev fotokopirnega papirja zaradi potreb testiranja, kar pa tudi pomeni, da je treba vzorce fotokopirnega papirja zaradi izvedbe testiranja iz ponudbe odvzeti. Pri pregledu razpisne dokumentacije pa Državna revizijska komisija tudi ni ugotovila, da bi naročnik postavil izrecno in jasno zahtevo, da je treba vzorce fotokopirnega papirja zvezati z vrvico.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 naročnikova dolžnost, da pripravi tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče, da naročnik nejasnih določb ne more razlagati v škodo ponudnikov. V navedenem primeru je naročnik nejasne in neusklajene določbe razpisne dokumentacije razlagal v korist tudi izbranega ponudnika, ki vzorcev fotokopirnega papirja ni zvezal, s čimer je po mnenju Državne revizijske komisije naročnik utemeljeno sledil načelu enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1. Namreč, zaradi nejasne in neusklajene razpisne dokumentacije ponudniki ne morejo biti v različnem položaju. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ne strinja z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da bi moral naročnik ponudbi izbranega ponudnika kot nepravilno izločiti.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja glede samovoljnega popravljanja napake v formuli za obračun DDV pri postavki 529 v sklopu 1, podsklop 1a v Excelovi tabeli, je Državna revizijska komisija vpogledala v točko 9.1.1.3. razpisne dokumentacije, kjer je navedeno "Ponudniki izpolnijo ponudbeni predračun (tabela v elektronski obliki) tako, da za vsak artikel iz posameznega sklopa vpišejo ponudnikovo šifro artikla (B stolpec), ceno na enoto artikla brez davka na dodano vrednost v SIT âˆ" cena/enot brez DDV v SIT (F stolpec). Cena/enoto z 20 % DDV v SIT (G stolpec = stolpec F Ă" 20 %) se izračuna po formuli, ki je vstavljena v tabelo. Cena za ocenjeno količino brez DDV v SIT (H stolpec = stolpec E Ă" stolpec F) se izračuna po formuli, ki je vstavljena v tabelo. Cena za ocenjeno količino z DDV v SIT (I stolpec = stolpec E Ă" stolpec G) se izračuna po formuli, ki je vstavljena v tabelo." Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna v Excelovi tabeli (artikel pod zaporedno številko 529), ki je objavljen na naročnikovih spletnih straneh (http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/javni_razpisi_narocila/zip/odpismat11.zip), pri tem pa pri formulah ni ugotovila morebitnih odstopanj od načina izračuna, kot je določen v navodilu iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbeni predračun v Excelovi tabeli, ki ga je pripravil izbrani ponudnik, pri tem pa pri artiklu pod zaporedno številko 529 ni ugotovila morebitnih odstopanj pri sporni formuli, zato ni mogla ugotoviti, da je revizijska navedba prvega vlagatelja glede ponudbe izbranega ponudnika utemeljena, čeprav je prvi vlagatelj v svojem obrazcu ponudbenega predračuna ugotovil neustreznost sporne formule.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da so vzorci izbranega ponudnika dospeli šele 29. 8. 2006, ni pa razvidno, da bi bili oddani do zahtevanega roka (28. 8. 2006 do 14. ure) je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v dopis št. 430-55/2006/188 z dne 28. 8. 2006, iz katerega je razvidno, da je naročnik zaprosil izbranega ponudnika, naj mu dostavi na vpogled vzorce posameznih artiklov iz sklopa 3 in poda pojasnilo glede artikla z zaporedno številko 448 (sklop 3). Naročnik je določil, da mora izbrani ponudnik vzorce dostaviti na vpogled do 28. 8. 2006 do 14. ure. Izbrani ponudnik je pripravil dopis "dostava vzorcev na vpogled in pojasnilo" z dne 28. 8. 2006. Prvi vlagatelj kot sporno izpostavlja, da je na podanem pojasnilu odtisnjena naročnikova prejemna štampiljka z datumom 29. 8. 2006, iz česar izhaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve po dostavi zahtevanih artiklov in pojasnila do roka, ki ga je postavil naročnik. Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik vzorce dostavil pravočasno, le naročnik pa je evidentiral sporni dopis dan kasneje.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je v točki glede tehničnih specifikacij za artikle iz sklopa 3 navedeno, da si "naročnik pridržuje pravico, da pred odločitvijo o oddaji javnega naročila, preveri posamezne ponujene artikle iz 3. sklopa, ponudnik pa jih mora dostaviti na vpogled". V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZJN-1 mora naročnik evidentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila. Glede na to, da je naročnik zahteval predložitev vzorcev in pojasnila do določenega roka (datum in ura), ter glede na to, da je naročnik v dopisu št. 430-55/2006/188 z dne 28. 8. 2006 določil, da mora izbrani ponudnik dostaviti zahtevano na "naslov Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 6. nadstropje, Služba za javna naročila", Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da bi lahko zagotovil sledljivost izpolnjevanja svoje zahteve in preverljivost svojih navedb tudi s tem, da bi bil v dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila evidentiran tudi prejem v Službi za javna naročila (npr. uradni zaznamek, pisna potrditev izbranega ponudnika), ne pa, da je zgolj evidentiral sporni dopis izbranega ponudnika v glavni pisarni. Pri pregledu naročnikove spisne dokumentacije Državna revizijska komisija ni zasledila nobenega takega dokumenta oziroma uradnega zaznamka, je pa ugotovila, da spisna dokumentacija vsebuje zgolj nepodpisan listek z vsebino "skenirati, vrniti B., 1 kg =, 525 âˆ"", nalepljen na kuverti z oznako izbranega ponudnika.

V tem primeru je med prvim vlagateljem in naročnikom nesporno, da je na prejetem dopisu izbranega ponudnika odtisnjena prejemna štampiljka, v njej pa evidentiran datum 29. 8. 2006. Med strankama tudi ni sporno, da je naročnik zahteval predložitev zahtevanih vzorcev in pojasnila do 28. 8. 2006 do 14. ure.

V 54. členu ZJN-1 je določeno, da naročnik sme zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili, naročnik pa ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe to naredila pravilno. Določba 54. člena ZJN-1 predstavlja izjemo od pravila vezanosti ponudnika na predloženo ponudbo v času po poteku roka za njeno predložitev. Sprememba ponudbe po roku za predložitev ponudbe ni več mogoča, naročnik je ne sme niti prevzeti, možno pa je njeno pojasnjevanje oziroma dopolnjevanje, ki pa je ustrezno restriktivno. Pojasnjevanje oziroma dopolnjevanje je tako možno le glede dokumentov, ki so jih ponudniki že predložili. Vzorcev blaga v skladu z dikcijo 54. člena ZJN-1 ni mogoče označiti za dokumente v ožjem smislu, vendar pojem dokumentov je treba razlagati, ob upoštevanju obravnavanega namena instituta, široko glede različnih načinov izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije. Naročnik mora le vsako pravočasno dopolnitev oziroma pojasnitev upoštevati, (znova) opraviti evaluacijo dopolnjenih oziroma pojasnjenih dokumentov v kontekstu celotne ponudbe in izdati odločitev o oddaji naročila. S pojasnilom oziroma dopolnitvijo posameznega dokumenta, ki je bila dana po poteku za to predvidenega roka, pa je treba smiselno ravnati kot z nepravočasno ponudbo (zgolj v tem delu), kar pomeni, da takega pojasnila ni mogoče sprejeti in upoštevati, to pa še samo po sebi ne vpliva tudi na pravilnost že predložene ponudbe.

Prvi vlagatelj tudi trdi, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, ker nekateri ponujeni artikli odstopajo od naročnikovih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, poleg tega pa navaja, da je naročnik v točki 9.1.1.3. razpisne dokumentacije zahteval, da morajo imeti artikli, če se pojavijo pri več postavkah, isto ceno, te zahteve pa izbrani ponudnik ni izpolnil, zato je njegova ponudba nepravilna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predložitev barvnega kataloga določil kot pogoj za priznanje tehnične sposobnosti ponudnikov (5. točka točke 7.1.3. Tehnični pogoji). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v 2. poglavje Oznaka in predmet javnega naročila, kjer je naročnik navedel "Artikli v barvnem slikovnem katalogu morajo biti označeni z zaporednimi številkami iz ponudbenega predračuna in s ponudnikovimi šiframi, iz katerega so jasno razvidni tudi vsi ostali elementi za prepoznavo ponujenega artikla. Katalog mora biti opremljen s ponudbenimi cenami/enoto z DDV. Katalog je sestavni del ponudbe in ga ponudnik priloži na CD mediju in v tiskani obliki. V primeru odstopanja ponudbenih cen, navedenih v katalogu, veljajo cene iz ponudbenega predračuna v tiskani obliki. Pred podpisom pogodbe mora izbrani dobavitelj/i uskladiti cene v katalogu s cenami v ponudbenem predračunu. Ponujeni artikli morajo v celoti ustrezati zahtevam iz razpisne dokumentacije. V kolikor ponudnik v posameznem sklopu ne ponudi vseh zahtevanih artiklov ali so le-ti neustrezni, se ponudnika izloči iz nadaljnje obravnave v tem sklopu." Naročnik je tudi v 2. točki poglavja Tehnične specifikacije opredelil nekatere obveznosti ponudnikov v zvezi s predložitvijo barvnega kataloga vzorcev. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 9.1.1.3. razpisne dokumentacije (obrazec Ponudba/Predračun), na katero se sklicuje prvi vlagatelj, in ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil, da "v primeru, da se ugotovi, da je isti artikel naveden v dveh različnih vrsticah, ponudnik pri predmetnem artiklu zapiše isto šifro artikla in isto ceno". Iz slednje naročnikove zahteve je razvidno, da mora ponudnik zapisati iste cene in iste šifre pri istih artiklih v ponudbenem predračunu. Iz zahteve razpisne dokumentacije pa je tudi razvidno, da "v primeru odstopanja ponudbenih cen, navedenih v katalogu, veljajo cene iz ponudbenega predračuna v tiskani obliki", torej so v primeru odstopanja cen iz barvnega kataloga in ponudbenega predračuna merodajne cene iz ponudbenega predračuna v tiskani obliki.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja glede neprimernosti in nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1, podsklop 1A. Državna revizijska komisija je pri ugotavljanju utemeljenosti revizijskih navedb prvega vlagatelja izhajala iz tega, ali barvni katalog in ponujeni artikli izpolnjujejo naročnikove zahteve, kot so bile navedene v razpisni dokumentaciji in podanih odgovorih na vprašanja, in torej je preverjala izpolnjevanje naročnikovih avtonomnih zahtev.

Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik ponudil napačen artikel pod zaporedno številko 11. Glede na to, da prvi vlagatelj ni pojasnil, zakaj je ponujeni artikel napačen, Državna revizijska komisija upoštevajoč pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremenu ni mogla ugotoviti, ali je revizijska navedba prvega vlagatelja utemeljena. Prvi vlagatelj tudi navaja, da bi morali biti cena in šifra enaki kot pri artiklih z zaporednima številkama 23 in 32. Državna revizijska komisija je vpogledala tako v barvni katalog kot ponudbeni predračun, pri tem pa je ugotovila, da vsi trije artikli imajo šifro 104220, njihova cena pa je tudi enaka. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizijska navedba prvega vlagatelja ni utemeljena.

Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik ponudil napačen artikel pod zaporedno številko 65, saj je naročnik zahteval Epson T0441, T0442, T0443, T0444, posamezno polnjenje po 4 Ă" 13 ml, izbrani ponudnik pa je ponudil 13 ml črne barve in 3 Ă" 8 ml color v kompletu T044140BA. Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik kot artikel zahteval "barva Epson T0441, 442, 443, 444", enota "komplet". Naročnik je na vprašanje "ali se ponudi cena za kpl 4 barv barva Epson T0441, 442, 443, 444 komplet" v odgovoru št. 35 z dne 26. 6. 2006 pojasnil, da "ponudniki ponudijo ceno za komplet 4 barv". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil komplet štirih barv, čemur prvi vlagatelj sicer ne oporeka. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da iz podanega naročnikovega pojasnila ni razvidno, ali je mogoče razumeti naročnikovo zahtevo kot komplet štirih barv z različno prostornino, saj to iz tega odgovora ne izhaja. Iz navedenega odgovora ni niti razvidno, da bi naročnik spremenil šifre posameznih barv. Državna revizijska komisija je vpogledala v barvni katalog in ugotovila, da je izbrani ponudnik v opisu sicer navedel "Barva Epson T0441,442,443,444 komplet", vendar je iz barvne slike v katalogu razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil komplet z oznako T044140BA, ki pa ga sestavljajo barve s šiframi T0441, T0452, T0453, T0454, torej iz slike izhaja, da se ponujeni artikel razlikuje od zahtevanega. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je revizijska navedba prvega vlagatelja utemeljena.

Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik ponudil napačen artikel z zaporedno številko 421, saj je namesto HP DJ 5740 (343) âˆ" barvna oznaka barve C 8766 ponudil drug artikel. Opis in slika sta napačna in neusklajena z odgovorom na vprašanje 80. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dopisom št. 430-55/2006/170 z dne 20. 7. 2006 podjetje Avtera, d. o. o., Ljubljana zaprosil za pojasnilo. V odgovoru je podjetje Avtera, d. o. o., Ljubljana pojasnilo, da sta tonerja HP DJ 5740 (343) âˆ" barvni in HP DJ 5740 (344) âˆ" barvni kompatibilna s tiskalnikom HP DJ 5740, razlika med njima je le v tem, da ima toner HP DJ 5740 (344) večje polnjenje. Iz podanega odgovora izhaja, da oba artikla (tako zahtevani kot ponujeni artikel) obstajata. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da naročnik šteje ta ponujeni artikel za boljši, vendar hkrati tudi ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer določil, kako bo upošteval artikle, ki bodo odstopali od postavljenih zahtev. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da naročnik ni niti določil, kaj za naročnika pomeni boljše in kaj slabše oziroma kaj pa pravzaprav nedopustno spremembo zahtevanih lastnosti, s tem pa je ne le ponudnikom, ampak tudi Državni revizijski komisiji neznano, na podlagi česa naročnik sprejema svoje odločitve. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-1 mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Z določitvijo vnaprej znanih objektivnih kriterijev, ki vsem ponudnikom na enak in nedvoumen način povedo, ali naročnik pri posameznem artiklu dopušča spremembe posameznih lastnosti in do kod jih dovoli, je tudi zagotovljeno, da ponudniki lahko predložijo pravilno ponudbo (argument iz prvega odstavka 23. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija pa sicer ugotavlja, da je naročnik v odgovoru št. 80 z dne 3. 7. 2006 pojasnil, da "v primeru, da ponujeni artikel ne bo ustrezal opisu artiklu iz ponudbenega predračuna v posameznem sklopu, usklajenem z odgovorom na vprašanja ponudnikov, bo ponudba ponudnika izločena kot nepravilna, ker ne bo ustrezala zahtevam iz razpisne dokumentacije in odgovorom naročnika na vprašanja ponudnikov". V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je nesporno, da je izbrani ponudnik ponudil artikel, ki se po eni izmed lastnosti razlikuje od tistih, ki jih je naročnik postavil, naročnik pa ni izkazal, da je predložitev artikla s spornimi lastnostmi v tej postavki dovolil že na podlagi razpisne dokumentacije oziroma odgovorov na vprašanja, zato je revizijsko navedbo prvega vlagatelja označila kot utemeljeno.

Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik pri artiklih z zaporednima številkama 159 (barva Lexmark 10N0016E črna) in 172 (barva Lexmark Z 33 črna) ponudil pri istem artiklu dve različni ceni. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre kljub različnemu poimenovanju za enak artikel. Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbeni predračun izbranega ponudnika in ugotovila, da imata oba artikla šifro 122730, vendar je njuna cena različna (x.6x4,x2 SIT oziroma x.8x3,x4 SIT), kar je v nasprotju z zahtevo iz točke 9.1.1.3. razpisne dokumentacije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je revizijska navedba prvega vlagatelja utemeljena.

Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v barvnem katalogu pri artiklih z zaporednima številkama 429 (toner HP LJ 1320) in 450 (toner HP Q5949A) podal dve različni sliki za isti toner. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med prej navedenima tonerjema ni razlike, saj gre zgolj za razliko v poimenovanju. Prvi toner je namreč poimenovan po tiskalniku, ki ga uporablja, gre pa za toner HP Q5949A. Pri vpogledu v barvni katalog izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta sliki različni. Iz slike artikla z zaporedno številko 450 je razvidno, da je na njej toner HP Q5942A. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je revizijska navedba prvega vlagatelja utemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izmed prej obravnavanih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede vzorčno izbranih artiklov iz sklopa 1 izmed tistih, ki jih napada prvi vlagatelj, vsaj ena utemeljena, Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti ni obravnavala tudi drugih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede artiklov iz sklopa 1, saj bi tudi v primeru, če bi ugotovila, da so druge revizijske navedbe neutemeljene, to ne moglo vplivati na to, da je vsaj ena izmed prej navedenih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede ponudbe izbranega ponudnika utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja glede neprimernosti in nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 3. Državna revizijska komisija je pri ugotavljanju utemeljenosti revizijskih navedb prvega vlagatelja izhajala iz tega, ali barvni katalog in ponujeni artikli izpolnjujejo naročnikove zahteve, kot so bile navedene v razpisni dokumentaciji in podanih odgovorih na vprašanja, in torej je preverjala izpolnjevanje naročnikovih avtonomnih zahtev.

Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik pri artiklu z zaporedno številko 1 ponudil zvezek z abecedo (index) in ne adresarja, kot je zahteval naročnik, saj "adresar vsebuje najmanj imenik, naslov, telefon, fax, email ...". Naročnik navaja, da ponujeni artikel ustreza opisu artikla iz ponudbenega predračuna. Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik pri artiklu z zaporedno številko 1 zahteval "adresar A5, abecedno označen, najmanj 50 listov". Glede na to, da vlagatelj podaja definicijo adresarja, ki ni bila določena že v razpisni dokumentaciji, in glede na to, da naročnik v razpisni dokumentaciji torej ni natančno specificiral, koliko in katere rubrike mora vsebovati ponujeni artikel, Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da bi izbrani ponudnik ponudil neprimeren artikel.

Prvi vlagatelj navaja, da iz slike pri artiklu z zaporedno številko 64 niso razvidni podatki o GB, poleg tega pa je na spletni strani proizvajalca tega artikla popolnoma drugačna slika. Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik zahteval "DLT tape III (15 GB/30 GB)". Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ponudil artikel skladno z opisom iz obrazca ponudbenega predračuna, vendar pa iz slike ne izhaja tudi podatek o GB, kot utemeljeno navaja prvi vlagatelj. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da dejstvo, da je na spletnih straneh proizvajalca drugačna slika ponujenega artikla, ne more biti že per se relevantno, ne da bi prvi vlagatelj pojasnil, kaj to pomeni v konkretnem primeru. Namreč, proizvajalec je morda po roku za predložitev ponudb spremenil embalažo, proizvajalec na različnih trgih ponuja isti proizvod v različni embalaži ipd. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da je iz slike razvidno, da izbrani ponudnik ponuja artikel "Quantum DLT tape III XT". Pri pregledu spletne strani proizvajalca Quantum pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da oznaka traku III XT pomeni zahtevani podatek 15 GB/30 GB.

Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik ponudil napačen artikel z zaporedno številko 155, saj je naročnik zahteval kaseto data DLT IV 35/70 GB (gl. odgovor 134 z dne 13. 7. 2006), izbrani ponudnik pa je ponudil DLT IV 40/80 GB, kar je razvidno iz slike. Državna revizijska komisija je vpogledala v barvni katalog izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ponudil "kaseto data DLT IV 25/70 GB". Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila ponudnikom z odgovorom 134 z dne 13. 7. 2006 sporočil, da je pri tem artiklu napaka in da zahteva kaseto data DLT IV 35/70 GB, zato je Državna revizijska komisija v tem primeru štela, da izbrani ponudnik v opisu iz ponudbenega predračuna skladno z odgovorom št. 127 z dne 13. 7. 2006 ponuja kaseto data DLT IV 35/70 GB, na sliki pa je artikel "DLT IV 40/80 GB". Glede na ugotovljeno dejansko stanje izhaja, da oba artikla (tako zahtevani âˆ" iz odgovora št. 134 z dne 13. 7. 2006 âˆ" kot ponujeni artikel) obstajata. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da naročnik šteje ta ponujeni artikel za boljši, vendar hkrati tudi ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer določil, kako bo upošteval artikle, ki bodo odstopali od postavljenih zahtev. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da naročnik ni niti določil, kaj za naročnika pomeni boljše in kaj slabše oziroma kaj pa pravzaprav nedopustno spremembo zahtevanih lastnosti, s tem pa je ne le ponudnikom, ampak tudi Državni revizijski komisiji neznano, na podlagi česa naročnik sprejema svoje odločitve. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-1 mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Z določitvijo vnaprej znanih objektivnih kriterijev, ki vsem ponudnikom na enak in nedvoumen način povedo, ali naročnik pri posameznem artiklu dopušča spremembe posameznih lastnosti in do kod jih dovoli, je tudi zagotovljeno, da ponudniki lahko predložijo pravilno ponudbo (argument iz prvega odstavka 23. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija pa sicer ugotavlja, da je naročnik v odgovoru št. 80 z dne 3. 7. 2006 pojasnil, da "v primeru, da ponujeni artikel ne bo ustrezal opisu artiklu iz ponudbenega predračuna v posameznem sklopu, usklajenem z odgovorom na vprašanja ponudnikov, bo ponudba ponudnika izločena kot nepravilna, ker ne bo ustrezala zahtevam iz razpisne dokumentacije in odgovorom naročnika na vprašanja ponudnikov". V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je nesporno, da je izbrani ponudnik ponudil artikel, ki se po eni izmed lastnosti razlikuje od tistih, ki jih je naročnik postavil, naročnik pa ni izkazal, da je predložitev artikla s spornimi lastnostmi v tej postavki dovolil že na podlagi razpisne dokumentacije oziroma odgovorov na vprašanja, zato je revizijsko navedbo prvega vlagatelja označila kot utemeljeno.

Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik pri zaporedni številki 595 ponudil napačen artikel, saj je iz slike razvidno, da ponujeno stojalo za samolepilni blok 75 mm Ă" 75 mm ne ustreza naročnikovim zahtevam. Glede na to, da prvi vlagatelj ne pojasni, zakaj naj bi ponujeni artikel ne ustrezal naročnikovim zahtevah, Državna revizijska komisija ni mogla preizkusiti revizijske navedbe prvega vlagatelja.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izmed prej obravnavanih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede vzorčno izbranih artiklov iz sklopa 3 izmed tistih, ki jih napada prvi vlagatelj, vsaj ena utemeljena, Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti ni obravnavala tudi drugih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede artiklov iz sklopa 3, saj bi tudi v primeru, če bi ugotovila, da so druge revizijske navedbe neutemeljene, to ne moglo vplivati na to, da je vsaj ena izmed prej navedenih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede ponudbe izbranega ponudnika utemeljena.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija povzema, da je prvi vlagatelj uspel izkazati, da prvi vlagatelj svoje ponudbe ni pripravil v celoti skladno z naročnikovimi zahtevami. S tem, ko naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče naročniku očitati kršitev prvega odstavka 76. člena ZJN-1.

Ker je prvi vlagatelj uspel izkazati neskladnost naročnikovega ravnanja s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala tudi revizijske navedbe prvega vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo drugega vlagatelja.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da je drugi vlagatelj ravnal v nasprotju s točko 7.1.3. razpisne dokumentacije, ker ni označil, na katere sklope se nanašajo predložene reference, je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo drugega vlagatelja in ugotovila, da je drugi vlagatelj predložil tri izpolnjena in potrjena referenčna potrdila v vrednosti nad 100.000.000 tolarjev brez DDV. Izbrani ponudnik je torej izpolnil in dal v potrditev obrazec, ki ga je naročnik predpisal "v primeru, da ponudnik odda ponudbo za tri (3) sklope" (3. točka prvega odstavka pod točko 7.1.3. Tehnični pogoji v povezavi s tistim delom razpisne dokumentacije, ki vsebuje navedeni obrazec). Glede na to, da prvi vlagatelj dejstva, da je izbrani ponudnik predložil svoje reference na tem obrazcu in torej, da že sam obrazec označuje, da ga ponudnik predloži "v primeru, da odda ponudbo za tri (3) sklope", ne prereka, je to dejstvo med naročnikom in prvim vlagateljem očitno nesporno.

Glede na to, da je naročnik razpisal (le) tri sklope in da je tudi predpisal tri med seboj različne obrazce za izkazovanje izpolnjevanja pogoja glede referenc za vsak posamezen primer (predložitev ponudbe za en sklop, dva sklopa ali tri sklope), izbrani ponudnik pa je predložil tri referenčna potrdila, ki v skladu z razpisno dokumentacijo izkazujejo, da ponudnik oddaja ponudbo za (vse) tri sklope, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v tem primeru že predložitev takega referenčnega potrdila predstavlja označitev, na katere sklope se nanaša. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija presodila, da revizijska navedba prvega vlagatelja v tem konkretnem postopku ni utemeljena.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da drugi vlagatelj ni zvezal vzorcev oziroma da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna, ker ni v celoti zvezana in zapečatena, Državna revizijska komisija izpostavlja svoje predhodne ugotovitve, do katerih je že prišla pri ugotavljanju utemeljenosti te revizijske navedbe prvega vlagatelja, ko je izpodbijal pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 naročnikova dolžnost, da pripravi tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče, da naročnik nejasnih določb ne more razlagati v škodo ponudnikov. V navedenem primeru je naročnik nejasne in neusklajene določbe razpisne dokumentacije razlagal v korist tudi izbranega ponudnika, ki vzorcev fotokopirnega papirja ni zvezal, s čimer je po mnenju Državne revizijske komisije naročnik utemeljeno sledil načelu enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1. Namreč, zaradi nejasne in neusklajene razpisne dokumentacije ponudniki ne morejo biti v različnem položaju. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ne strinja z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da bi moral naročnik ponudbo drugega vlagatelja kot nepravilno izločiti.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja glede samovoljnega popravljanja napake v formuli za obračun DDV pri postavki 529 v sklopu 1, podsklop 1a v Excelovi tabeli, Državna revizijska komisija izpostavlja svoje predhodne ugotovitve, do katerih je že prišla pri ugotavljanju utemeljenosti te revizijske navedbe prvega vlagatelja, ko je izpodbijal pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbeni predračun v Excelovi tabeli, ki ga je pripravil drugi vlagatelj, pri tem pa pri artiklu pod zaporedno številko 529 ni ugotovila morebitnih odstopanj pri sporni formuli, zato ni mogla ugotoviti, da je revizijska navedba prvega vlagatelja glede ponudbe drugega vlagatelja utemeljena, čeprav je prvi vlagatelj v svojem obrazcu ponudbenega predračuna ugotovil neustreznost sporne formule.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja glede veljavnosti cenika drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v 6. točko točke 7.1.3. Tehnični pogoji in ugotovila, da je naročnik določil, da "za artikle, ki niso navedeni v ponudbenem predračunu, mora ponudnik priložiti svoj žigosan in podpisan uradno veljavni cenik v Excel tabeli, ki mora vsebovati šifre artiklov, cene, za posamezne artikle, ki vključujejo tudi dostavo na vse lokacije naročnika, in sicer brez DDV, morebitnimi popusti in ceno z DDV na dan oddaje ponudbe". Kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja je naročnik določil, da mora ponudnik predložiti "uradni veljavni cenik v Excelovi tabeli na dan oddaje ponudb". Po oceni Državne revizijske komisije navedeno zahtevo razpisne dokumentacije ni mogoče razumeti tako, da je treba cenik datirati na dan oddaje ponudbe, ampak tako, da mora cenik veljati tudi na dan predložitve ponudbe, kar pa pomeni le to, da ponudnik zagotavlja, da cenik, ki ga je predložil k svoji ponudbi, izkazuje, da gre za cenik, ki âˆ" čeprav nosi nek drug datum, kot je datum dneva predložitve ponudb âˆ" v trenutku predložitve ponudb velja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizijska navedba prvega vlagatelja ni utemeljena.

Prvi vlagatelj tudi trdi, da je ponudba drugega vlagatelja neprimerna, ker nekateri ponujeni artikli odstopajo od naročnikovih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, poleg tega pa navaja, da je naročnik v točki 9.1.1.3. razpisne dokumentacije zahteval, da morajo imeti artikli, če se pojavijo pri več postavkah, isto ceno, te zahteve pa drugi vlagatelj ni izpolnil, zato je njegova ponudba nepravilna.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja glede neprimernosti in nepravilnosti ponudbe drugega vlagatelja za sklop 1, podsklop 1A. Državna revizijska komisija je pri ugotavljanju utemeljenosti revizijskih navedb prvega vlagatelja izhajala iz tega, ali barvni katalog in ponujeni artikli izpolnjujejo naročnikove zahteve, kot so bile navedene v razpisni dokumentaciji in podanih odgovorih na vprašanja, in torej je preverjala izpolnjevanje naročnikovih avtonomnih zahtev.

Prvi vlagatelj navaja, da je drugi vlagatelj ponudil napačen artikel pod zaporedno številko 65, saj je naročnik zahteval Epson T0441, T0442, T0443, T0444, posamezno polnjenje po 4 Ă" 13 ml, izbrani ponudnik pa je ponudil 13 ml črne barve in 3 Ă" 8 ml color v kompletu T044140BA. Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik kot artikel zahteval "barva Epson T0441, 442, 443, 444", enota "komplet". Naročnik je na vprašanje "ali se ponudi cena za kpl 4 barv barva Epson T0441, 442, 443, 444 komplet" v odgovoru št. 35 z dne 26. 6. 2006 pojasnil, da "ponudniki ponudijo ceno za komplet 4 barv". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil komplet štirih barv, čemur prvi vlagatelj sicer ne oporeka. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da iz podanega naročnikovega pojasnila ni razvidno, ali je mogoče razumeti naročnikovo zahtevo kot komplet štirih barv z različno prostornino, saj to iz tega odgovora ne izhaja. Iz navedenega odgovora ni niti razvidno, da bi naročnik spremenil šifre posameznih barv. Državna revizijska komisija je vpogledala v barvni katalog in ugotovila, da je izbrani ponudnik v opisu sicer navedel "Barva Epson T0441,442,443,444 komplet", vendar je iz barvne slike v katalogu razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil komplet z oznako T044140BA, ki pa ga sestavljajo barve s šiframi T0441, T0452, T0453, T0454, torej iz slike izhaja, da se ponujeni artikel razlikuje od zahtevanega. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je revizijska navedba prvega vlagatelja utemeljena.

Prvi vlagatelj navaja, da je drugi vlagatelj pri artiklih z zaporednima številkama 226 (črnilo Xerox 108R00605 Phaser 8400 Cyan (3400p)) in 576 (toner Xerox 108R00605 moder) ponudil dve različni ceni, čeprav bi morali biti enaki za enak artikel. Državna revizijska komisija je vpogledala v barvni katalog in ponudbeni predračun izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da imata oba artikla šifro H4420767, vendar je njuna cena različna (xx.423,68 SIT oziroma xx.259,47 SIT), kar je v nasprotju z zahtevo iz točke 9.1.1.3. razpisne dokumentacije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je revizijska navedba prvega vlagatelja utemeljena.

Prvi vlagatelj navaja, da je drugi vlagatelj pri artiklu z zaporedno številko 304 ponudil napačen artikel, saj bi moral ponuditi artikel "Brother DR 7000". Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik pri artiklu z zaporedno številko 304 zahteval "razvijalno enoto Brother HL-1650". Državna revizijska komisija je vpogledala tako v barvni katalog kot ponudbeni predračun drugega vlagatelja in ugotovila, da drugi vlagatelj pod artiklom z zaporedno številko 304 ponuja artikel "razvijalna enota Brother HL-1650". Ker Državna revizijska komisija ni ugotovila odstopanja od zahteve iz razpisne dokumentacije, prvi vlagatelj pa ne pojasnjuje, zakaj bi moral drugi vlagatelj ponuditi nek drugi artikel, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je revizijska navedba prvega vlagatelja utemeljena.

Prvi vlagatelj navaja, da je drugi vlagatelj pri artiklih z zaporednima številkama 373 in 379 ponudil za isti artikel dve različni ceni. Državna revizijska komisija je vpogledala v barvni katalog izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da imata oba artikla šifro H4348477, vendar je njuna cena različna (x6.8x3,90 SIT oziroma x8.0x9,89 SIT). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbeni predračun drugega vlagatelja, pri tem pa je ugotovila, da sta šifri enaki, vendar se ceni razlikujeta (in sta navedeni tisti kot v barvnem katalogu). Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da naročnik navaja, da pri pregledu ponudbenega predračuna ni opazil, da bi drugi vlagatelj za iste artikle podajal različne cene, vendar je treba naročnika spomniti, da je z odgovorom št. 31 z dne 25. 6. 2006 dosedanji opis artikla pod zaporedno številko 379 "toner HP 5700" (ta opis tudi izhaja iz ponudbenega predračuna drugega vlagatelja) spremenil v "toner 5700 za Epson", ta opis pa je sicer podoben opisu pri artiklu z zaporedno številko 373 (toner Epson EPL-5700/5700L/5800/5800L).

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izmed prej obravnavanih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede vzorčno izbranih artiklov iz sklopa 1 izmed tistih, ki jih napada prvi vlagatelj, vsaj ena utemeljena, Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti ni obravnavala tudi drugih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede artiklov iz sklopa 1, saj bi tudi v primeru, če bi ugotovila, da so druge revizijske navedbe neutemeljene, to ne moglo vplivati na to, da je vsaj ena izmed prej navedenih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede ponudbe drugega vlagatelja utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja glede neprimernosti in nepravilnosti ponudbe drugega vlagatelja za sklop 3. Državna revizijska komisija je pri ugotavljanju utemeljenosti revizijskih navedb prvega vlagatelja izhajala iz tega, ali barvni katalog in ponujeni artikli izpolnjujejo naročnikove zahteve, kot so bile navedene v razpisni dokumentaciji in podanih odgovorih na vprašanja, in torej je preverjala izpolnjevanje naročnikovih avtonomnih zahtev.

Prvi vlagatelj navaja, da iz slike pri artiklu z zaporedno številko 64 niso razvidni podatki o GB oziroma kaj ponuja drugi vlagatelj. Državna revizijska komisija je vpogledala v vzorec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik zahteval "DLT tape III (15 GB/30 GB)". Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ponudil artikel skladno z opisom iz ponudbenega predračuna, vendar pa iz slike ne izhaja tudi podatek o GB, kot utemeljeno navaja prvi vlagatelj. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da pa je iz slike razvidno, da izbrani ponudnik ponuja artikel "Quantum DLT tape III XT". Pri pregledu spletne strani proizvajalca Quantum je Državna revizijska komisija ugotovila, da oznaka traku III XT pomeni zahtevani podatek 15 GB/30 GB.

Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik ponudil napačen artikel z zaporedno številko 155, saj je naročnik zahteval kaseto data DLT IV 35/70 GB (gl. odgovor 134 z dne 13. 7. 2006), izbrani ponudnik pa je ponudil DLT IV 40/80 GB, kar je razvidno iz slike. Državna revizijska komisija je vpogledala v barvni katalog izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ponudil artikel z opisom "kaseta Data DLT IV âˆ" 25/70 GB pravilno kaseta Data DLT IV 35 GB/70 GB", na sliki pa je artikel "Fujifilm DLT Tape IV âˆ" 40/70/80 GB". Glede na ugotovljeno dejansko stanje izhaja, da oba artikla (tako zahtevani âˆ" iz odgovora št. 134 z dne 13. 7. 2006 âˆ" kot ponujeni artikel) obstajata. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da naročnik šteje ta ponujeni artikel za boljši, vendar hkrati tudi ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer določil, kako bo upošteval artikle, ki bodo odstopali od postavljenih zahtev. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da naročnik ni niti določil, kaj za naročnika pomeni boljše in kaj slabše oziroma kaj pa pravzaprav nedopustno spremembo zahtevanih lastnosti, s tem pa je ne le ponudnikom, ampak tudi Državni revizijski komisiji neznano, na podlagi česa naročnik sprejema svoje odločitve. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-1 mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Z določitvijo vnaprej znanih objektivnih kriterijev, ki vsem ponudnikom na enak in nedvoumen način povedo, ali naročnik pri posameznem artiklu dopušča spremembe posameznih lastnosti in do kod jih dovoli, je tudi zagotovljeno, da ponudniki lahko predložijo pravilno ponudbo (argument iz prvega odstavka 23. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija pa sicer ugotavlja, da je naročnik v odgovoru št. 80 z dne 3. 7. 2006 pojasnil, da "v primeru, da ponujeni artikel ne bo ustrezal opisu artiklu iz ponudbenega predračuna v posameznem sklopu, usklajenem z odgovorom na vprašanja ponudnikov, bo ponudba ponudnika izločena kot nepravilna, ker ne bo ustrezala zahtevam iz razpisne dokumentacije in odgovorom naročnika na vprašanja ponudnikov". V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je nesporno, da je izbrani ponudnik ponudil artikel, ki se po eni izmed lastnosti razlikuje od tistih, ki jih je naročnik postavil, naročnik pa ni izkazal, da je predložitev artikla s spornimi lastnostmi v tej postavki dovolil že na podlagi razpisne dokumentacije oziroma odgovorov na vprašanja, zato je revizijsko navedbo prvega vlagatelja označila kot utemeljeno.

Prvi vlagatelj navaja, da je drugi vlagatelj pri zaporedni številki 522 ponudil napačen artikel, saj je naročnik zahteval radirko kot Factis 36 R, drugi vlagatelj pa je ponudil napačno, kar je razvidno iz slike. Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik zapisal besedilo "kot Factis 36 R", kar kaže na to, da ponudniki ponudijo primerljiv artikel zahtevanemu. Glede na to, da prvi vlagatelj ne pojasni, v čem ponujeni artikel odstopa od zahtevanega, Državna revizijska komisija ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ni mogla zaključiti, da bi izbrani ponudnik ponudil neprimeren artikel.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izmed prej obravnavanih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede vzorčno izbranih artiklov iz sklopa 3 izmed tistih, ki jih napada prvi vlagatelj, vsaj ena utemeljena, Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti ni obravnavala tudi drugih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede artiklov iz sklopa 3, saj bi tudi v primeru, če bi ugotovila, da so druge revizijske navedbe neutemeljene, to ne moglo vplivati na to, da je vsaj ena izmed prej navedenih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede ponudbe drugega vlagatelja utemeljena.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija povzema, da je prvi vlagatelj uspel izkazati, da tudi drugi vlagatelj svoje ponudbe ni pripravil v celoti skladno z naročnikovimi zahtevami. S tem, ko naročnik ponudbe drugega vlagatelja ni zavrnil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče naročniku očitati kršitev prvega odstavka 76. člena ZJN-1.

Izhajajoč iz navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila št. 430-55/2006/190 z dne 30. 8. 2006.

Državna revizijska komisija se v obravnavanem primeru ni opredeljevala tudi do revizijskih navedb prvega vlagatelja v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda, saj je prvi vlagatelj kot primarno predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3, šele podrejeno pa razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti zaradi domnevnih naročnikovih kršitev pri izvedbi vpogleda, Državna revizijska komisija pa je že ugodila primarnemu predlogu. Na tem mestu pa Državna revizijska komisija prvega vlagatelja opozarja na prvi odstavek 12. člena ZRPJN in možnost vložitve zahtevka za revizijo zoper domnevno nezakonito ravnanje naročnika, ko naj bi ta z grožnjo prvega vlagatelja prisilil, da omogoči vpogled v svojo ponudbo. Državna revizijska komisija pa prvega vlagatelja tudi spominja, da lahko zaradi "potencialno povzročene poslovne škode" sproži ustrezne postopke pred sodiščem splošne pristojnosti, za pridobitev kopije elektronskega medija pa ustrezne postopke, predvidene po ZDIJZ.

Z razveljavitvijo naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 3 se postopek oddaje javnega naročila v teh sklopih vrne pri naročniku v fazo pregleda in ocenjevanja že predloženih ponudb. Naročnik mora sprejeti eno izmed možnih odločitev po ZJN-1, zoper to pa bo lahko vsak izmed sodelujočih ponudnikov uveljavljal pravno varstvo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija tudi naročnikovo odločitev o neoddaji javnega naročila za sklop 2. Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila št. 430-55/2006/190 z dne 30. 8. 2006 oziroma popravku odločitve o oddaji naročila št. 430-55/2006/199 z dne 4. 9. 2006 navedel, da "noben od predloženih vzorcev fotokopirnega papirja ne ustreza glede na zahtevo iz razpisne dokumentacije".

Naročnik je določil, da morajo ponudniki skupaj s ponudbo, zaradi ugotavljanja kvalitete in ustreznosti ponujenega fotokopirnega papirja, obvezno priložiti štiri originalne 500-listne zavitke vzorcev fotokopirnega papirja A4 in en originalni 500-listni zavitek A3 ter tehnično specifikacijo proizvajalca fotokopirnega papirja, ki ga ponujajo. Naročnik si je pridržal pravico, da lahko vse priložene vzorce fotokopirnega papirja kodira s šiframi in jih pošlje na preverjanje po parametrih, navedenih v tehnični specifikaciji za fotokopirni papir, na Institut.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeni predračun prvega vlagatelja in ugotovila, da je ta ponudil pod številkama 2 in 5 papir z enakim nazivom kot ponudnik Mladinska knjiga trgovina, d. d., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik Mladinska knjiga trgovina), in sicer papir R-Copy. Iz naročnikovih dokumentov je razvidno, da je naročnik poslal na testiranje vzorce fotokopirnega papirja pod številkama 4 in 5 ponudbenega predračuna. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je iz popravka odločitve o oddaji naročila št. 430-55/2006/199 z dne 4. 9. 2006 razvidno, da je naročnik samostojno poslal na testiranje vzorec fotokopirnega papirja, ki ga je prvi vlagatelj ponudil pod številko 4 ponudbenega predračuna (šifra pri testiranju 4E), poleg tega pa je naročnik poslal na testiranje tudi vzorec fotokopirnega papirja pod številko 5 ponudbenega predračuna (šifra pri testiranju 5M), vendar prvi vlagatelj izpostavlja, da je naročnik poslal na testiranje zgolj vzorec 5M ponudnika Mladinska knjiga trgovina in ne tudi vzorca fotokopirnega papirja, ki ga je predložil tudi sam. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik sklicuje na to, da je naročnik s testiranjem želel preveriti skladnost ponujenega papirja s certifikatom proizvajalca papirja in zahtevami iz tehničnih specifikacij, tako pa je posredno preverjal proizvajalca papirja in ne ponudnika, zaradi česar je na testiranje v primeru istega proizvajalca poslal samo en zavitek fotokopirnega papirja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da si je naročnik pridržal zgolj pravico in ne dolžnost testirati vse priložene vzorce fotokopirnega papirja, poleg tega pa je iz razpisne dokumentacije tudi razvidno, da je naročnik zahteval predložitev certifikatov proizvajalcev papirja (gl. tudi odgovor št. 1 z dne 21. 6. 2006), zaradi česar je Državna revizijska komisija sledila naročnikovi argumentaciji. Prvi vlagatelj namreč ne zatrjuje in ne utemeljuje, da bi naročnik s takim ravnanjem prekršil določila lastne razpisne dokumentacije oziroma predpisov s področja javnih naročil.

V zvezi z revizijskimi navedbami prvega vlagatelja, da je Institut vzorce fotokopirnega papirja testiral na podlagi drugačnih kriterijev od tistih iz razpisne dokumentacije in da je pri testiranju uporabil druge kriterije za odstopanja, zaradi česar prvi vlagatelj meni, da so vsa testiranja v celoti neveljavna, je Državna revizijska komisija vpogledala v poročilo Instituta z dne 24. 8. 2006 in ugotovila, da je ta v uvodu poročila navedel, da je opravil "primerjalno analizo meritev posameznih fizikalnih lastnosti, mehanske odpornosti, površinskih in optičnih lastnosti na osnovi zahtev javnega naročila ..., zahtev standarda EN 122281/2002 za kopirne stroje in praktičnih izkušenj". Iz tega poročila je tako razvidno, da je Institut pri testiranju uporabil tudi druge oziroma drugačne kriterije (parametre) od tistih, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da je Institut testiral ponujene vzorce fotokopirnega papirja tudi na podlagi kriterijev, ki jih naročnik ni določil (propustnost zraka po Gurleyju, fluorescentnost), pri kriterijih togosti in utržni jakosti uporabil drugačne vrednosti in enote kot sicer tudi metodo merjenja (TAPPI 451 in ne TAPPI 489), belino pa je ugotavljal na podlagi dveh različnih kriterijev. Kljub navedenemu pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Institut zapisal nove razpone vrednosti (tabela), zato primerjava rezultatov pri nekaterih lastnostih ne more dopuščati dvomov. Glede na opombo Instituta, da "vrednosti za vsebnost pepela, zapisane v zahtevah javnega naročila, niso realne za te vrste papirja; želene vrednosti so od 10 % do 20 %", in dejstvo, da je naročnik določil vrednost 18 % +/âˆ" 1 %, rezultati Instituta pa so pokazali vrednosti 10,5 % (fotokopirni papir s šifro 4E) in 11,0 % (fotokopirni papir s šifro 5M), Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi tudi ob neupoštevanju kriterijev, ki jih je Institut uporabil, ne da bi bili ti tako določeni tudi v razpisni dokumentaciji, ponujeni vzorci fotokopirnega papirja glede na rezultate Instituta ne bi dosegali vrednosti vsaj v parametru glede vsebnosti pepela, kot jo je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Ob tem velja sicer ugotoviti, da prvi vlagatelj zahteva izvedbo testiranja glede na parametre in odstopanja, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, torej tudi upoštevajoč vrednost pepela 18 % +/âˆ" 1 %, ki pa jo, kot je že bilo prej navedeno, ponujeni vzorci fotokopirnega papirja po rezultatih Instituta (tabela) ne dosegajo, prvi vlagatelj pa sicer niti ne oporeka dosedanjim postavljenim kriterijem v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila revizijskim navedbam prvega vlagatelja, kot niti ne njegovemu predlogu.

Državna revizijska komisija tako povzema, da prvi vlagatelj ni izkazal utemeljenosti svojih revizijskih navedb glede razveljavitve odločitve o neoddaji javnega naročila za sklop 2, zato je odločila, kot izhaja iz 4. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju meritorno obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, pri tem pa je obravnavala najprej tisti del zahtevka za revizijo drugega vlagatelja, s katerim ta izpodbija zakonitost naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 3.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja glede kršitve načela transparentnosti (6. člen ZJN-1), Državna revizijska komisija izpostavlja, da je načelo transparentnosti porabe javnih sredstev eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Zahteva po transparentnosti postopkov oddaje javnih naročil vključuje tudi javnost (publiciteto). Drugi odstavek 6. člena ZJN-1 določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu z določbami ZJN-1. Javnost je najširša ob objavi javnega razpisa v uradnem glasilu. ZJN-1 zagotavlja vpogled in dostop do razpisne dokumentacije (24. člen ZJN-1) in prisotnost na javnem odpiranju ponudb (z določenimi izjemami po 73. členu ZJN-1). V zvezi z nadaljnjim postopkom pa se javnost zožuje, zato zakon že na načelni ravni opozarja, da ima pravico pridobivati podatke o postopku oddaje javnega naročila le oseba, ki ima ali je imela interes za pridobitev naročila in le, če je njena zahteva po pridobivanju podatkov v skladu z zakonom. Iz tega načela je izpeljana tudi pravica do vpogleda (tako v ponudbeno kot spisno dokumentacijo).

Drugi vlagatelj navaja, da mu naročnik ni izročil tudi kopije "predloga strokovne komisije za izbiro javnega naročila" kljub večkratnemu zaprosilu, zaradi česar mu je bila otežena pravica do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, ki mu ga zagotavlja ZRPJN. Drugi vlagatelj navaja, da spoštovanje načela transparentnosti vključuje tudi pravico ponudnikov, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila in pravilnost postopka oddaje javnega naročila, to pa se zlasti nanaša na postopek vrednotenja ponudb in postopek izbire najugodnejše ponudbe. Državna revizijska komisija se strinja z drugim vlagateljem glede pomena načela transparentnosti, hkrati pa opozarja, da ZJN-1 določa, da mora naročnik o svoji odločitvi o oddaji javnega naročila obvestiti ponudnike (rvi odstavek 78. člena ZJN-1) in da mora na zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, izdati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1). ZJN-1 ne predvideva sprejema predloga strokovne komisije za izbiro javnega naročila in torej niti ne njenega vročanja ponudnikom. Navedeni dokument je tako očitno le interni akt naročnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik drugemu vlagatelju vročil odločitev o oddaji javnega naročila, na njegovo zahtevo pa mu je izdal tudi (sicer po navedbah drugega vlagatelja neustrezno) dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je drugemu vlagatelju tudi omogočil vpogled v ponudbe in spisno dokumentacijo. Naročnik je vpogled omogočil trikrat. Drugi vlagatelj navaja, da mu je naročnik z nevročitvijo kopije zahtevanega dokumenta otežil pravico do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, ki mu ga zagotavlja ZRPJN, vendar Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da drugi vlagatelj ne utemeljuje, v čem konkretno je bila njegova pravica do učinkovitega pravnega varstva otežena. Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da drugi vlagatelj zgolj na abstraktni ravni razlaga pomen načela transparentnosti, pri tem pa ne pojasnjuje, ali in kako konkretno je bil z naročnikovo pasivnostjo glede neizročitve kopije spornega dokumenta oškodovan. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj zahtevek za revizijo tudi uspel vložiti pravočasno in da pravno varstvo uveljavlja. Ker drugi vlagatelj ni uspel ne utemeljiti ne izkazati, da bi bil v boljšem pravnem položaju od sedanjega, ko nima kopije spornega dokumenta, oziroma da bi lahko v tak položaj prišel, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti utemeljenosti te revizijske navedbe drugega vlagatelja.

Drugi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni že ponudbene dokumentacije sestavil skladno z izrecnimi zahtevami razpisne dokumentacije. Namreč, naročnik je v točki 9.1. razpisne dokumentacije (Ponudbena dokumentacija) določil, da sestavljajo ponudbeno dokumentacijo dokumenti, razvrščeni v naslednjem vrstnem redu, pri čemer je v 1. točki najprej naveden izpolnjen obrazec "povabilo k oddaji ponudbe (obrazec prijava ponudbe)". Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 9.1. Ponudbena dokumentacija razpisne dokumentacije in ugotovila, da določa, da "ponudbeno dokumentacijo sestavljajo naslednji dokumenti, razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: 1. izpolnjen obrazec ''povabilo k oddaji ponudbe (obrazec prijave ponudba)'', ki ga ponudnik nalepi na ovojnico ponudbe, in ''povabilo k oddaji ponudbe (obrazec prijave vzorci)'', ki ga ponudnik nalepi na ovojnico vzorci ...". V točki 9.1.1. razpisne dokumentacije (Sestavljanje ponudbe) je določeno, da mora biti "ponudba sestavljena, kot je določeno v točki 9. navodil, in sicer mora biti sestavljena v navedenem vrstnem redu ter vsebovati vse ustrezno izpolnjene obrazce. Ponudba, ki ne bo tako urejena, bo zavržena kot nepravilna." Naročnik je v točki 9.3.1. razpisne dokumentacije (Opremljanje in označevanje ponudbe) določil "Ponudnik mora ponudbeno dokumentacijo vložiti v ovojnico oziroma glede na obseg ponudbe primerno embalažo. Vsi dokumenti morajo biti povezani z vrvico in zapečateni, tako da jih ni mogoče neopazno odvzemati. Na ovojnici oziroma embalaži mora biti obvezno nalepljen izpolnjen obrazec (prijave), ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Oznaka ponudbe je ODPISMAT-11/2006. Na ovojnici s ponudbeno dokumentacijo ne sme biti ničesar, razen izpolnjenega in nalepljenega obrazca. Pri predmetnem javnem naročilu ponudniki ločeno oddajo ponudbo z vsemi zahtevanimi dokumenti in ločeno zahtevane vzorce. Na ponudbo mora biti nalepljen obrazec Prijave - ponudba, na embalažo, v kateri so vzorci, pa obrazec Prijave - vzorci." Kot zadnje je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa ni ugotovila, da bi bila v ponudbo predložena morebitna obrazca, ki ju navaja drugi vlagatelj. Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da je izbrani ponudnik navedena obrazca izpolnil in ju zalepil na embalažo (ovojnico in škatlo).

S tem, ko je izbrani ponudnik navedena obrazca nalepil na embalažo, je sledil naročnikovi zahtevi iz 1. točke točke 9.1. razpisne dokumentacije, kjer je navedeno, da "izpolnjen obrazec ''povabilo ...'', ki ga ponudnik nalepi na ovojnico ponudbe in ''povabilo ...'', ki ga nalepi na ovojnico obrazci", kot drugega odstavka iz točke 9.3.1. razpisne dokumentacije (Opremljanje in označevanje ponudbe). Iz te naročnikove zahteve nesporno izhaja, da morajo ponudniki ta obrazca nalepiti na ovojnico (oziroma embalažo), po drugi strani pa je iz točke 9.3.1. razpisne dokumentacije nesporno razvidno, da mora ponudnik ponudbeno dokumentacijo vložiti v ovojnico. Taki zahtevi sta si kot samostojni v nasprotju, saj ni mogoče, da bi bil sočasno isti dokument hkrati v ovojnici (vložen v ovojnico) in na njej (nalepljen na ovojnico). Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dejstva, da je naročnik določil, da ponudbeno dokumentacijo med drugim sestavlja tudi "izpolnjen obrazec â??, ki ga ponudnik nalepi na ovojnico", izhaja, da je naročnik z uporabo ednine (obrazec) in teksta "ki ga ponudnik nalepi na ovojnico" (tako v primeru obrazca prijave ponudbe kot obrazca prijave vzorcev) izkazal, da je mogoče razpisno dokumentacijo razumeti na način, da je treba vsakega izmed spornih obrazcev zgolj nalepiti na ovojnico, ne pa ga tudi vložiti v ovojnico. Namreč, v ovojnico ni mogoče vložiti tistega dokumenta ponudbene dokumentacije, "ki ga ponudnik nalepi na ovojnico". Ob tem pa tudi iz samega obrazca, kjer je navedena opomba "Izpolni ponudnik in nalepi na ovojnico!", izhaja, da je naročnik predpisal obrazec, ki ga je treba izpolniti in nato nalepiti na ovojnico, ne pa tudi vložiti v ovojnico. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ocenila, da revizijska navedba drugega vlagatelja ni utemeljena.

Drugi vlagatelj trdi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker katalog ni izdelan v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj iz njihovih slik ni možno razbrati karakteristik ponujenih artiklov, poleg tega pa je v velikem številu primerov slikan artikel, ki ni bil zahtevan v samem javnem razpisu, s čimer je podana kršitev zahtev iz 2. poglavja razpisne dokumentacije (Oznaka in predmet javnega naročila), najmanj pa v delu, kjer naročnik zahteva, da morajo biti iz kataloga "jasno razvidni tudi vsi ostali elementi za prepoznavo ponujenega artikla".

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja, ki se tičejo nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1, podsklop 1A. Državna revizijska komisija je pri ugotavljanju utemeljenosti revizijskih navedb drugega vlagatelja izhajala iz tega, ali barvni katalog in ponujeni artikli izpolnjujejo naročnikove zahteve, kot so bile navedene v razpisni dokumentaciji in podanih odgovorih na vprašanja, in torej je preverjala izpolnjevanje naročnikovih avtonomnih zahtev.

Drugi vlagatelj navaja, da sta pod zaporedno številko 373 in 379 slikana developerja, čeprav je naročnik zahteval toner. Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik pri artiklu z zaporedno številko 373 zahteval "toner Epson EPL-5700/5700L/5800/5800L", z odgovorom št. 31 z dne 25. 6. 2006 pa je spremenil opis artikla z zaporedno številko 379, saj je navedel, da morajo ponudniki ponuditi "toner HP 5700". Iz teh dveh zahtev je razvidno, da je naročnik zahteval artikel z opisom toner. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v barvni katalog izbranega ponudnika in ugotovila, da je ta v opisu pri teh dveh artiklih navedel, da gre za tonerja, iz slik pa je razvidno, da gre za sliki škatel, ki vsebujeta "developer cartridge". Pri opisu artikla z zaporedno številko 379 je izbrani ponudnik v barvnem katalogu dopisal oznako "C13S050010". Pri vpogledu v barvni katalog je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je na obeh škatlah zapisana proizvajalčeva šifra "S050010". Da bi razjasnila dejansko stanje, je Državna revizijska komisija podjetje Avtera, d. o. o., zaprosila za pojasnilo. Podjetje Avtera, d. o.o., je navedlo, da na tržišču na tržišču obstajata artikla s šifro "C13S050010", to pa je "toner Č; EPL-5700/5700L/5800/5800L" oziroma "black developer cartridge / toner", in artikel s šifro "C13S051055", ki je "foto enota; EPL-5700/5800/5900/6100/6100L / drum cartridge". Iz navedenega pojasnila izhaja, da izbrani ponudnik ni ponudil drugačnega artikla od zahtevanega v razpisni dokumentaciji. Zgolj dejstvo, da na škatli piše, da gre za developer, ni pa tudi zapisa toner, oziroma da je naročnik zahteval toner, moral pa bi uporabiti tudi pojem developer, še ne pomeni, da predložena slika ne prikazuje z razpisno dokumentacijo zahtevanega artikla. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizijska navedba drugega vlagatelja ni utemeljena.

Drugi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v barvnem katalogu pri artiklu z zaporedno številko 448 podal enako sliko pri artiklu z zaporedno številko 450, čeprav gre za različna artikla z različno ceno. Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik pri zaporedni številki 448 zahteval artikel z opisom "toner HP Q5942A", pri zaporedni številki 450 pa artikel z opisom "toner HP Q5949A". Državna revizijska komisija je nato vpogledala v barvni katalog in ugotovila, da sta na obeh slikah škatli z oznakami za toner HP Q5942A. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da pri artiklu z zaporedno številko 448 ni podane prave slike. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je revizijska navedba drugega vlagatelja utemeljena.

Drugi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v barvnem katalogu pri artiklu z zaporedno številko 537 podal enako sliko pri artiklu z zaporedno številko 538, čeprav gre za različna artikla z različno ceno. Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik pri zaporedni številki 537 zahteval artikel z opisom "toner Minolta P1710566002 âˆ" PP 1300 3K", pri zaporedni številki 538 pa artikel z opisom "toner Minolta P1710567002 âˆ" PP 1300 6K". Iz opisa navedenih artiklov izhaja, da sta si artikla različna, saj se razlikujeta v kapaciteti (3K oziroma 6K). Državna revizijska komisija je nato vpogledala še v barvni katalog in ugotovila, da sta si obe sliki enaki oziroma da sta škatli na teh slikah enaki. Na obeh škatlah sta namreč enaki tudi črtni kodi oziroma šifri (0 39281 03432 9 in 1710566-022). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je revizijska navedba drugega vlagatelja utemeljena.

Drugi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v barvnem katalogu pri artiklu z zaporedno številko 556 podal enako sliko pri artiklu z zaporedno številko 557, čeprav gre za različna artikla z enako ceno. Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da naročnik pri zaporedni številki 556 zahteval artikel z opisom "toner OKI 9500 rdeča", pri zaporedni številki 557 pa artikel z opisom "toner OKI 9500 rumena". Iz opisa navedenih artiklov izhaja, da sta si artikla različna, saj se razlikujeta v barvi (rdeča oziroma rumena). Državna revizijska komisija je nato vpogledala še v barvni katalog in ugotovila, da je na sliki artikla z zaporedno številko 556 škatla s tonerjem barve "magenta", na sliki artikla z zaporedno številko 557 pa škatla s tonerjem barve "yellow". Iz navedenega ne izhaja, da bi bili sliki različnih artiklov enaki. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizijska navedba drugega vlagatelja ni utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja, ki se tičejo nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 3. Državna revizijska komisija je pri ugotavljanju utemeljenosti revizijskih navedb drugega vlagatelja izhajala iz tega, ali barvni katalog in ponujeni artikli izpolnjujejo naročnikove zahteve, kot so bile navedene v razpisni dokumentaciji in podanih odgovorih na vprašanja, in torej je preverjala izpolnjevanje naročnikovih avtonomnih zahtev.

Drugi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik pri zaporedni številki 75 namesto artikla DVD-R ponudil artikel DVD-RAM. Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik pod zaporedno številko 75 zahteval artikel z opisom "DVD-R Double sided 9,4 GB 240min 8X". Državna revizijska komisija je nato vpogledala v barvni katalog in ugotovila, da je iz opisa artikla razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil artikel z opisom "DVD-R Double sided 9,4 GB 240min 2X", s čimer ta opis ne odstopa od tistega iz obrazca ponudbenega predračuna, vendar je iz slike razvidno, da je na njej drugačen artikel od ponujenega v opisu. Namreč, iz slike je razvidno, da je na njej DVD-RAM in ne zahtevani DVD-R. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je revizijska navedba drugega vlagatelja utemeljena.

Drugi vlagatelj navaja, da je pri artiklih z zaporednimi številkami 510, 511, 512, 513, 514 in 515 slikana le škatla računalniškega papirja, čeprav naročnik poleg zahteva tudi sliko papirja zebra. Državna revizijska komisija je vpogledala v barvni katalog in ugotovila, da so na slikah pri izpodbijanih artiklih le škatle, ni pa tudi posameznih listov papirja. Državna revizijska komisija je vpogledala v odgovor št. 56 z dne 27. 6. 2006 in ugotovila, da je naročnik za artikle 510âˆ"515 navedel, da "ponudniki pri ''računalniški papir Zebra'' v slikovnem barvnem katalogu prikažejo škatlo z etiketo in sliko lista papirja ''zebra''". Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je revizijska navedba drugega vlagatelja utemeljena.

Drugi vlagatelj navaja, da je naročnik pri artiklu z zaporedno številko 579 zahteval, da ponudniki dajo ceno za kaseto, izbrani ponudnik pa je dal ceno za eno škatlo. Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v obrazec ponudbenega predračuna in ugotovila, da je naročnik zahteval artikel z opisom "sponke palične za Canon A1, E1/2/3 (5000 x 3) SS", kot enoto pa je določil "kaseto". Državna revizijska komisija je nato vpogledala še v barvni katalog in ugotovila, da je pri enoti navedena "kaseta" tako, kot v ponudbenem predračunu. Iz teh dokumentov izhaja, da je izbrani ponudnik podal ceno za enoto "kaseta". Ker drugi vlagatelj ne pojasnjuje, na podlagi česa je mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik res podal ceno za eno škatlo, ne pa za kaseto, Državna revizijska komisija na podlagi zgolj tako pavšalne navedbe ni mogla ugotoviti utemeljenosti te revizijske navedbe drugega vlagatelja.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izmed prej obravnavanih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede vzorčno izbranih artiklov iz sklopa 3 izmed tistih, ki jih napada prvi vlagatelj, vsaj ena utemeljena, Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti ni obravnavala tudi drugih revizijskih navedb prvega vlagatelja glede artiklov iz sklopa 3, saj bi tudi v primeru, če bi ugotovila, da so druge revizijske navedbe neutemeljene, to ne moglo vplivati na to, da je vsaj ena izmed prej navedenih revizijskih navedb drugega vlagatelja glede ponudbe izbranega ponudnika utemeljena.

Drugi vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnitve pogoja iz točke 7.1.1., 3., saj je s predloženim dokazilom dokazal izpolnjevanje le nekaterih pravnih stanj iz pogoja.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v točki 7.1. razpisne dokumentacije med drugim določil, da "mora ponudnik izpolnjevati vse v tej točki navedene pogoje. Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev mora ponudnik priložiti dokazila, kot so navedena za vsakim zahtevanim pogojem." Državna revizijska komisija je nato vpogledala v 3. točko in ugotovila, da je naročnik kot pogoj določil, da "zoper ponudnika ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni in likvidacijski postopek in ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe", kot dokazilo pa je predpisal "izpisek iz sodne ali druge enakovredne evidence, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije".

Državna revizijska komisija se strinja z drugim vlagateljem, da je naročnik pri spornem pogoju res predvidel izpolnjevanje večjega števila različnih pravnih stanj, kot tudi s tem, da je treba razlikovati med uvedbo in začetkom postopka prisilne poravnave, stečajnega postopka ali postopka likvidacije, hkrati pa ugotavlja, da je naročnik kot ustrezno oziroma zadostno dokazilo za dokazovanje izpolnjevanja postavljenega pogoja predvidel predložitev izpiska iz sodne ali druge enakovredne evidence, da proti ponudniku zgolj ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije je naročnik predvidel, da morajo ponudniki dokazati izpolnjevanje le nekaterih pravnih stanj iz spornega pogoja, ne pa vseh. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ne strinja s tem, da bi moral izbrani ponudnik dokazovati, "da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe". Naročnik namreč ni predvidel predložitve nobenega dokazila v zvezi z izpolnjevanjem tega pravnega stanja. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da nejasne in neusklajene razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil potrdilo sodišča, da proti njemu "ni bil opravljen postopek prisilne poravnave, likvidacije ali stečajni postopek, niti ni takšen postopek v teku". Med naročnikom in drugim vlagateljem ni spora o tem, da bi izbrani ponudnik ne predložil izpiska iz sodne ali druge enakovredne evidence (kar je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji), med njima je le spor o tem, ali je izbrani ponudnik izpolnil naročnikov pogoj. Glede na to, da je naročnik zahteval naj ponudniki s predložitvijo dokazila izkažejo zgolj "da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije", iz predloženega potrdila pa izpolnitev teh pravnih stanj sicer lahko izhaja, vendar, ker tega ni mogoče neposredno razbrati, Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da izvede postopek v skladu s 54. členom ZJN-1 in pridobi pojasnilo od izbranega ponudnika, sicer pa lahko naročnik pridobi tudi pojasnilo pristojnega sodišča. Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da je treba zaupati presoji sodišča, vendar pa hkrati ni mogoče oporekati drugemu vlagatelju, da iz predloženega potrdila to na dovolj jasen način ne izhaja. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da naročnik navaja, da "po presoji sodišč predmetno potrdilo navedeno dokazuje", vendar pri pregledu naročnikove spisne dokumentacije ni mogla razbrati, ali ima naročnik že podano kakšno pojasnilo katerega izmed sodišč.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnitve pogoja iz točke 7.1.1., 4., saj je izbrani ponudnik predložil potrdilo davčne uprave z dne 29. 6. 2006, ki je bilo izdano zgolj za enega izmed 127 javnih naročnikov (Geodetska uprava RS), pri čemer je iz potrdila razvidno, da ga v tem postopku oddaje javnega naročila sploh ne bi smel uporabiti, ker iz potrdila izhaja omejena dopustnost uporabe (tj. le za javno naročilo Geodetske uprave RS). Poleg tega pa drugi vlagatelj navaja, da navedeno potrdilo ne pokriva zahteve - pogoja razpisne dokumentacije, da mora izbrani ponudnik izkazovati med drugim poravnane poslovne obveznosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 7.1. razpisne dokumentacije med drugim določil, da "mora ponudnik izpolnjevati vse v tej točki navedene pogoje. Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev mora ponudnik priložiti dokazila, kot so navedena za vsakim zahtevanim pogojem." Državna revizijska komisija je nato vpogledala v 4. točko in ugotovila, da je naročnik kot pogoj določil, da ima "ponudnik poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi države, kjer ima ponudnik svoj sedež in poravnane dajatve v skladu s predpisi Republike Slovenije, če ima ponudnik sedež v tujini", kot dokazilo pa je predpisal "potrdilo, ki ga izda davčni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež, da je ponudnik poravnal davke in prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi države, v kateri ima svoj sedež (največ tri mesece)". Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik določil, da bo kot ustrezno oziroma zadostno dokazilo upošteval "potrdilo, ki ga izda davčni organ", to potrdilo pa mora izkazovati poravnavo tako davkov kot prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti. Drugi vlagatelj kot problematično izpostavlja, da izbrani ponudnik ni izkazal, da "ima poravnane poslovne obveznosti".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil potrdilo DURS, Posebne davčne uprave, iz katerega je razvidno, da "na dan 28. 6. 2006 pri Posebnem davčnem uradu nima evidentiranih zapadlih neporavnanih davkov in prispevkov". Iz tega potrdila je tudi razvidno, da se potrdilo "izdaja na podlagi evidenc o odmeri, obračunu, izterjavi in knjiženju davkov in se sme uporabljati samo v namen, za katerega je vlagatelj zahteval, in sicer: kot priloga k prijavi na javni razpis Geodetske uprave RS". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz navedenega potrdila razvidno, da je potrdilo izdal davčni organ (DURS), da izbrani ponudnik nima evidentiranih zapadlih neporavnanih davkov in prispevkov, da je v tem potrdilu zapisana omejitev uporabe in da iz tega potrdila ni razvidno, da ima izbrani ponudnik poravnane poslovne obveznosti.

Iz navodila razpisne dokumentacije, s katerim se izkazuje izpolnjevanje navedenega pogoja, je razvidno, da morajo ponudniki predložiti "potrdilo, ki ga izda davčni organ". DURS je davčni organ, zato v tem delu potrdilo ni sporno. Drugi vlagatelj sicer niti ne zatrjuje, da bi bilo navedeno potrdilo tudi zaradi tega sporno. Državna revizijska komisija tudi ocenjuje, da ne more biti potrdilo sporno niti v delu, kjer vsebuje navedbo davčnega organa, da izbrani ponudnik pri Posebnem davčnem uradu "nima evidentiranih zapadlih neporavnanih davkov in prispevkov", saj to potrdilo predstavlja javno listino in tako dokazuje tisto, kar se v njem potrjuje ali določa, dokler se ne dokaže nasprotno. V zvezi z omejitvijo uporabe tega potrdila zgolj za namen "priloge k prijavi na javni razpis Geodetske uprave RS" Državna revizijska komisija ocenjuje, da ta omejitev lahko velja le v razmerju med izdajateljem potrdila (DURS) in izbranim ponudnikom, ne pa tudi v razmerju do tretjih oseb. Za potrebe postopka oddaje tega javnega naročila pa je sicer naročnik določil predložitev potrdila, ki ga izda davčni organ, in ki naj izkazuje izpolnjevanje postavljenega pogoja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z avtonomno normo določil, da mora potrdilo, ki ga izda davčni organ, izkazovati, da je ponudnik poravnal tudi svoje poslovne obveznosti, vendar Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da naročnik ne more z avtonomnimi normami določati pristojnosti upravnim organom, saj pristojnosti tem organom lahko določi le zakon. Naročnik torej ne more širiti pristojnosti upravnim organov s svojimi avtonomnimi normami. Glede na navedeno je objektivno nemogoče, da bi izbrani ponudnik (kot sicer katerikoli drug ponudnik) predložil potrdilo, ki ga davčni organ ni pristojen izdati. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ne strinja z drugim vlagateljem, da bi pa izbrani ponudnik moral predložiti potrdilo, ki ga očitno kot mogočega predvideva zgolj naročnik. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ocenila, da taka revizijska navedba drugega vlagatelja ni utemeljena.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja pod točko 7.1.2. razpisne dokumentacije priložil poročilo pooblaščenega revizorja in ne mnenja, kot je bilo to izrecno zahtevano v razpisni dokumentaciji, je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v točko 7.1.2. razpisne dokumentacije, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik kot pogoj določil, da "mora ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazati, da je poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do datuma revizorjevega poročila za predmetni razpis". Za dokazovanje izpolnjevanja tega pogoja je naročnik določil "mnenje pooblaščenega revizorja, izdano skladno z Odredbo o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/1999, 78/1999 in 64/2001), ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do datuma od izdaje revizorskega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom za predložitev ponudb". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik res določil kot dokazilo za dokazovanje izpolnjevanja pogoja predložitev mnenja pooblaščenega revizorja, vendar ob tem tudi ugotavlja, da se v isti točki naročnik sklicuje tudi na poročilo, obenem pa naročnika opozarja, da Odredba ne govori več o mnenju, ampak o poročilu (po uveljavitvi novele Odredbe, objavljene v Uradnem listu RS, št. 64/2001). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da drugi vlagatelj sklepa, da ne gre zgolj za terminološko napako razpisne dokumentacije, saj je bila ob uveljavitvi Uredbe (pravilno: Odredbe) o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99) predpisana dolžnost predložitve mnenja o poravnanih obveznostih, ob tem pa drugi vlagatelj tudi opozarja, da gre za dva pravno sicer morda sorodna pojma, pa vendarle za računovodsko povsem različna instituta, vendar je iz slednje navedbe razvidno, da je drugi vlagatelj podrobneje ne utemeljuje.

Iz točke 7.1.2 razpisne dokumentacije je razvidno, da mora biti dokazilo izdano skladno z Odredbo in mora potrjevati določeno stanje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni spora o tem, da bi moralo biti eno ali drugi dokazilo pripravljeno skladno z Odredbo. Državna revizijska komisija je zaprosila za pojasnilo Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljevanju: SIR) in prejela odgovor, da pooblaščeni revizorji pri pripravi poročila, kot ga zahteva Odredba, upoštevajo Navodilo za pripravo revizorjevega poročila po 6. členu Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov, ki ga je sprejel SIR 8. 10. 1999, to navodilo pa je bilo sprejeto tudi na podlagi mednarodnega standarda revidiranja 920 (v nadaljevanju: MSR 920). V podanem odgovoru je SIR v zvezi z MSR 920 navedel: "Točka 4 govori o tem, da revizor v poročilu poroča o ugotovitvah, in točka 5, da v poročilu ne daje nobenih zagotovil. Če bi v poročilu moral dati zagotovila, bi to pomenilo, da bi poročilo moralo vsebovati tudi mnenje, tako kot je to primer pri revidiranju računovodskih izkazov, kjer revizor daje zagotovilo, da so računovodski izkazi resnični in pošteni. Razlika med dati zagotovilo ali poročati o ugotovitvah, bi bila v naslednjem:
a) če bi odredba zahtevala, da revizor pove, ali so po njegovem mnenju res poravnane vse zapadle obveznosti do dobaviteljev, potem bi moral podati (svoje) mnenje,
b) ker pa odredba govori samo o tem, da mora revizor poročati o tem, ali so vse zapadle obveznosti do dobaviteljev poravnane (pri tem pa mu ni potrebno povedati, ali je to pravno formalno tudi res ali ni, poroča samo o ugotovitvah. Njegovi postopki se osredotočajo na pregled popolnosti seznamov, ki jih pregleduje, ne presoja pa pravnoformalne upravičenosti evidentiranja računov v te sezname, kot bi bil to primer, če bi podajal mnenje pod točko a). Izhaja iz predpostavke, da če je podjetje prejelo račun in ta račun evidentiralo v knjige, potem je obveznost vzpostavljena, ne preverja pa, ali je so bile pri tem spoštovane vse določbe računovodskih standardov, ki jih je potrebno pri vzpostavitvi obveznosti upoštevati.
Omenjeni standard na koncu v prilogi vsebuje prav primer, ki se nanaša na pregled obveznosti in po tem vzorcu je bilo pripravljeno tudi navodilo."

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v MSR 920 in ugotovila, da je v 4. točki zapisano "Namen posla opravljanja dogovorjenih postopkov je, da revizor izvede postopke revizijske narave, za katere se je dogovoril z organizacijo ali kako ustrezno tretjo osebo, ter poroča o dejanskih ugotovitvah", v 5. točki pa "Ker revizor preprosto pripravi poročilo o dejanskih ugotovitvah na podlagi dogovorjenih postopkov, ne izrazi nikakršnega zagotovila. Namesto tega uporabniki poročila sami presojajo postopke in ugotovitve, o katerih poroča revizor, ter sami oblikujejo sklepe na podlagi revizorjevega dela." (podčrtala Državna revizijska komisija).

Ker mora biti dokazilo (sicer tudi zahtevano mnenje) izdano skladno z Odredbo, mnenja pa pooblaščeni revizorji v takem primeru ne dajejo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedeno naročnikovo zahtevo mogoče razumeti le še kot zahtevo po predložitvi poročila, na katerega se naročnik sicer v isti točki razpisne dokumentacije tudi sklicuje. Iz pojasnila SIR in upoštevajoč MSR 920 "mnenja", kot ga zahteva naročnik, ni mogoče interpretirati v smislu mnenja, kot ga predvideva pozitivna zakonodaja na področju računovodstva, ampak le še kot poročilo (ki ga sicer zahteva Odredba). Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da izbrani ponudnik ni ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo, ko je namesto zahtevanega "mnenja" predložil "zgolj" poročilo, zato ugotavlja, da revizijska navedba drugega vlagatelja ni utemeljena.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni priložil dokumenta, ki ga je naročnik zahteval pod 2. točko točke 9.1. razpisne dokumentacije (Ponudbena dokumentacija) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je res, da je naročnik v 2. točki točke 9.1. razpisne dokumentacije predpisal obveznost predložitve izpolnjenega in s strani banke potrjenega obrazca "bančne garancije za resnost ponudbe" ter da bi bilo v povezavi s še nekaterimi določbami razpisne dokumentacije naročnikovo zahtevo mogoče razumeti, kot to navaja drugi vlagatelj, vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da dejstvo, da mora banka obrazec izpolniti, kaže na to, da banka takega dokumenta ne izdela oziroma sestavi sama glede celote, ampak, da za osnovo vzame naročnikov dokument. Tak naročnikov dokument pa je le vzorec bančne garancije, ki je že predpisan v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da ne gre za dve različni dokazili, ki bi ju morali ponudniki predložiti v ponudbi, ampak, da gre za to, da banka bodisi izpolni in potrdi že predpisani obrazec, ki vsebuje vzorec bančne garancije, ali pa sama sestavi bančno garancijo, upoštevajoč zahteve vzorca predpisane bančne garancije. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ocenila, da revizijska navedba drugega vlagatelja ni utemeljena.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da je ponudbo izbranega ponudnika večinoma očitno podpisala oseba, ki ni zakoniti zastopnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se drugi vlagatelj ne sklicuje na konkretno določbo razpisne dokumentacije, ki bi določala, da mora ponudbo dejansko podpisati zakoniti zastopnik, kot sicer ne izkazuje, da bi naročnik tako zahtevo postavil. Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik le glede dokumenta iz točke 9.1.1.1. razpisne dokumentacije (Izjava) zapisal, da ga mora podpisati oseba, ki ima pravico zastopanja (Obrazec ''izjava'' mora biti podpisana od osebe ali oseb, ki imajo pravico zastopanja ponudnika in žigosana.), kar je izbrani ponudnik tudi spoštoval, saj je navedeni dokument podpisala oseba, katere podpis je identičen tistemu iz spornega pooblastila, gre pa za člana uprave izbranega ponudnika. V obrazcu "izjava" je namreč naročnik zahteval podpis "zastopnika oz. prokurista". Pri drugih izjavah je naročnik predvidel zgolj "podpis", iz točke 7.1 razpisne dokumentacije pa je razvidno, da je naročnik zapisal "Izjave ponudnika morajo biti pisne ter podpisane s strani odgovorne osebe ponudnika in žigosane. Glede na to, da je s spornim pooblastilom član uprave izbranega ponudnika pooblastil podpisnico dokumentov (I. P.), da podpisuje "vso dokumentacijo v zvezi s prijavami družbe na javne razpise â??", drugi vlagatelj pa ne obrazloži, zakaj bi to bilo sporno, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi bila podana kršitev. Ob tem pa je treba ugotoviti, da naročnik ni nikjer predvidel predložitev pooblastila, kot je sporno, zato v tem primeru ni relevantno, da predloženo pooblastilo ni predloženo v izvirniku.

Drugi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik "drugače, kot to velja za večino ostalih listin v ponudbi, ni niti parafiral, niti podpisal, niti žigosal" dokazil iz prvega odstavka 2. točke točke 7.1.1. razpisne dokumentacije (potrdilo Ministrstva za pravosodje) in 3. točke točke 7.1.1. razpisne dokumentacije (potrdilo sodišča). Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ne utemeljuje te svoje navedbe oziroma ne dokazuje, da bi ta obveznost tudi obstajala, saj se med drugim tudi ne sklicuje na neko določbo razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je sicer pregledala razpisno dokumentacijo, vendar take določbe ni zasledila, zaradi česar ni mogla ugotoviti, da je navedena revizijska navedba drugega vlagatelja utemeljena.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni pravočasno dostavil vzorcev na vpogled, je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v dopis št. 430-55/2006/188 z dne 28. 8. 2006, iz katerega je razvidno, da je naročnik zaprosil izbranega ponudnika, naj mu dostavi na vpogled vzorce posameznih artiklov iz sklopa 3 in poda pojasnilo glede artikla z zaporedno številko 448 (sklop 3). Naročnik je določil, da mora izbrani ponudnik vzorce dostaviti na vpogled do 28. 8. 2006 do 14. ure. Izbrani ponudnik je pripravil dopis "dostava vzorcev na vpogled in pojasnilo" z dne 28. 8. 2006. Prvi vlagatelj kot sporno izpostavlja, da je na podanem pojasnilu odtisnjena naročnikova prejemna štampiljka z datumom 29. 8. 2006, iz česar izhaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve po dostavi zahtevanih artiklov in pojasnila do roka, ki ga je postavil naročnik. Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik vzorce dostavil pravočasno, le naročnik pa je evidentiral sporni dopis dan kasneje.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je v točki glede tehničnih specifikacij za artikle iz sklopa 3 navedeno, da si "naročnik pridržuje pravico, da pred odločitvijo o oddaji javnega naročila, preveri posamezne ponujene artikle iz 3. sklopa, ponudnik pa jih mora dostaviti na vpogled". V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZJN-1 mora naročnik evidentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila. Glede na to, da je naročnik zahteval predložitev vzorcev in pojasnila do določenega roka (datum in ura), ter glede na to, da je naročnik v dopisu št. 430-55/2006/188 z dne 28. 8. 2006 določil, da mora izbrani ponudnik dostaviti zahtevano na "naslov Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 6. nadstropje, Služba za javna naročila", Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da bi lahko zagotovil sledljivost izpolnjevanja svoje zahteve in preverljivost svojih navedb tudi s tem, da bi bil v dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila evidentiran tudi prejem v Službi za javna naročila (npr. uradni zaznamek, pisna potrditev izbranega ponudnika), ne pa, da je zgolj evidentiral sporni dopis izbranega ponudnika v glavni pisarni. Pri pregledu naročnikove spisne dokumentacije Državna revizijska komisija ni zasledila nobenega takega dokumenta oziroma uradnega zaznamka, je pa ugotovila, da spisna dokumentacija vsebuje zgolj nepodpisan listek z vsebino "skenirati, vrniti B., 1 kg =, 525 âˆ"", nalepljen na kuverti z oznako izbranega ponudnika.

V tem primeru je med prvim vlagateljem in naročnikom nesporno, da je na prejetem dopisu izbranega ponudnika odtisnjena prejemna štampiljka, v njej pa evidentiran datum 29. 8. 2006. Med strankama tudi ni sporno, da je naročnik zahteval predložitev zahtevanih vzorcev in pojasnila do 28. 8. 2006 do 14. ure.

V 54. členu ZJN-1 je določeno, da naročnik sme zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili, naročnik pa ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe to naredila pravilno. Določba 54. člena ZJN-1 predstavlja izjemo od pravila vezanosti ponudnika na predloženo ponudbo v času po poteku roka za njeno predložitev. Sprememba ponudbe po roku za predložitev ponudbe ni več mogoča, naročnik je ne sme niti prevzeti, možno pa je njeno pojasnjevanje oziroma dopolnjevanje, ki pa je ustrezno restriktivno. Pojasnjevanje oziroma dopolnjevanje je tako možno le glede dokumentov, ki so jih ponudniki že predložili. Vzorcev blaga v skladu z dikcijo 54. člena ZJN-1 ni mogoče označiti za dokumente v ožjem smislu, vendar pojem dokumentov je treba razlagati, ob upoštevanju obravnavanega namena instituta, široko glede različnih načinov izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije. Naročnik mora le vsako pravočasno dopolnitev oziroma pojasnitev upoštevati, (znova) opraviti evaluacijo dopolnjenih oziroma pojasnjenih dokumentov v kontekstu celotne ponudbe in izdati odločitev o oddaji naročila. S pojasnilom oziroma dopolnitvijo posameznega dokumenta, ki je bila dana po poteku za to predvidenega roka, pa je treba smiselno ravnati kot z nepravočasno ponudbo (zgolj v tem delu), kar pomeni, da takega pojasnila ni mogoče sprejeti in upoštevati, to pa še samo po sebi ne vpliva tudi na pravilnost že predložene ponudbe.

V zvezi z očitano kršitvijo, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno za določene artikle, Državna revizijska komisija poudarja, je že večkrat zavzela stališče, da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov, saj je cena eden od bistvenih elementov konkurenčnosti, zagotovitev konkurenčnosti pa omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje - zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da zavrne ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno. V zvezi z zapisanim gre že uvodoma izpostaviti, da ZJN-1 pojma "neobičajno nizka cena" ne opredeljuje, ravno tako pa ne določa niti, katere cene je potrebno šteti za neobičajno nizke. Iz navedenega izhaja, da je to vprašanje prepuščeno poslovni presoji naročnika. Ob zapisanem pa ZJN-1 v prvem odstavku 53. člena med drugim določa, da mora naročnik v primeru, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Iz besedila te določbe izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora biti obenem odločen, da bo takšno ponudbo zavrnil. Postopek s preverjanjem t. i. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika, ki je podal "nizko" ceno (in ne naročnika), v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko".

Ker pa drugi vlagatelj omenja možnost prepovedanih ravnanj, Državna revizijska komisija opozarja, da lahko drugi vlagatelj sproži ustrezne postopke pred drugimi pristojnimi organi npr. postopek pred organom, pristojnim za varstvo konkurence.

V zvezi revizijskimi navedbami drugega vlagatelja glede kršitev evropskega prava Državna revizijska komisija ugotavlja, da se drugi vlagatelj sklicuje na posamezne predpise in naročniku očita njihovo kršitev, vendar drugi vlagatelj teh kršitev ne konkretizira in ne obrazloži, zato se Državna revizijska komisija do te revizijske navedbe drugega vlagatelja ni opredeljevala.

Upoštevajoč navedene ugotovitve Državna revizijska komisija zaključuje, da je drugi vlagatelj uspel izkazati, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, zaradi česar bi jo moral naročnik na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 zavrniti.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Z razveljavitvijo naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 3 se postopek oddaje javnega naročila v teh sklopih vrne pri naročniku v fazo pregleda in ocenjevanja že predloženih ponudb. Naročnik mora sprejeti eno izmed možnih odločitev po ZJN-1, zoper to pa bo lahko vsak izmed sodelujočih ponudnikov uveljavljal pravno varstvo.

Drugi vlagatelj trdi, da dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ni bila pripravljena v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, saj naročnik ni navedel niti enega samega parametra, v čem vlagateljeva ponudba ne ustreza razpisni dokumentaciji. Drugi vlagatelj meni, da naročnik ni izpolnil zakonske obveznosti, da mora dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila vsebovati "razloge za zavrnitev ponudbe" (prva alinea drugega odstavka 78. člena ZJN-1), tj. da morajo biti vsaj navedeni parametri, zaradi katerih ponudba ne ustreza tehničnim specifikacijam.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-55/2006/231 z dne 15. 9. 2006 in ugotovila, da naročnik navaja, da je "rezultat testiranja pokazal, da vzorec 5 (Logic 500) ustreza tehnični specifikaciji naročnika, medtem ko vzorec 4 (Super Paper) ne dosega vrednosti iz tehnične specifikacije naročnika, kar je razvidno iz poročila Instituta za celulozo in papir z dne 3. 8. 2006, ki je bilo ponudniku predano 7. 9. 2006. Glede na zahtevo iz razpisne dokumentacije točke 2, da ponudniki ne morejo ponuditi posameznih delov iz posameznega sklopa naročila in skladno z navodili iz tehnične specifikacije, da ponudniki ponudijo dve vrsti fotokopirnega papirja 1/500 80 g, ki morata oba zadostiti kriterijem specifikacije naročnika, je bila ponudba ponudnika za sklop 2 izločena kot nepravilna iz nadaljnje obravnave." Iz navedenega je razvidno, da je naročnik navedel, da je bila ponudba drugega vlagatelja kot nepravilna izločena iz nadaljnje obravnave. Naročnik utemeljuje to svoje ravnanje na določbi razpisne dokumentacije, da ponudniki ne morejo ponuditi zgolj delov iz posameznega sklopa naročila, naročnik pa je zahteval dva vzorca fotokopirnega papirja, eden izmed vzorcev papirja (Super Paper), ki ga je ponudil drugi vlagatelj, pa ne dosega vrednosti iz naročnikove tehnične specifikacije. Naročnik se pri tem sklicuje na poročilo Instituta, ki ga je predhodno že izročil drugemu vlagatelju.

Drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa, da mora dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila vsebovati razloge za zavrnitev ponudnikove ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Med naročnikom in drugim vlagateljem je spor o tem, ali je naročnik svojo obveznost iz zakona izpolnil, in torej navedel razloge za zavrnitev ponudbe drugega vlagatelja. Iz navedene določbe ZJN-1 ni razvidno, kako podrobno in obsežno mora naročnik podati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, razvidno pa je, da mora ta vsebovati razloge za zavrnitev. V tem konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da podana dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila razloge za zavrnitev ponudbe drugega vlagatelja vsebuje. Naročnik je namreč zapisal, da ponudnik ne more ponuditi zgolj posameznih delov iz nekega sklopa, eden izmed vzorcev ponujenega papirja pa ne dosega vrednosti iz tehnične specifikacije naročnika, kar je razvidno iz poročila Instituta. Navajanje, katerih vrednosti iz tehnične specifikacije naročnika ponujeni papir ne izpolnjuje, bi bilo po mnenju Državne revizijske komisije sicer utemeljeno, saj bi naročnik tudi pojasnil, katere parametre iz poročila Instituta je upošteval (glede na dejstvo, da naročnik navaja, da je upošteval kriterije iz razpisne dokumentacije), predvsem pa, kako jih je upošteval, saj je iz poročila Instituta razvidno, da so bili uporabljeni tudi posamezni parametri, vrednosti in odstopanja na način, ki ni že bil določen v razpisni dokumentaciji, vendar pri tem tudi ugotavlja, da drugi vlagatelj ne zatrjuje in ne dokazuje, da teh vrednosti ni mogoče ugotoviti tudi iz obstoječega poročila Instituta.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 mora naročnik vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, zavrniti. Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je med pravilnostjo in primernostjo ponudbe razlika, vendar je pravna posledica pri ugotovitvi, da je ponudba bodisi nepravilna bodisi neprimerna (kot sicer nesprejemljiva), enaka, tj. obligatorna zavrnitev take ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ponudbo drugega vlagatelja v sklopu 2 zavrnil, vendar zgolj napačna označitev razloga zavrnitve ponudbe, ki jo je navedel naročnik (nepravilnost ponudbe), četudi bi šlo v tem primeru pritrditi drugemu vlagatelju, da bi šlo eventualno lahko za neprimernost ponudbe, to ne bi moglo vplivati na samo naročnikovo odločitev, sprejeto v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1. Naročnik mora ponudbo ne glede na njeno označitev za bodisi nepravilno bodisi neprimerno zavrniti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ne pojasnjuje, kako je domnevno napačna označitev njegove ponudbe vplivala na njegov pravni položaj v postopku pravnega varstva oziroma na vidik zagotovitve učinkovitega pravnega varstva, saj bi v obeh primerih moral drugi vlagatelj za uspešno izpodbijanje takšne naročnikove odločitve izkazati, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel zavrniti, zato Državna revizijska komisija glede na predstavljene argumente drugemu vlagatelju ni mogla slediti.

Drugi vlagatelj zatrjuje, da je fotokopirni papir Super Paper izdelan v skladu z internim standardom kakovosti, ki velja tudi za fotokopirni papir R-Copy. Drugi vlagatelj zatrjuje, da so ugotovitve Instituta arbitrarne in v nasprotju s tehničnimi specifikacijami razpisne dokumentacije, zaradi česar predlaga postavitev sodnega izvedenca ustrezne stroke, ki naj oceni (zgolj) izpolnjevanje tehničnih specifikacij, ki jih je v razpisni dokumentaciji postavil naročnik, po potrebi pa tudi zaslišanje podpisnika izjave predstavnice proizvajalca papirja v zvezi s poročilom Instituta.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeni predračun drugega vlagatelja in ugotovila, da je vlagatelj pod zaporedno številko 4 ponudbenega predračuna ponudil papir Corporate Express (Super Paper), pod zaporedno številko 5 ponudbenega predračuna pa papir Logic 500. Iz odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-55/2006/190 z dne 30. 8. 2006 oziroma popravka odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-55/2006/199 z dne 4. 9. 2006 je razvidno, da je naročnik ponujeni papir drugega vlagatelja za testiranje označil s šiframa 4 in 5. Glede na navedeno je rezultat testiranj zapisan v poročilu Instituta z dne 2. 8. 2006. Glede na dejstvo, da je iz revizijskih navedb drugega vlagatelja mogoče razumeti izpodbijanje zgolj odločitve glede vzorca papirja pod zaporedno številko 4 (Super Paper), se je Državna revizijska komisija omejila na ugotavljanje utemeljenosti revizijskih navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na omenjeni papir (tj. Super Paper).

Državna revizijska komisija je vpogledala v poročilo Instituta z dne 2. 8. 2006 in ugotovila, da je ta v uvodu poročila navedel, da je opravil "primerjalno analizo meritev posameznih fizikalnih lastnosti, mehanske odpornosti, površinskih in optičnih lastnosti, na osnovi zahtev javnega naročila ..., zahtev standarda EN 122281/2002 za kopirne stroje in praktičnih izkušenj". Iz tega poročila je tako razvidno, da je Institut pri testiranju uporabil tudi druge oziroma drugačne kriterije (parametre) od tistih, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da je Institut testiral ponujene vzorce fotokopirnega papirja tudi na podlagi kriterijev, ki jih naročnik ni določil (propustnost zraka po Gurleyju, fluorescentnost), pri kriterijih togosti in utržni jakosti uporabil drugačne vrednosti in enote kot sicer tudi metodo merjenja (TAPPI 451 in ne TAPPI 489), belino pa je ugotavljal na podlagi dveh različnih kriterijev. Kljub navedenemu pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Institut zapisal nove razpone vrednosti, zato primerjava rezultatov pri nekaterih lastnostih ne more dopuščati dvomov. Glede na opombo Instituta, da "vrednosti za vsebnost pepela, zapisane v zahtevah javnega naročila, niso realne za te vrste papirja; želene vrednosti so od 10 % do 20 %", in dejstvo, da je naročnik določil vrednost 18 % +/âˆ" 1 %, rezultati Instituta pa so pokazali vrednost 11,5 % (fotokopirni papir s šifro 4), Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi tudi ob neupoštevanju kriterijev, ki jih je uporabil Institut, ne da bi bili ti tako določeni tudi v razpisni dokumentaciji, ponujeni vzorec fotokopirnega papirja s šifro 4 glede na rezultat Instituta (tabela) ne bi dosegal vrednosti vsaj v parametru glede vsebnosti pepela, kot jo je naročnik določil v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je drugi vlagatelj predložil izjavi predstavnice proizvajalca papirja. Naročnik je navedel, da se predložena izjava "nikakor ne more upoštevati kot dokaz", vendar Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da ne glede na to, da je v tej izjavi podano "subjektivno mnenje proizvajalca", predloženi izjavi predstavnice proizvajalca papirja predstavljata dopusten dokaz, vendar je treba razlikovati dopustnost dokaza od dokazne vrednosti, saj se slednja ugotavlja v postopku dokazne ocene. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v izjavi z dne 21. 9. 2006 predstavnica proizvajalca papirja navedla, da je "fotokopirni papir Super Paper izdelan v skladu z internim standardom kakovosti, ki velja tudi za R-Copy fotokopirni papir" in da sta "oba papirja R-Copy in Super Paper izdelana po enakem tehnološkem postopku z enakimi kakovostnimi lastnostmi", torej predstavnica proizvajalca papirja zatrjuje medsebojno primerljivost teh dveh vzorcev fotokopirnega papirja. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je v predloženi izjavi predstavnice proizvajalca papirja z dne 14. 9. 2006 med drugim navedeno "Komentirala bom samo poročilo ICP z datumom 24.8.2006, ki se nanaša na papirje Radeče papir z oznako 4E, 4M in 5M ... Želene vrednosti, ki so navedene kot kriterij ocenjevanja, pa niso zahtevane niti v tehnični specifikaciji niti v mednarodnem standardu EN 12281. Tako so narejena testiranja poleg lastnosti, zahtevanih v razpisni dokumentaciji ..., še togost po Clarku in prepustnost zraka po Gurleyju. Ti dve lastnosti nista bili zahtevani v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije. Ravno zaradi teh dveh lastnosti pa je bilo izdano negativno mnenje o primernosti papirjev za tiskanje in fotokopiranje. ... Iz analize je razvidno, da papir ustreza pogojem razpisne dokumentacije, ne ustreza pa pogojem, katere je naknadno oblikoval Inštitut za celulozo in papir. Da ne poudarjam tudi tega, da teh dveh lastnosti ne predpisujejo niti mednarodni standardi (togost Clark in prepustnost zraka Gurley)." Državna revizijska komisija ugotavlja, da predstavnica proizvajalca papirja komentira poročilo Instituta glede vzorcev fotokopirnega papirja, ki jih drugi vlagatelj ni ponudil v svoji ponudbi, ampak se nanaša na vzorce fotokopirnega papirja drugih ponudnikov, in da predstavnica proizvajalca papirja izpostavlja dva parametra, ki nista bila predhodno določena že v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija se s predstavnico proizvajalca papirja strinja s tem, da ta parametra nista bila določena v razpisni dokumentaciji, zato jih pri ugotavljanju primernosti papirja ni dopustno upoštevati. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da predstavnica proizvajalca kot sporna izpostavlja le navedena parametra, saj ugotavlja, da je bilo negativno mnenje izdano le zaradi "teh dveh lastnosti". Predstavnica proizvajalca papirja kot spornih očitno ne šteje tudi drugih parametrov, saj sicer ugotavlja, da je "iz analize razvidno, da papir ustreza pogojem razpisne dokumentacije". Iz dejstva, da iz izjave predstavnice proizvajalca papirja z dne 21. 9. 2006 izhaja medsebojna kakovostna enakost med fotokopirnim papirjem Super Paper (ki ga ponuja drugi vlagatelj) in R-Copy (o katerem se je izjavila predstavnica proizvajalca papirja), sledi, da se ugotovitve predstavnice proizvajalca papirja nanašajo tako na fotokopirni papir Super Paper kot fotokopirni papir R-Copy. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da predstavnica proizvajalca papirja izjavi z dne 21. 9. 2006 ne dopolnjuje svoje izjave z dne 14. 9. 2006 z nobeno novo ugotovitvijo, ki se nanaša na izpolnjevanje kriterijev, ki jih je uporabil Institut, zaradi česar je mogoče šteti, da sta sporna samo parametra glede propustnosti zraka po Gurleyju in togosti po Clarku.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v poročilo Instituta z dne 2. 8. 2006 in pri tem ugotovila, da je Institut v "mnenju o kakovosti" med drugim zapisal, da "na osnovi doseženih rezultatov primerjalne analize dostavljenih vzorcev papirja z oznako vzorec 4 in vzorec 5 lahko ugotovimo, da oba vzorca dosegata želene vrednosti fizikalnih lastnosti, lastnosti površine in optičnih lastnosti". Želene vrednosti pri parametru pepela so zapisane v razponu 10 %âˆ"20 % (v "komentarju rezultatov" pri opombah glede osnovnih fizikalnih lastnosti Institut tudi izrecno zapiše, da "želene vrednosti so od 10 do 20 %"), čeprav je naročnik zahteval 18 % +/âˆ" 1 %. Ker iz poročila Instituta izhaja, da je ta uporabljal tudi pri pepelu želene vrednosti, ne pa vrednosti iz razpisne dokumentacije, predstavnica proizvajalca papirja pa temu delu poročila ne v izjavi z dne 14. 9. 2006 ne v izjavi z dne 21. 9. 2006 ni oporekala, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi predstavnica proizvajalca papirja sprejema vrednosti, kot jih je ugotovil Institut (torej vrednost 11,5 % za papir pod šifro 4, tj. Super Paper). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ugotovljena želena vrednost pri parametru pepela ni znotraj razpona, ki ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, drugi vlagatelj pa temu ni oporekal. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predlogu drugega vlagatelja po zaslišanju predstavnice proizvajalca papirja, saj je ocenila, da navedena izjava zadostuje za vsebinsko odločitev o sporu. Državna revizijska komisija tudi ni sledila predlogu drugega vlagatelja po postavitvi sodnega izvedenca ustrezne stroke, saj je ocenila, da že listinski dokazi ponujajo zadostno podlago za sprejem odločitve.

Državna revizijska komisija tako povzema, da drugi vlagatelj ni izkazal utemeljenosti svojih revizijskih navedb glede razveljavitve odločitve o neoddaji javnega naročila za sklop 2, zato je odločila, kot izhaja iz 4. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo odvetniških stroškov v višini 3.000 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo, povečanih za DDV, materialnih stroškov v višini 2 %, in stroškov za vplačano takso. Poleg tega pa je prvi vlagatelj zahteval tudi povračilo stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV.

Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN in upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) prvemu vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 396.000 tolarjev, materialne stroške v višini 40 odvetniških točk (20 + 20), povečane za 20 % DDV, kar znese 5.280 tolarjev, stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 6.600 tolarjev, in znesek vplačane takse.

Naročnik mora povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 607.880 tolarjev.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj je v pritožbi zahteval povračilo stroškov, nastalih s pritožbo, in sicer povračilo po odvetniški tarifni številki 21/2 v zvezi z odvetniško tarifno številko 18/1 v višini 1.500 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, s povečanjem po 5. členu Odvetniške tarife, v skupni višini 396.000 tolarjev. materialne stroške v višini 2 % in 20 % DDV.

Ker 22. člen ZRPJN govori le o stroških postopka, nastalih z revizijo, se v tem primeru, skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, smiselno uporabljajo določbe ZPP. Državna revizijska komisija je pritožbo drugega vlagatelja spoznala za neutemeljeno, zato je skladno s prvim odstavkom 165. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Drugi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo odvetniških stroškov za pripravo zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk z 20 % DDV, s povečanjem po 5. členu Odvetniške tarife v skupnem znesku 792.000 tolarjev, odvetniških stroškov zaradi vpogleda po prejemu dodatne obrazložitve z dne 25. 9. 2006 (1,5 ure) po odvetniški tarifni številki 39/2 v višini 150 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 19.800 tolarjev, odvetniških stroškov za sestavo kratkega dopisa po prejemu dodatne obrazložitve z dne 20. 9. 2006 po odvetniški tarifni številki 39/4 v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 2.640 tolarjev, materialnih stroškov v višini 2 %, povečanih za 20 % DDV, in zneska vplačane takse. Poleg tega je drugi vlagatelj zahteval tudi povračilo stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV in materialnih stroškov v višini 2 %, povečanih za 20 % DDV. Drugi vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih s prvo pripravljalno vlogo, in sicer povračilo stroškov za sestavo prve pripravljalne vloge v višini 3.000 odvetniških točk s povečanjem po 5. členu Odvetniške tarife v skupni višini 792.000 tolarjev, materialne stroške v višini 2 % in 20 % DDV.

Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN in upoštevajoč Odvetniško tarifo drugemu vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 396.000 tolarjev, materialne stroške v višini 40 odvetniških točk (20 + 20), povečane za 20 % DDV, kar znese 5.280 tolarjev, stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 6.600 tolarjev, materialne stroške v višini 1 odvetniške točke, povečane za 20 % DDV, kar znese 132 tolarjev, in znesek vplačane takse. Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 5. člena Odvetniške tarife pri odločanju o povrnitvi stroškov ni upoštevala zvišanja odvetniških storitev iz prvega odstavka 5. člena Odvetniške tarife). Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava stroškov, povezanih s pripravljalno vlogo, saj jih ne ocenjuje za potrebne. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava niti povrnitve priglašenih stroškov zaradi vpogleda in kratkega dopisa, saj gre za stroške, ki so vsebovani že v postavki stroškov za sestavo zahtevka za revizijo.

Naročnik mora povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 608.012 tolarjev, v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, po tem datumu pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 27. 11. 2006

Predsednica senata
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, 1000 Ljubljana,
- odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, 1000 Ljubljana,
- Mladinska knjiga trgovina, d. d., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran