Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-429/2006 Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Kranju

    Številka: 018-429/06-43-3625
    Datum sprejema: 23. 11. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter članov Sama Červeka in Sonje Drozdek-šinko, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za izvajanje storitev fizičnega, tehničnega in intervencijskega varovanja z receptorskimi deli v sodnih zgradbah Okrožnega in Okrajnega sodišča v Kranju, Zoisova 2, Kranj, Okrajnega sodišča v Kranju, Bleiweisova 20, Kranj (del I. nadstropja in II. nadstropje), Kranj, Okrajnega sodišča na Jesenicah, Titova 37, Jesenice, Okrajnega sodišča v Radovljici, Gorenjska cesta 15, Radovljica in Okrajnega sodišča v škofji Loki, Partizanska 1/a, škofja Loka, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba RIVAL-VTS, d. o. o., Ob železnici 18, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, 4000 Kranj (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23. novembra 2006 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu "SKLEP o izbiri najugodnejšega ponudnika" številka Su 040802-1/2005-72, izdanem dne 26. septembra 2006.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT in sicer v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, pod izvršbo.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 07. novembra 2005 sprejel "Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku in imenovanju strokovne komisije" (številka Su 040802-1/2005-7) za izvajanje storitev fizičnega, tehničnega in intervencijskega varovanja z receptorskimi deli v sodnih zgradbah Okrožnega in Okrajnega sodišča v Kranju, Zoisova 2, Kranj, Okrajnega sodišča v Kranju, Bleiweisova 20, Kranj (del I. nadstropja in II. nadstropje), Kranj, Okrajnega sodišča na Jesenicah, Titova 37, Jesenice, Okrajnega sodišča v Radovljici, Gorenjska cesta 15, Radovljica in Okrajnega sodišča v škofji Loki, Partizanska 1/a, škofja Loka. Javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 103/2005, z dne 18. novembra 2006, pod številko objave Ob-31181/05 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Spremembe in dopolnitve predmetnega javnega naročila so bile objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije številka 62-63/2006, z dne 16. junija 2006, pod številko objave Ob-17014/06.

    Ponudnik Varnost Dolenjska, d. d., Ljubljanska cesta 27, 8000 Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: ponudnik Varnost Dolenjska), je dne 20. decembra 2005, še pred rokom za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem je naročniku očital več kršitev Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000; 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Na podlagi prejetega zahtevka za revizijo je naročnik dne 23. decembra 2005 izdal predlog številka Su 040802-1/2005 - 29, s katerim je Državni revizijski komisiji predlagal, da sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ponudnika Varnost Dolenjska ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti. Državna revizijska komisija je dne 27. decembra 2005 izdala sklep, s katerim je predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, v celoti zavrnila.

    Naročnik je dne 05. januarja 2006 izdal sklep številka Su 040802-1/2005 - 33, s katerim je zahtevek za revizijo ponudnika Varnost Dolenjska zavrnil kot neutemeljen. Ponudnik Varnost Dolenjska je dne 09. januarja 2006 naročniku po pošti priporočeno s povratnico posredoval obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, izdano istega dne, ki ga je naročnik prejel dan kasneje. Naročnik je z dopisom številka Su 040802-1/2005 - 35, izdanim dne 12. januarja 2006, Državni revizijski komisiji odstopil v reševanje zahtevek za revizijo, skupaj z relevantno dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija je o zahtevku za revizijo ponudnika Varnost Dolenjska odločila dne 13. februarja 2006 in sicer s svojim sklepom številka 018-13/06-31-403. Iz predmetnega sklepa izhaja, da se zahtevku za revizijo ponudnika Varnost Dolenjska ugodi in sicer tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delih:
    - točka 10 (Merila) in
    - točka 11 (Sklenitev pogodbe) poglavja B. (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb),
    skladno z obrazložitvijo sklepa številka 018-13/06-31-403, naročnik pa je dolžan ponudniku Varnost Dolenjska povrniti tudi stroške, nastale z revizijo.

    Na podlagi sklepa Državne revizijske komisije številka 018-13/06-31-403 je naročnik pripravil dokument "Sprememba razpisne dokumentacije" številka Su 040802-1/2005 - 43, z dne 09. junija 2006, popravek pa je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 62-63/2006, z dne 16. junija 2006, pod številko objave Ob-17014/06.

    Dne 03. julija 2006 je naročnik sprejel "Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika" številka Su 040802-1/2005 - 53, istega dne pa tudi "Obvestilo ponudniku o oddaji javnega naročila" številka Su 040802-1/2005 - 56, katerega je ponudnik G7, družba za varovanje, d. o. o., špruha 33, 1236 Trzin (v nadaljnjem besedilu: ponudnik G7), prejel dne 04. julija 2006. Iz obeh navedenih dokumentov izhaja, da je naročnik kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo v predmetnem javnem naročilu izbral vlagateljevo ponudbo.

    Ponudnik G7 je dne 05. julija 2006 priporočeno na pošto oddal dokument "Zahteva za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila" številka DOP442/2006-02SB, izdan dne 05. julija 2006, naročnik pa je dne 17. julija 2006 izdal "OBRAZLOŽENO OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka Su 040802-1/2005 - 59, ki ga je ponudnik G7 prejel dne 19. julija 2006.

    Ponudnik G7 je dne 18. julija 2006 na naročnika naslovil "ZAHTEVO ZA VPOGLED V PRISPELE PONUDBE IN DOKUMENTACIJO NAROČNIKA", ki jo je naročnik prejel dan kasneje, dne 20. julija 2006 pa je naročnik na ponudnika G7 naslovil dopis "Zahteva za vpogled v prispele ponudbe in dokumentacijo naročnika" številka Su 040802-1/2005 - 61, v katerem ponudnika G7 obvešča o datumu, uri in lokaciji, na kateri lahko opravi vpogled v ponudbe.

    Ponudnik G7 je dne 26. julija 2006 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 25. julija 2006. Ponudnik G7 je v zahtevku za revizijo naročniku očital kršitve ZJN-1 in sicer njegovega 76. člena in četrtega odstavka 50 člena. Naročnik je dne 03. avgusta 2006 izdal sklep številka Su 040802-1/2005 - 66, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo ponudnika G7 in njegov zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov.

    Ponudnik G7 je naročnikov sklep številka Su 040802-1/2005 - 66, s katerim je naročnik odločil o njegovem zahtevku za revizijo, prejel dne 14. avgusta 2006, dne 17. avgusta 2006 pa je ponudnik G7 priporočeno na pošto oddal "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO". Državna revizijska komisija je dne 05. septembra 2006 izdala sklep številka 018-319/06-43-2722, s katerim je zahtevku za revizijo ponudnika G7 ugodila in razveljavila naročnikov sklep številka Su 040802-1/2005 - 53, izdan dne 03. julija 2006, naročniku pa naložila, da vlagatelju povrne stroške, nastale v zvezi z revizijo.

    Dne 26. septembra 2006 je naročnik izdal "SKLEP o izbiri najugodnejšega ponudnika" številka Su 040802-1/2005 - 72 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), s katerim je za najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika G7, pa tudi "OBVESTILO PONUDNIKU O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka Su 040802-1/2005 - 73, ki ga je vlagatelj prejel dne 28. septembra 2006, kar izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice. Vlagatelj je dne 28. septembra 2006 izdal dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila - obrazloženo obvestilo" (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila), ki ga je po naročnikovi evidenci oddal priporočeno na pošto dne 29. septembra 2006, naročnik pa ga je prejel dne 02. oktobra 2006. V navedeni zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila vlagatelj zahteva tudi vpogled v razpisno dokumentacijo (pravilno: ponudbeno dokumentacijo; opomba Državne revizijske komisije) izbranega ponudnika, vpogled pa mu je naročnik omogočil dne 04. oktobra 2006.

    Dne 02. oktobra 2006 je naročnik izdal "OBRAZLOŽENO OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka Su 040802-1/2005 - 76a (v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), ki ga je vlagatelj prejel dne 04. oktobra 2006. Vlagatelj je dne 11. oktobra 2006 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 13. oktobra 2006 in v katerem vlagatelj zahteva in predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika (ponudnika G7 - opomba Državne revizijske komisije; ponudnik G7 v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik) ter njegovo ponudbo na osnovi ponovne obravnave zavrne oziroma jo izloči iz nadaljnje obravnave ter na podlagi tako ugotovljenih dejstev ponovno razveljavi odločitev o oddaji naročila številka Su 040802-1/2005, naročnik pa naj vlagatelju povrne stroške takse v višini 100.000,00 SIT. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj še navaja ugotovitve, do katerih je prišel na vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, opravljenem "dne 04.10.2006 v času od 13.30 h do 14.30h", nato pa dodaja, da je iz dejstev, ugotovljenih ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ugotovimo, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in bi jo naročnik kot tako moral izločiti iz obravnave. Vlagatelj naročniku očita, da je ravnal v nasprotju s 76. členom ZJN-1, ko je sprejel ponudbo izbranega ponudnika kot pravilno, saj:
    - je izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja na predmetno javno naročilo oddal ponudbo, ki je podpisana s strani neke tretje osebe in ne s strani zakonitega zastopnika imenovanega v razpisni dokumentaciji v obrazcu PRILOGA številka D/1;
    - je referenčno potrdilo naročnika CGP, d. d., Novo mesto, po mnenju vlagatelja nepopolno, saj v obrazcu PRILOGA številka D/4 ni navedeno ime odgovorne osebe naročnika. To je po trditvi vlagatelja ugotovil tudi naročnik in je izpostavljeno referenco tudi izločil iz obravnave in ocenjevanja;
    - je izbrani ponudnik po stališču vlagatelja v razpisni (pravilno: ponudbeni; opomba Državne revizijske komisije) dokumentaciji predložil bančno garancijo, katera po obliki in vsebini ni v skladu z vzorcem razpisne dokumentacije (očitno je taka poslovna politika banke, garanta) in je v nasprotju z določilom četrtega odstavka 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list Republike Slovenije, številka 25/2004 in 87/2004; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj). Poleg tega, da je po mnenju vlagatelja banka v vsebino teksta bančne garancije vrinila dva nova odstavka, je banka tudi spremenila krajevno pristojnost za reševanje sporov iz Kranja v Ljubljano;
    - je izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja s samovoljnim črtanjem in spreminjanjem teksta v 13. členu pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, dejansko spremenil razpisno dokumentacijo ter jo naredil neprimerljivo z ostalimi ponudniki. Ponudnik je s podpisom obrazca E izjavil, da ponudnik sprejema pogoje razpisne dokumentacije, te pogoje pa je po stališču vlagatelja spreminjal, kar je nedopustno.

    Dne 13. oktobra 2006 je naročnik izdal "Poziv vlagatelju zahtevka za revizijo" številka Su 040802-1/2005 - 79, s katerim je vlagatelja pozval, da vloženi zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse za predmetno javno naročilo. Vlagatelj je navedeni poziv prejel dne 16. oktobra 2006, kar izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, naslednji dan pa je vlagatelj priporočeno s povratnico na pošto oddal dokument glede plačila takse v predmetnem revizijskem postopku.

    Izbrani ponudnik, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, 1000 Ljubljana, je na naročnika dne 26. oktobra 2006 naslovil "PRVO PRIPRAVLJALNO VLOGO" (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna vloga izbranega ponudnika), v kateri uveljavlja položaj stranskega intervenienta na strani naročnika v predmetnem revizijskem postopku. Izbrani ponudnik v pripravljalni vlogi podaja svoja stališča do vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo in se do njih opredeljuje. Zahteva tudi, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija pripravljalno vlogo vroči strankam v postopku, izbranemu ponudniku pa prizna status stranskega intervenienta ter skladno s tem pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo upošteva in se opredeli do vseh njegovih navedb in dokazov, pa tudi, da stranskega intervenienta obvešča o vseh nadaljnjih dejanjih v postopku.

    Naročnik je dne 27. oktobra 2006 izdal sklep številka Su 040802-1/2005 - 85, s katerim je (dopolnjen) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev vlagateljevih stroškov (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo uvodoma povzema dotedanji potek oddaje javnega naročila, v nadaljevanju pa povzema navedbe vlagatelja iz njegovega zahtevka za revizijo. Glede vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo naročnik še navaja, da:
    - naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora biti ponudba podpisana s strani osebe, ki je vpisana v sodni register ali da mora biti ponudbi priloženo pooblastilo v primeru, da ponudbe ne podpiše zakoniti zastopnik;
    - naročnik v razpisni dokumentaciji referenčnih potrdil ni postavil kot pogoj za priznanje sposobnosti, temveč kot merilo pri ocenjevanju pravilnih ponudb, zato dejstvo, da eno izmed šestih predloženih referenčnih potrdil ni izpolnjeno v skladu z navodili razpisne dokumentacije po mnenju naročnika ne vpliva na samo pravilnost ponudbe;
    - (v povezavi z vlagateljevim očitkom glede spremembe vzorca bančne garancije v smislu spremembe krajevne pristojnosti) ocenjuje, da bi v primeru spora moral prenesti pristojnost na sodišče izven sodnega okrožja Kranj, na ta način pa bi se sodni postopek zavlekel, kar je v nasprotju z načelom hitrega reševanja sporov. Odstavka, ki ju je izbrani naročnik (pravilno: izbrani ponudnik; opomba Državne revizijske komisije) vrinil v predloženi bančni garanciji in se po trditvi naročnika nanašata na uvedbo evra v državi, pa ne spreminjata namena in vloge obrazca, dodatno opredeljujeta bančno garancijo;
    - (v povezavi z dejanjem izbranega ponudnika, s katerim je v vzorcu 13. člena pogodbe uskladil z besedilom vzorca pogodbe z vsebino obrazca "ponudba") poprave ne ocenjuje kot postopka, s katerim je spremenjena smiselna vsebina obrazca pogodbe, zaradi katerega je ponudba nepravilna.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 02. novembra 2006, kar izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, dne 03. novembra 2006 pa je priporočeno s povratnico na pošto oddal "Zahtevo za nadaljevanje postopka revizije JR za izbiro izvajalca za fizično, tehnično in intervencijsko varovanje z receptorskimi deli (objavljeno v Ur.l. RS z dne 18.11.2005, Ob-31181/05 in Ur.l. RS št. 63 z dne 16.6.2006, Ob-17014/06)" (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo), ki jo je naročnik prejel dne 06. novembra 2006. V sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj vztraja pri navedbah, ki jih je podal v zahtevku za revizijo, obenem pa še pojasnjuje svoja stališča glede navedb v pripravljalni vlogi izbranega ponudnika in odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo.

    Naročnik je z dopisom "Odstop razpisne dokumentacije Su 040802-1/2005" številka Su 040802-1/2005 - 88, izdanim dne 07. novembra 2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Glede zahteve izbranega ponudnika, da se mu prizna status stranskega intervenienta, Državna revizijska komisija uvodoma pripominja, da določbe 199. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 69/2005, 90/2005 in 43/2006; v nadaljevanju: ZPP) v revizijskem postopku ni mogoče smiselno uporabiti na način, kot to predlaga izbrani ponudnik. V skladu s prvim odstavkom 199. člena ZPP se lahko tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, tej stranki pridruži. Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, in ima v nadaljnjem teku pravde pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil (prvi odstavek 201. člena ZPP). Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji (četrti odstavek 201. člena ZPP). Stranski intervenient lahko torej kot pomočnik stranke opravlja vsa procesna dejanja, ki jih sicer lahko opravi stranka, če ne pride do nasprotja med intervenientovimi in strankinimi dejanji.

    Ne glede na odgovor na vprašanje, ali ima izbrani ponudnik v revizijskem postopku pravni ali le (za stransko intervencijo neupošteven) ekonomski interes, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se izbrani ponudnik v revizijskem postopku ne more pridružiti naročniku kot njegov pomočnik, ki lahko namesto njega opravlja procesna dejanja, predvidena z ZRPJN. Naročnik namreč v revizijskem postopku nima položaja stranke, temveč položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo in ga lahko bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Priznanje vloge stranskega intervenienta izbranemu ponudniku bi tako lahko pripeljalo do položaja, ko bi izbrani ponudnik v primeru molka naročnika sam opravil procesno dejanje iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN in sam odločil o zahtevku za revizijo. Navedeno pomeni, da izbrani ponudnik ne more biti stranski intervenient oziroma pomočnik naročnika v revizijskem postopku, pa tudi, da institut stranske intervencije v revizijskem postopku ni smiselno uporabljiv. Vlogo izbranega ponudnika lahko zato Državna revizijska komisija obravnava le kot vlogo v smislu drugega odstavka 21. člena ZRPJN. Sicer pa ZRPJN položaj izbranega ponudnika posebej ureja v drugem odstavku 12. člena ter tretjem odstavku 20. člena, v skladu s katerima mora biti le-ta obveščen o revizijskem postopku in mu mora naročnik posredovati tudi kopijo zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija pa svojo odločitev o zahtevku za revizijo. Pravno varstvo izbranega ponudnika je v primeru, če je zahtevku za revizijo ugodeno in je odločitev o dodelitvi naročila razveljavljena, zagotovljeno v novem revizijskem postopku, ki ga lahko (prejšnji) izbrani ponudnik sproži z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper novo odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da morajo tako naročniki kot tudi ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb kakor tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Ponudniki so torej tisti, ki morajo ravnati v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, le-te pa vežejo tudi naročnika skozi celoten postopek oddaje javnega naročila in jih mora upoštevati v razmerju do vseh udeleženih ponudnikov. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, kar pomeni, da je potrebno vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije obravnavati kot enako pomembne in sicer ne glede nato, ali se nanašajo na njeno vsebino ali na njeno obliko. Za ugotovitev o tem, da je določena ponudba nepravilna, zadostuje že neizpolnjevanje ene same naročnikove izrecne zahteve iz razpisne dokumentacije. Zapisano drugače: Glede na to, da je naročnik v obravnavanem konkretnem javnem naročilu sam postavil dokaj stroga formalna pravila, je bil dolžan ta pravila tudi upoštevati in sicer enako strogo do vseh ponudnikov. Le na tak način bi naročnik ravnal v skladu z načelom enakopravnosti ponudnikov (ki izhaja iz 7. člena ZJN-1), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljev očitek, da je izbrani ponudnik po stališču vlagatelja v razpisni (pravilno: ponudbeni; opomba Državne revizijske komisije) dokumentaciji predložil bančno garancijo, katera po obliki in vsebini ni v skladu z vzorcem razpisne dokumentacije (očitno je taka poslovna politika banke, garanta) in je v nasprotju z določilom četrtega odstavka 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj. Poleg tega, da je po mnenju vlagatelja banka v vsebino teksta bančne garancije vrinila dva nova odstavka, je banka tudi spremenila krajevno pristojnost za reševanje sporov iz Kranja v Ljubljano. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v svoji razpisni dokumentaciji na strani 5, v (uvodnem) napovednem stavku podpoglavja "4. SESTAVNI DELI PONUDBENE DOKUMENTACIJE (POGOJI ZA UDELEŽBO)", zapisal, da se bo ponudba "štela za pravilno, če bo ponudnik predložil:" pod točko "4.6. Izpolnjene, podpisane in žigosane izjave in dokazila:". Iz podtočke 4.6.6. izhaja, da morajo ponudniki "Kot zavarovanje za resnost ponudbe"â?? predložiti â??"bančno garancijo, kot je razvidna iz PRILOGE št. II tega povabila"â??, v prilogi številka II poglavja "I. FINANČNO ZAVAROVANJE ZA DOBRO IZVEDBO POGODBENIH OBVEZNOSTI" pa je priložen vzorec bančne garancije za resnost ponudbe, kakršnega je potrebno predložiti v ponudbi.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj v četrtem odstavku 2. člena določa, da ponudnikova predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije, vendar pa predložena bančna garancija med drugim ne sme vsebovati "spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oziroma zavarovalnico". V obrazcu "PRILOGA št. II" je naročnik v zadnjem stavku zapisal, da "Morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Kranju po slovenskem pravu.". Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v spornem delu ugotovila, da je slednji v ponudbo predložil "GARANCIJO šT. 123791-179 ZA RESNOST PONUDBE", izdano dne 27. junija 2006, iz katere izhaja, da "Morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.". Glede na
    - izrecno zahtevo naročnika, da morajo ponudniki kot zavarovanje za resnost ponudbe predložiti bančno garancijo, kot je razvidna iz PRILOGE št. II povabila, ter
    - izrecno določbo četrtega odstavka 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, ki določa, da predložena bančna garancija med drugim ne sme vsebovati spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko,
    iz "GARANCIJE šT. 123791-179 ZA RESNOST PONUDBE", ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, pa izhaja, da spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Ljubljani (ne pa stvarno pristojno sodišče v Kranju po slovenskem pravu, kakor je bilo to izrecno zahtevano s strani naročnika), Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v tem delu zahtevka za revizijo utemeljene. šteti je namreč, da bančna garancija, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, po vsebini ni v skladu z vzorcem razpisne dokumentacije.

    Vlagatelj izbranemu ponudniku tudi očita, da je v ponudbeni dokumentaciji predložil bančno garancijo, katera po obliki ni v skladu z vzorcem razpisne dokumentacije. V skladu s 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti dejstva, hkrati pa jih mora konkretizirati in zanje ponuditi dokaze. To od njega ne zahteva le 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, temveč tudi 7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ki postavlja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ker Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, je meritorno obravnavala tiste navedbe iz zahtevka za revizijo, ki jih je vlagatelj konkretiziral, ni pa vsebinsko obravnavala navedbe, v kateri vlagatelj podaja le pavšalno navedbo o tem, da bančna garancija, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, po obliki ni v skladu z vzorcem razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč ne pojasni, v katerem smislu bančna garancija, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, po obliki ni v skladu z vzorcem razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija vlagatelja opominja, da so lahko predmet meritorne presoje le konkretizirane kršitve, navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj domneva o določenih dejstvih, pa v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

    Glede vlagateljeve navedbe, da je banka v vsebino teksta bančne garancije vrinila dva nova odstavka, je Državna revizijska komisija ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v spornem delu ugotovila, da je slednji v ponudbo predložil "GARANCIJO šT. 123791-179 ZA RESNOST PONUDBE", izdano dne 27. junija 2006 (v nadaljnjem besedilu: bančna garancija za resnost ponudbe), v kateri sta dejansko dodana dva nova odstavka, ki se glasita:
    - "Z uvedbo evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Sloveniji se zneski, izraženi v tolarjih, spremenijo v evre po uradno določenem menjalnem tečaju." ter
    - "Uvedba evra v ničemer ne spreminja medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank oziroma ostalih določil pogodbe".
    Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedena odstavka po vsebini in njunem bistvu smiselno sledita določbam Zakona o uvedbi evra (Uradni list Republike Slovenije, številka 114/2006; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uvedbi evra), ki podrobneje ureja postopke v zvezi z uvedbo eura kot valute Republike Slovenije. Prvi odstavek 3. člena navedenega zakona določa, da se z dnem uvedbe eura v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo bankovci in kovanci, ki se glasijo na euro, 9. oziroma 10. člen pa, da se z dnem uvedbe eura stanja na računih v tolarjih konvertirajo v eure v skladu s 4. in 5. členom Uredbe Sveta (ES) številka 1103/97 z dne 17. junija 1997 o nekaterih določbah v zvezi z uvajanjem eura (UL L št. 162 z dne 19. junija 1997, str. 1, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1103/97). Zneski se zaokrožujejo v skladu s 5. členom Uredbe 1103/97, stanje pa se konvertira brezplačno. Zakon o uvedbi evra v prvem odstavku 2. člena še določa, da je tečaj zamenjave tečaj, ki je določen v Uredbi Sveta (ES) številka 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) številka 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (UL L št. 195 z dne 15. julija 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta (ES) številka 1086/2006), menjalno razmerje med eurom in tolarjem pa izhaja že iz preambule Uredbe Sveta (ES) številka 1086/2006. Natančno je menjalno razmerje določeno v prvem členu Uredbe Sveta (ES) številka 1086/2006.

    Zakon o uvedbi evra nadalje v prvem odstavku 13. člena določa, da se z dnem uvedbe eura šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, plačilnih instrumentih, razen bankovcev in kovancev, listinah, obvestilih, obračunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim učinkom, glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave.

    Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da nova odstavka, ki sta dodana v bančni garanciji za resnost ponudbe, katero je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, po vsebini in njunem bistvu zgolj smiselno sledita določbam Zakona o uvedbi evra, ki sta ga tako vlagatelj kakor naročnik že sama po sebi dolžna spoštovati (tudi, če v bančni garanciji za resnost ponudbe izrecno to ne bi bilo izrecno zapisano), zaradi njiju pa bančna garancija za resnost ponudbe ne odstopa od vsebine, kot je razvidna iz obrazca "PRILOGA št. II". Navedeno ugotovitev Državne revizijske komisije navsezadnje potrjuje tudi določilo bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik in ki jasno določa, da "Uvedba evra v ničemer ne spreminja medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank oziroma ostalih določil pogodbe". Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagateljeve navedbe v tem delu zahtevka za revizijo niso utemeljene.

    ZJN-1 v trinajsti točki 3. člena določa, da je pravilna samo tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso pravilne. Ker v obravnavanem primeru ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dejansko ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, ko ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil kot nepravilne.

    Ker je Državna revizijska komisija ob presoji vlagateljevih revizijskih navedb (že doslej) ugotovila, da je vlagatelj uspel izkazati nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika (skladno z dosedanjo argumentacijo), obravnava revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj zatrjuje (nadaljnje) nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika iz drugih razlogov, ni bila potrebna. Tudi v primeru, če bi se namreč s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, to ne bi moglo v ničemer vplivati na položaj izbranega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (katerega ponudba je ugotovljeno nepravilna), presoja utemeljenosti takšnih navedb pa ne bi bila skladna z načeloma hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka.

    V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati neskladje naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Izkazal je namreč, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, posledično pa tudi, da je naročnik, ki takšne ponudbe ni zavrnil, ravnal v nasprotju z 76. členom ZJN-1.

    Skladno z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN lahko da Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Glede na navedeno Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da ugotovi, ali je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dobil kakšno pravilno, primerno in sprejemljivo ponudbo, če je ni dobil, pa naj preveri, ali so izpolnjeni pogoji za oddajo javnega naročila skladno z 20. členom ZJN-1 oziroma oddajo javnega naročila po drugem postopku, ki ga predvideva ZJN-1.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo (smiselno pa tudi v sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) zahteval povračilo stroškov takse v višini 100.000,00 SIT. Na podlagi navedenega in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN Državna revizijska komisija vlagatelju priznava stroške, nastale v zvezi z zahtevkom za revizijo, to je stroške takse v višini 100.000,00 SIT.

    Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT in sicer v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, pod izvršbo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 23. novembra 2006


    predsednica senata
    Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije





    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, 4000 Kranj
    - RIVAL-VTS, d. o. o., Ob železnici 18, 1000 Ljubljana
    - G7, družba za varovanje, d. o. o., špruha 33, 1236 Trzin
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran