018-416/2006 Mestna občina Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06 v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Državne revizijske komisije Sama Červeka kot predsednika senata, ter članice Nataše Jeršič in članice Sonje Drozdek-šinko kot članov senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila-javnega natečaja za dograditev Mestne občine Maribor in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DR. DURJAVA d.o.o., Ob bregu 28, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor, ki ga zastopa podjetje ZIM zasnove in vodenje invensticij, d.o.o. Slovenska ulica 40, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.11.2006

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na
- ugovor zoper neizločene elaborate z manjkajočimi sestavnimi deli,
- ugovor zoper neizločene elaborate, ki posegajo izven meja natečajnega območja,
- ugovor zoper neizločene elaborate, ki ne upoštevajo pogoja odmika od vzhodne fasadne stene stanovanjskega objekta na Tomšičevi ulici, z a v r ž e.

2. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis javnega natečaja za dograditev Mestne občine Maribor objavil v Uradnem listu RS, št. 91, z dne 14.10.2005, pod št. objave Ob-27464/05. Naročnik je predmetni javni natečaj razpisal v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

Skrbnik natečaja je natečajnikom poslal dopis z dne 21.4.2006, s katerim jih je obvestil o izidu in zaključnem poročilu predmetnega javnega natečaja. Iz slednjega izhaja, da je ocenjevalna komisija elaboratu številka 57931 (avtorji Maruša Zorec univ.dipl.inž.arh., Vojka Močnik abs.arh. in Nina Tešanovič abs.arh.) dodelila prvo nagrado, elaboratu številka 92651 (avtorja Mimi Suhadolc univ.dipl.inž.arh in Miha Kajzelj univ.dipl.inž.arh) drugo nagrado, medtem ko tretje nagrade ocenjevalna komisija ni podelila, je pa podelila povišano priznanje elaboratom številka 67319, 98215 in 29339.

Zoper omenjeno odločitev ocenjevalne komisije je vlagatelj dne 28.4.2006 vloži pritožbo, ki jo je Državna revizijska komisija, upoštevaje njeno vsebino, smiselno štela za zahtevek za revizijo. Tako vlagatelj v zahtevku navaja, da je v predmetnem postopku prišlo do kršitev formalnih in vsebinskih določil razpisnih pogojev glede na to, da niso bili izločeni elaborati, ki so bili oddani zadnjega dne podaljšanega roka po 15 uri. Vlagatelj pri tem meni, da stališče ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, v nadaljevanju ZAPS) št. 44/06 ZAPS/AP-VP, z dne 10.2.2006, glede na razpisna določila (razpisna dokumentacija točka 3.5.1. v povezavi s točko 3.5.3., ki vzpostavlja nadomestni dokaz pravočasne oddaje) predstavlja enostransko spremembo pogojev. Poleg tega vlagatelj podarja, da niso bili izločeni tudi elaborati z manjkajočimi sestavinami (zaključno poročilo točka 3.5.4.), kar je po mnenju vlagatelja prav tako v nasprotju z določili točke 2.4.1. razpisne dokumentacije. Izločeni pa niso bili niti elaborati, ki po mnenju vlagatelja posegajo izven meje natečajnega območja (točka 2.1.1. razpisne dokumentacije in točka 2.1.2. zaključnega poročila) in ki niso upoštevali pogoja odmika od vzhodne fasade stene stanovanjskega objekta v Tomšičevi ulici (točka 2.1.3. razpisne dokumentacije in točka 2.1.4. zaključnega poročila). Prav tako po vlagateljevem mnenju niso bili izločeni elaborati, ki niso upoštevali Meril za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave (točka 2.4.1. Določitev števila parkirnih mest) in projektnih pogojev Komunalne direkcije, Prometni urad, (točka 1) ter normativov iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove Maribor (MUV 2/01, stran 35, točka 2). Po vlagateljevih navedbah prav tako niso bili izločeni elaborati, ki ne upoštevajo pogojev ZVKD (Zavod za varstvo kulturne dediščine, ZVKD) št. NN/3701/2004 z dne 29.11.2004 (kapi novogradnje ne smejo presegati višine kapi sosednjih objektov) z obrazložitvijo pod isto št. z dne 10.12.2004 (3. odstavek). Te smernice so namreč v točki 5.3. razpisne dokumentacije opredeljene kot obvezujoče. Vlagatelj v nadaljevanju ugotavlja, da ni dokumentirano vrednotenje natečajnih rešitev skladno s točko 2.4.3. razpisne dokumentacije, ki kvantificira merila za vrednotenje. Tako je odločitev komisije po mnenju vlagatelja mestoma celo v nasprotju s temeljno opredelitvijo v 2. odstavku navedene točke (npr. elaborat 57931- točka 3.0 in 5.0). V nadaljevanju vlagatelj še ugotavlja, da vrednotenje elaboratov ni bilo izvedeno glede na izpolnjevanje bistvenih lastnosti (ZGO-1, 9. in 13. člen), ki jih morajo izpolnjevati objekti, zato niso bili podani pogoji, "da bi žirija pri ocenjevanju dala prednost tistim elaboratom, ki bodo na podlagi usmeritev iz projektne naloge podali najbolj celovito in izvedbeno ustrezno idejno zasnovo prizidka"(točka 2.4.3.) Iz zaključnega poročila je tako po mnenju vlagatelja razvidno, da je ocenjevalna komisija zavestno tolerirala elaborate, ki so sporni z vidikov varnosti pred požarom, varnosti pri uporabi ter varčevanja z energijo in ohranjanja toplote. Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve ocenjevalne komisije in določitev izvedbe novega postopka ocenjevanja skladno s kriteriji iz razpisnega gradiva in podrejeno razveljavitev javnega razpisa ter povračilo vseh stroškov izdelave natečajnega elaborata v skupni vrednosti 35.556. EUR.

Naročnik je dne 29.9.2006 zahtevku za revizijo delno ugodil. Vlagateljev zahtevek je obravnavala ocenjevalna komisija, ki je v zvezi s prvo vlagateljevo navedbo pojasnila, da je v zvezi z uro oddaje v celoti ravnala v skladu s tolmačenjem razpisovalca natečaja. Poleg tega je ZAPS na podlagi vprašanja enega od natečajnikov, dostavljenega tik pred oddajo elaboratov, odgovorila s pojasnilom, da je za oddajo po pošti dopustno pošiljko poslati do 24. ure. V zvezi z drugo vlagateljevo navedbo pa naročnik navaja, da kompaktna plošča ni nikakor relevantna podlaga za ocenjevanje elaboratov, pač pa je zahtevana kot pomoč pri delu poročevalcev, žirije in v končni fazi za reprodukcijo natečajne rešitve. Poleg tega pomanjkljive navedbe površin v tekstualnem delu sicer res onemogočajo natančnejšo primerjavo elaboratov, so pa ti podatki preverljivi iz grafičnih rešitev, zato je takšen elaborat kvalitativno primerljiv z ostalimi, zaradi česar takšnega elaborata žirija ne izloča. Po naročnikovem mnenju je prav tako napačna tudi pritožnikova interpretacija v zvezi s poglavjem 2.0. Usmeritve za načrtovanje (točka 2.1.1.), saj so vsi natečajniki umeščali objekt prizidka na zahtevana zemljišča. Naročnik priznava, da so avtorji elaborata s šifro 29339 vhod v objekt načrtovali iz parka južno od stavbe Mestne občine Maribor. Stališče žirije v zvezi s tem je bilo, da je dostop sicer načrtovan izven natečajnega območja, ki je prikazano v grafični podlagi, ker pa je v razpisni dokumentaciji govor o umestitvi objekta, ki so ga avtorji v celoti načrtovali na predvidenih zemljiščih, zato je po stališču žirije možno tudi takšno razumevanje usmeritev za načrtovanje, kot so jih prikazali v svoji rešitvi. Naročnik v nadaljevanju priznava, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da se nov objekt ne sme stikovati s fasado stanovanjskega objekta na parcelni št. 914, k.o. Maribor Grad (Ulica heroje Tomšiča). Na podlagi navedenega je zato naročnik vlagateljevemu zahtevku ugodil in elaboratu št. 13728 odvzel podeljeno priznanje. Naročnik glede vlagateljevih očitkov o neizločitvi elaboratov, ki niso izpolnjevali razpisne dokumentacije v zvezi s problematiko prometa, poudarja, da je tej tematiki že v Usmeritvah za natečajnike (točka 2.2.) namenil ustrezno pozornost, in sicer v kontekstu urejanja prometnih ureditev širšega območja, kot je sama natečajna lokacija, saj je pri tem eksplicitno navedeno, da "celotnemu številu zaposlenih ni mogoče zagotoviti zadostnega števila parkirišč v okviru lokacije, zato bodo le-ti uporabljali parkirne površine v bližnji okolici." Glede vlagateljevih očitkov, da ni dokumentirano vrednotenje natečajnih rešitev, naročnik odgovarja, da so člani žirije glede na razpisna merila in po kriterijih v točki 2.4.3. natečajnih pogojev elaborate vrednotili oz. točkovali individualno. Pri tem je žirija ugotovila, da zaradi zelo različnih konceptov, tipologij in morfoloških vzorcev posameznih rešitev ni možno preprosto seštevanje točk, čeprav so merila za ocenjevanje pri tem ne samo v pomoč, ampak tudi obveza. Tako odločitev žirije ne temelji samo na seštevku individualno podeljenih točk, marveč tudi na ustnem oz. pisnem mnenju izvedenca Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Glede elaborata številka 57931 naročnik poudarja, da navedena površna kletnega nivoja ni vplivala na celovitost zasnove, ki pa omogoča racionalizacijo, tako glede stavbne strukture kot tudi površine. Naročnik še podarja, da so naročnikove trditve v zvezi s sklicevanjem na določbe ZGO-1 (Uradni list št. 110-5387/2002 s spremembami, v nadaljevanju ZGO-1) neutemeljene, saj natečajne rešitve ne predstavljajo izvedbene dokumentacije, pač pa so podlaga za oblikovanje končne projektne naloge in pripravo IDZ, na podlagi katere bo mogoče pridobivati projektne pogoje in pozneje izdelati ostale faze dokumentacije. Na podlagi navedenega naročnik meni, da je njegova odločitev v celoti utemeljena.

Vlagatelj je dne 9.10.2006 vložil revizijski zahtevek, ki ga je naročnik smiselno obravnaval za obvestilo o nadaljevanju pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 26.10.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 30.10.2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik je dne 9.11.2006 dopolnil razpisno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da gre v predmetnem postopku za javni natečaj, ki je v 8. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih naročilih( Uradni list RS, št. 39/00 s spremembami, v nadaljevanju ZJN-1) definiran kot "oblika postopka, ki se uporabi predvsem v primeru naročila storitev za pridobitev načrta planiranja prostora, urbanističnih načrtov, načrtov na področju arhitekture, inženiringa ali informatike, pri tem pa načrt izbira v naprej določena žirija, ne glede na dodelitev nagrade za izbrani načrt". Ker se torej za oddajo naročila z natečajem uporabljajo pravila za oddajo javnih naročil, se postopek pravnega varstva ponudnikov (natečajnikov), skladno s 1. členom ZRPJN v povezavi s 1. in 133. členom ZJN-1, vodi po ZRPJN.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. in 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z zatrjevanimi kršitvami formalnih in vsebinskih razpisnih določil javnega natečaja Državna revizijska komisija ugotavlja, da le-te nimajo vpliva na končno podelitev nagrad. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da lahko zahtevek za revizijo, skladno z določili 1. odstavka 9. člena ZRPJN, vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Aktivno legitimacijo za vložitev revizijskega zahtevka v predmetnem postopku je naročnik vlagatelju sicer priznal, vendar gre ugotoviti, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ni z ničemer izkazal, ali mu je oz. ali bi mu lahko zaradi opisanega ravnanja naročnika nastala škoda in na kakšen način bi lahko prišlo do zanj škodnih posledic. Vlagatelj namreč ni izkazal, da bi obstajala kakršnakoli vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami in podeljenimi nagradami izbranim elaboratom, oz. da bi zatrjevane kršitve bistveno vplivale na končno podelitev nagrad, s čimer bi lahko vlagatelj izkazal nastanek škode, kar je v nadaljevanju tudi pojasnjeno.

V zvezi z vlagateljevim ugovorom, da niso bili izločeni elaborati z manjkajočimi sestavnimi deli Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz 3.4.5. in 3.5.4 točke zaključnega poročila sicer izhaja, da elaboratu št. 131000 ni bila priložena kompaktna plošča in da ostali od 18 uvrščenih natečajnih elaboratov kljub delni pomanjkljivosti glede na 2.4.1 točko razpisne dokumentacije niso bili izločeni, vendar pa omenjenemu elaboratu št. 131000 ni bila podeljena nagrada. Vlagatelj pa v nadaljevanju ni uspel izkazati, da bi pri ostalih elaboratih, katerim je bila podeljena nagrada, obstajale nepravilnosti, zaradi katerih bi jih moral naročnik izločiti, niti se nanje ni skliceval. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelju ni uspelo izkazati nastanek škode in s tem pravni interes za vložitev zahtevka.

Enako stališče kakor zgoraj zavzema Državna revizijska komisija tudi glede neizločenih elaboratov, ki posegajo izven meje natečajnega območja. Iz zaključnega poročila je razvidno, da vsi natečajni elaborati razen elaborata s št. 29339 reševali umestitev objekta znotraj natečajnega območja historičnega kareja, v ta sklop rešitev pa je ocenjevalna komisija uvrstila tudi elaborata št. 14541 in 94520, ki sta zaradi opcije dodatnih parkirišč posegla tudi na zemljišče stanovanjskih objektov. Tudi v tem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjenemu elaboratu št. 29339 ni bila podeljena nagrada, glede ostalih dveh elaboratov pa ugotavlja, da iz 2.2.4. točke Usmeritev za natečajnike ("celotnemu številu zaposlenih ni mogoče zagotoviti zadostnega števila parkirišč v okviru lokacije, zato bodo le-ti uporabljali javne površine v bližnji okolici") izhaja, da je naročnik pri prometni ureditvi podal opcijo ureditve širšega območja, kot je sama natečajna lokacija. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni izkazal, da bi nagrajeni elaborat št. 94520 posegel izven natečajnega območja, s čimer vlagatelj nastanka škode ni uspel izkazati.

Glede vlagateljevih očitkov, da niso bili izločeni elaborati, ki niso upoštevali pogoja odmika od vzhodne fasadne stene stanovanjskega objekta na Tomšičevi ulici, Državna revizijska komisija na podlagi 2.1.4 končnega poročila ugotavlja, da je bilo več takšnih elaboratov, ki tovrstne natečajne rešitve sicer niso upoštevali. Vendar je za priznanje aktivne legitimacije relevanten zgolj nagrajeni elaborat št. 13728, glede katerega pa je iz predložene dokumentacije jasno razvidno, da mu je bila nagrada na zadnji seji ocenjevalne komisije 26.9.2006, odvzeta, s čimer je vlagatelj tudi glede tega očitka izgubil pravni interes za vložitev zahtevka.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, da niso bili izločeni elaborati, ki niso upoštevali razpisne dokumentacije glede prometne ureditve in ki niso upoštevali pogoja ZVKD št. NN/370/2004 Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni dokazal oz. izkazal, da bi očitane nepravilnosti bile v vzročni zvezi z nagrajenimi elaborati. Enako je moč ugotoviti tudi v zvezi z očitki, da vrednotenje elaboratov ni bilo izvedeno glede izpolnjevanja bistvenih lastnosti, ki jih na podlagi ZGO-1 mora izpolnjevati objekt. Vlagatelj bi tako moral ugotoviti in izkazati nastanek očitanih nepravilnosti pri nagrajenih elaboratih. Poleg tega Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da se tudi po stališču Vrhovnega sodišča pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu na podlagi 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) nanaša tudi na listinske dokaze, zato mora stranka, ki dokazovanje z listinami predlaga, konkretno navesti, katera predložena listina dokazuje katero pravno pomembno trditev. Navedeno pa še posebej velja v primeru, ko je predloženih večje število različnih listin. Kar pomeni, da bi moral vlagatelj natančno navesti morebitne nepravilnosti naročnika pri nagrajenih elaboratih in Državno revizijsko komisijo na njih jasno opozoriti (šele s tem bi vlagatelj izkazal tudi nastanek ali možnost nastanka škode) in šele nato bi lahko Državna revizijska komisija očitane kršitve tudi vsebinsko obravnavala. V obravnavanem primeru pa je vlagatelj zgolj na splošno navedel naročnikove kršitve, zaradi česar je bilo v nadaljevanju potrebno zahtevek za revizijo zavrniti, kakor tudi izhaja iz 1. točke izreka sklepa.

Državna revizijska komisija pa je v nadaljevanju vlagatelju priznala aktivno legitimacijo glede ugovorov o nedokumentiranem vrednotenju natečajnih rešitev, saj bi po presoji Državne revizijske komisije vlagatelju zaradi morebitnih nepravilnosti pri vrednotenju lahko nastala škoda. Državna revizijska komisija na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da je naročnik skladno s kriteriji iz 2.4.3. točke razpisne dokumentacije vrednotil vse oddane elaborate. Pri tem je Državna revizijska komisija sladila naročnikovim navedbam, da podelitev nagrade ni mogla temeljiti zgolj na seštevku točk, temveč tudi na ustnem oz. pisnem mnenju izvedenca Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območne enote Maribor, saj iz ocenjevalne pole jasno razvidno, da sta elaborata s št. 57931 in 92651 in elaborata št. M1254 in 94520 dosegla enako število točk. Prav tako vlagatelj ni dovolj izkazal ne obrazložil, da je odločitev ocenjevalne komisije mestoma v nasprotju s temeljno opredelitvijo v 2. odstavku navedene točke razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega pri vrednotenju elaboratov ni ugotovila nepravilnosti, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti.

Prav tako je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala aktivno legitimacijo glede ugovora, ki se nanaša na neizločene elaborate, ki so bili oddani na zadnji dan podaljšanega roka po 15 uri, med katerimi se nahaja tudi drugo uvrščeni elaborat št 98215. Državna revizijska komisija v zvezi z navedeno vlagateljevo navedbo ugotavlja, da je ta neutemeljena in v nadaljevanju v celoti pritrjuje stališču ocenjevalne komisije. Iz 3.5.1 točke razpisne dokumentacije sicer izhaja, da je rok oddaje natečajnih elaboratov ne glede na način oddaje v ponedeljek 16.1.2006 do 15 ure, vendar v nadaljevanju iz 3.5.3 točke izhaja, da v kolikor bodo natečajni elaborati poslani s priporočeno pošto, bo veljal rok oddaje prav tako ponedeljek, 16.1.2006, vendar pri tem ni eksplicitno navedena ura oddaje, medtem ko iz objave javnega natečaja v Uradnem listu jasno izhaja, da se za oddajo po pošti šteje dan oddaje. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisije ocenjuje, da je točka 3.5.3 lex specialis v razmerju do točke 3.5.1 točke. Kajti podatki v razpisni dokumentaciji ne samo, da morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi razpisa (2. odstavek 23. člena ZJN-1), tudi naročnik mora pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da bodo njeni ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo (1. odstavek 23. člena ZJN), tako da kakršnakoli nejasna navodila ne smejo iti v škodo ponudnikov. Zato je Državna revizijska komisija v celoti sledila tolmačenju razpisovalca natečaja, da je za oddajo po pošti dopustno pošiljko poslati do 24. ure, ter tako v primeru nejasnosti ravnati v korist natečajnika, zato je bilo potrebno vlagateljev zahtevek tudi v tem delu zavrniti.

Državna revizijska komisija pa glede povrnitve stroškov natečajnega elaborata v skupni vrednosti 35.556 EUR vlagatelja opozarja, da v okviru revizijska postopka nima pristojnosti o odločati o takšni zahtevi vlagatelja, temveč je za tovrstne spore pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Vlagatelj stroškov ni priglasil, zato Državna revizijska komisija v nadaljevanju o stroških ni odločala.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27.11.2006

Samo Červek, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:

- ZIM zasnove in vodenje invensticij, d.o.o. Slovenska ulica 40, Maribor
- DR. DURJAVA d.o.o., Ob bregu 28, Maribor
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran