018-409/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članic Sonje Drozdek šinko in Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za storitve podpore pri uporabi informacijske tehnologije za potrebe državnih organov RS in javnih zavodov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki Unistar LC d.o.o., Kotnikova 32, Ljubljana, Avtenta.SI d.o.o., šmartinska cesta 106, Ljubljana, Marand inženiring d.o.o., Koprska cesta 100, Ljubljana, in Genis d.o.o., Tržaška cesta 40, Ljubljana, ki jih vse zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.11.2006 soglasno

odločila:

1. Ugotovi se, da je naročnik s sklepom št. 430-64/2006/85 z dne 17.10.2006 zahtevku za revizijo (vloga z dne 29.9.2006) ugodil v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "odločitev o oddaji naročila" z dne 8.9.2006.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 608.012,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.4.2006 sprejel sklep o začetku postopka s pogajanji za oddajo javnega naročila za storitve podpore pri uporabi informacijske tehnologije za potrebe državnih organov RS in javnih zavodov. Iz dokumenta "uradni zaznamek - odpiranje ponudb za javni razpis z oznako 2006/POB02" z dne 13.6.2006 je razvidno, da je naročnik prejel ponudbi dveh ponudnikov, s katerima je izvedel pogajanja. Iz dokumenta "odločitev o oddaji naročila" z dne 8.9.2006 je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo konzorcija podjetij SRC.SI d.o.o., Ljubljana, Astec d.o.o., Ljubljana in Liko Pris d.o.o., Vrhnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve (dokument z dne 20.9.2006) je vlagatelj z vlogo z dne 29.9.2006 vložil zahtevek za revizijo, ki ga utemeljuje z naslednjimi navedbami:
I. Svojo aktivno legitimacijo vlagatelj utemeljuje z navedbo, da je sodeloval v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in ima interes za dodelitev naročila, zaradi napačne oz. nezakonite odločitve naročnika o dodelitvi naročila pa bi mu lahko nastala škoda v višini izgubljenega dobička, izgube referenc in ugleda.
II. Veljavnost ponudbe izbranega ponudnika je pretekla dne 31.7.2006, kar pomeni, da je naročnik sprejel ponudbo, ki sploh ni bila več veljavna. Izbrani ponudnik bi moral v skladu s pravili obligacijskega prava takoj po prejemu naročnikove odločitve, da sprejema njegovo ponudbo, sporočiti, da ostaja njegova ponudba v veljavi, česar pa ni storil.
III. Po mnenju vlagatelja je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj le-ta Državni revizijski komisiji ni predložil kopije ponudbe, čeprav je ocenjena vrednost naročila nad 1.000.000.000,00 SIT. Naročnik je sicer vlagatelju v fazi pogajanj pojasnil, da kopije ponudbe ni treba predložiti Državni revizijski komisiji, vendar takšno pojasnilo ne more imeti nobene teže, saj je v nasprotju z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je kršil ZJN-1 tudi zato, ker do dne 22.9.2006 ni zahteval podaljšanja bančne garancije, katere veljavnost je prav tako pretekla dne 31.7.2006.
IV. Izbrani ponudnik ni predložil aktualnega izpiska iz sodnega registra, in sicer kljub naročnikovi zahtevi, da mora izpisek iz registra odražati zadnje stanje ponudnika. Podatki, ki se vpisujejo v sodni register, so se v času med oddajo ponudbe v odprtem postopku in oddajo končne ponudbe v postopku s pogajanji spremenili. Izpisek iz sodnega registra izbranega ponudnika ne izkazuje pravnoformalnega in dejanskega stanja glede zastopnikov ter družbenikov posameznih partnerjev konzorcija.
V. Vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi zaradi neoznačitve skupnega števila strani v ponudbah.
Na podlagi utemeljitev iz zgoraj navedenih točk vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila z dne 8.9.2006 in ugotovi, da je ponudba vlagatelja edina pravilna, primerna in sprejemljiva ter mu odda naročilo. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Izbrani ponudnik je dne 10.10.2006 naročniku posredoval dopis, v katerem navaja, da v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) uveljavlja položaj stranskega intervenienta, saj naj bi imel izkazan pravni interes, da se vloženi zahtevek za revizijo zavrže ali zavrne. V nadaljevanju izbrani ponudnik odgovarja na posamezne vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 17.10.2006 izdal dokument "sklep", iz izreka katerega je razvidno, da je naročnik zahtevku za revizijo "v točki III delno ugodil, v ostalih točkah pa zavrnil". V obrazložitvi dokumenta naročnik odgovarja na posamezne revizijske navedbe po točkah, ki jih navaja vlagatelj.
V zvezi z vlagateljevimi navedbami iz II. točke zahtevka za revizijo naročnik navaja, da določb obligacijskega prava v postopke javnega naročanja ni mogoče prenašati dobesedno. Po mnenju naročnika bi bilo treba upoštevati, da gre za postopek s pogajanji, v katerem je naročnik ponudbo skoraj v celem delu sprejel že s prvim obvestilom o pregledu ponudb z dne 20.6.2006 in se je v nadaljevanju pogajal le o ceni. Naročnik in izbrani ponudnik sta prišla do končne cene šele po zadnjem krogu pogajanj, in sicer s ceno, podano dne 7.9.2006. Kot sporočilo, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi, bi lahko šteli vse v nadaljevanju postopka podane predračune. Ker glede zadnje ponujene cene izbrani ponudnik ni podal izrecne veljavnosti le-te, se lahko cena šteje kot sprejeta, ko je ponudnik sprejel izjavo naslovnika, torej odločitev naročnika o oddaji naročila z dne 8.9.2006, ko je tudi nastalo soglasje volj. Naročnik navaja, da mu vlagatelj v tem delu ni dokazal kršitve, zato je zahtevek za revizijo v tej točki zavrnil.
Glede vlagateljevih navedb iz III. točke zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je oba ponudnika obvestil, da jima predračunov ni potrebno posredovati Državni revizijski komisiji. V izogib kakršnegakoli dvoma o pravilnosti predmetnega postopka pa naročnik navaja, da je v tem delu zahtevku delno ugodil, in sicer v delu, da odločitev o oddaji naročila z dne 8.9.2006 razveljavi in s tem delno razveljavi predmetni postopek, zahtevek pa je zavrnil v delu, da bi ponudbo izbranega ponudnika spoznal za nepravilno, ponudbo vlagatelja pa za edino pravilno, primerno, sprejemljivo in najugodnejšo. Naročnik je navodilo o nepotrebnosti predložitve kopije ponudbe obema ponudnikoma posredoval dne 21.6.2006, zaradi česar se je odločil predmetni postopek nadaljevati od tega trenutka dalje, in sicer s povabilom za predložitev novih ponudb.
V zvezi z vlagateljevimi očitki iz IV. točke zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je zahteval izpolnjevanje zakonsko določenega pogoja, in sicer da je ponudnik registriran, kar izkaže z izpiskom iz registra. Zahteva se nanaša le na registracijo, ne pa tudi na zastopnike, višino kapitala in ostale podatke, zato bi moral ponudnik naročniku sporočiti le morebitno spremembo registracije dejavnosti, vse ostale spremembe pa so za izpolnjevanje pogoja brezpredmetne. Naročnik navaja, da mu vlagatelj v tem delu ni dokazal kršitve, zato je zahtevek za revizijo v tej točki zavrnil.
Glede revizijskih navedb iz V. točke zahtevka naročnik navaja, da je izbrani ponudnik ponudbo označil v skladu z zahtevami naročnika. Ker naročnik v tem delu ni ugotovil kršitev, je zahtevek za revizijo v tej točki zavrnil, ter dodal, da je na podlagi vsega navedenega v obrazložitvi sprejel odločitev, kot izhaja iz izreka.

Vlagatelj je z vlogo z dne 23.10.2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj navaja, da je naročnik v sklepu z dne 17.10.2006 odločil, da se zahtevku za revizijo v točki III delno ugodi, v ostalih točkah pa zavrne, in da mu prizna stroške v višini ene osmine zahtevanih stroškov. Vlagatelj navaja, da je v zahtevku za revizijo zahteval, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila z dne 8.9.2006, da se ugotovi, da je njegova ponudba edina pravilna, primerna in sprejemljiva in se zato naročilo odda njemu ter da se mu povrne stroške revizijskega postopka. V točkah II do V je vlagatelj navedel kršitve zakonov. V skladu z določili ZRPJN morata naročnik in Državna revizijska komisija odločiti o revizijskem zahtevku. Odločitev o zahtevku je namenjena saniranju kršitev, na katere se sklicuje vlagatelj, ne pa navajanju novih kršitev. Naročnik ni odločil v skladu z vlagateljevim zahtevkom za revizijo, ampak je odločil mimo njega, in sicer da se izvede nov krog pogajanj, medtem ko je revizijski zahtevek zavrnil v delu, da bi ponudbo izbranega ponudnika spoznal za nepravilno ali kot edino pravilno in sprejemljivo izbral ponudbo vlagatelja. Vlagatelj se z naročnikovo odločitvijo ne strinja, saj ne ustreza vsebini njegovega revizijskega zahtevka, zato zahteva, da Državna revizijska komisija odloči v mejah zahtevka za revizijo. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo odločitvijo v stroškovnem delu, saj ni jasno, zakaj mu je priznal le osmino zahtevanih stroškov.

Naročnik je z dopisom z dne 24.10.2006 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji dne 27.10.2006 posredoval dopis "prva pripravljalna vloga", v katerem (enako kot v dopisu z dne 10.10.2006) navaja, da na podlagi določb ZPP uveljavlja položaj stranskega intervenienta na strani naročnika. Izbrani ponudnik se v dopisu opredeljuje do vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo in komentira naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo. Zahteva, da Državna revizijska komisija njegov dopis vroči strankam v postopku, njemu prizna status stranskega intervenienta, upošteva vse njegove navedbe in dokaze, se do njih opredeli in ga obvešča o vseh nadaljnjih dejanjih v predmetnem revizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter revizijskem postopku Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevku za revizijo ugodil v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Prvi odstavek 16. člena ZRPJN določa, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar slednja nedvomno predstavlja odločitev o določenem pravovarstvenem zahtevku oz. zahtevku za pravno varstvo pravic ponudnika v postopku oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo lahko vlagatelj (kot je to razvidno iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN) postavi razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim lahko zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v določenem delu ali v celoti. Naročnik na podlagi presoje utemeljenosti dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo, o zahtevku za revizijo odloči na način, da postopek (delno ali v celoti) razveljavi ali pa vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo ima v primeru ugoditve zahtevku za revizijo razveljavitveni oz. kasatorični učinek, saj se z njo razveljavi določeno pravno ravnanje v postopku oddaje javnega naročila (npr. odločitev o oddaji javnega naročila, določen del razpisne dokumentacije, celoten postopek oddaje javnega naročila itd.).

ZRPJN sicer, kot je bilo že zapisano, ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar mora slednja v skladu s smiselno uporabo pravil pravdnega postopka (peti odstavek 3. člena ZRPJN) vsebovati vse sestavine odločitve o pravovarstvenem zahtevku. V skladu s 324. členom ZPP mora imeti pisna sodba uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. Smiselna uporaba 324. člena ZPP pomeni, da so v uvodu naročnikove odločitve navedeni osnovni podatki o naročniku, strankah ter predmetu javnega naročila, izrek pa obsega odločitev, s katero naročnik ugodi posameznim razveljavitvenim zahtevkom ali jih zavrne. V obrazložitvi naročnik navede zahtevke vlagatelja in njegove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, ter dokaze in predpise, na katere je naročnik oprl svojo odločitev. Navedeno pomeni, da naročnik v izreku svoje odločitve o zahtevku za revizijo odloči tako, da odloči o razveljavitvenem (kasatoričnem) pravovarstvenem zahtevku vlagatelja, torej o tem, ali in v katerem delu bo razveljavil postopek oddaje javnega naročila. Naročnik v izreku svoje odločitve ne odloča o posameznih navedbah, dejstvih ali dokazih, s katerimi vlagatelj v zahtevku za revizijo utemeljuje svoj kasatorični pravovarstveni zahtevek, temveč odloča o pravovarstvenem zahtevku samem. O dejstvih in dokazih se naročnik opredeljuje v obrazložitvi svoje odločitve, v kateri utemeljuje svojo odločitev iz izreka.

Pri odločanju o zahtevku za revizijo je naročnik praviloma vezan na meje pravovarstvenega zahtevka in ne more odločati mimo njega ali preko njegovih meja. Takšno zahtevo ZRPJN sicer izrecno postavlja le za odločanje Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), vendar po naravi stvari to velja, ob upoštevanju smiselne uporabe prvega odstavka 2. člena ZPP, tudi za naročnika. Določbo prvega odstavka 16. člena ZRPJN je zato treba v povezavi z določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN ter ob smiselni uporabi 324. člena in prvega odstavka 2. člena ZPP razumeti na način, da naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da odloči o vlagateljevem pravovarstvenem razveljavitvenem zahtevku, da o njem odloči v izreku svoje odločitve in da pri tem odloča v njegovih mejah, medtem ko v obrazložitvi navede razloge za svojo odločitev in se pri tem opredeli do vseh dejstev in dokazov, s katerimi vlagatelj utemeljuje svoj zahtevek za revizijo.

Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo je razvidno, da je s pravovarstvenim zahtevkom zahteval 1) razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila z dne 8.9.2006, 2) ugotovitev, da je njegova ponudba edina pravilna, primerna in sprejemljiva ter izbor njegove ponudbe kot najugodnejše in 3) povrnitev stroškov revizijskega postopka. Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom št. 430-64/2006/85 z dne 17.10.2006, v katerem je navedel, da zahtevku za revizijo "v točki III delno ugodi, v ostalih točkah pa zavrne". Iz izreka naročnikovega sklepa torej ni jasno razvidno, kako je naročnik odločil o glavnem vlagateljevem pravovarstvenem zahtevku (razveljavitev odločitve o dodelitvi naročila), saj ni razvidno, ali (in v katerem delu) je naročnik razveljavil postopek oddaje javnega naročila, niti ni razvidno, na kaj se nanaša točka III in v čem je naročnik vlagatelju delno ugodil. šele iz obrazložitve naročnikove odločitve je mogoče razbrati, da je izrek v tem delu povezan z vlagateljevimi revizijskimi očitki, opisanimi pod točko III zahtevka za revizijo.

Naročnik je vlagateljeve očitke iz točke III zahtevka za revizijo obravnaval v 2. točki obrazložitve sklepa z dne 17.10.2006, v kateri je zapisal: "Naročnik v izogib kakršnegakoli dvoma o pravilnosti predmetnega postopka, v tem delu zahtevku delno ugodi in sicer v delu, da odločitev o oddaji naročila št. 430-64/2006/68 z dne 08.09.2006 razveljavi in s tem delno razveljavi predmetni postopek (obrazložitev do katere faze se razveljavi postopek sledi v nadaljevanju) ter zahtevek za revizijo zavrne v delu, da bi ponudbo izbranega ponudnika spoznal za nepravilno in kot edino pravilno, primerno in sprejemljivo izbral ponudbo vlagatelja." V nadaljevanju obrazložitve je naročnik še zapisal: "Naročnik je predmetno navodilo o nepotrebnosti predložitve kopije ponudbe obema ponudnikoma posredoval dne 21.6.2006 in bo iz tega razloga predmetni postopek nadaljeval od tega trenutka dalje in sicer s povabilom za predložitev novih ponudb."

Ob upoštevanju zgoraj navedenega, in sicer da naročnik v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN odloča o pravovarstvenem razveljavitvenem zahtevku, da o njem odloča v izreku svoje odločitve in da pri tem odloča v njegovih mejah, gre naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz izreka sklepa z dne 17.10.2006, glede na v zahtevku za revizijo postavljen pravovarstveni zahtevek razumeti le na način, da je naročnik s sklepom razveljavil (le) odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kar je v obrazložitvi svoje odločitve tudi izrecno zapisal. Kolikor bi namreč naročnikov sklep z dne 17.10.2006 razumeli tudi na način, da je naročnik z njim razveljavil vsa ravnanja v postopku s pogajanji od dne 21.6.2006 dalje (kar bi dejansko pomenilo razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, saj bi naročnik, kot je razvidno iz besedila iz 2. točke obrazložitve sklepa z dne 17.10.2006, ponovil postopek s pogajanji s povabilom za predložitev novih ponudb), pa Državna revizijska komisija opozarja, da takšna odločitev ne izhaja iz izreka samega sklepa kot najpomembnejšega elementa odločitve o pravovarstvenem zahtevku, ki edini ustvarja pravne (kasatorične) učinke naročnikove odločitve. Poleg tega gre ugotoviti, da bi v primeru, če bi naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil tako, kot je to mogoče razumeti iz besedila pod 2. točko obrazložitve njegovega sklepa z dne 17.10.2006 (razveljavitev celotnega postopka s pogajanji od dne 21.6.2006 dalje), s tem prekoračil meje pravovarstvenega zahtevka oz. odločil mimo njega (na kar v postopku revizije upravičeno opozarjata tako vlagatelj kot tudi izbrani ponudnik), hkrati pa bi v revizijskem postopku (kot postopku pravnega varstva) sprejel odločitev, ki vsebinsko sodi v postopek oddaje javnega naročila, zoper katero udeleženci predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne bi imeli možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva.

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s sklepom št. 430-64/2006/85 z dne 17.10.2006 razveljavil (le) svojo odločitev o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "odločitev o oddaji naročila" z dne 8.9.2006, s čimer je v celoti ugodil vlagateljevemu (glavnemu) pravovarstvenemu zahtevku.

Vlagatelj je s pravovarstvenim zahtevkom, kot je razviden iz zahtevka za revizijo z dne 29.9.2006, poleg razveljavitve naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila zahteval tudi ugotovitev, da je njegova ponudba edina pravilna, primerna in sprejemljiva, ter izbor njegove ponudbe kot najugodnejše. Čeprav je naročnik v obrazložitvi sklepa z dne 17.10.2006 zahtevek za revizijo v tem delu obravnaval kot neutemeljen, Državna revizijska komisija pripominja, da takšen pravovarstveni zahtevek (ugotovitev o pravilnosti vlagateljeve ponudbe in njen izbor) v revizijskem postopku ni dopusten. Naročnik lahko namreč novo odločitev o oddaji javnega naročila, v kateri ugotavlja (ne)pravilnost ponudb oz. izbere (novega) najugodnejšega ponudnika, sprejme le po končanem revizijskem postopku, ko v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila (na podlagi ugotovitev iz revizijskega postopka) opravi novo ocenjevanje in vrednotenje ponudb in sprejme novo vsebinsko odločitev, zoper katero lahko vsi udeleženci postopka uveljavljajo pravno varstvo v skladu z določbami ZRPJN.

Glede zahteve izbranega ponudnika, da se mu prizna status stranskega intervenienta, pa Državna revizijska komisija pripominja, da določbe 199. člena ZPP v revizijskem postopku ni mogoče smiselno uporabiti na način, kot to predlaga izbrani ponudnik. V skladu s prvim odstavkom 199. člena ZPP se lahko tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, tej stranki pridruži. Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, in ima v nadaljnjem teku pravde pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil (prvi odstavek 201. člena ZPP). Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji (četrti odstavek 201. člena ZPP). Stranski intervenient lahko torej kot pomočnik stranke opravlja vsa procesna dejanja, ki jih sicer lahko opravi stranka, če ne pride do nasprotja med intervenientovimi in strankinimi dejanji.

Ne glede na odgovor na vprašanje, ali ima izbrani ponudnik v revizijskem postopku pravni ali le (za stransko intervencijo neupošteven) ekonomski interes, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se izbrani ponudnik v revizijskem postopku ne more pridružiti naročniku kot njegov pomočnik, ki lahko namesto njega opravlja procesna dejanja, predvidena z ZRPJN. Naročnik namreč v revizijskem postopku nima položaja stranke, temveč položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo in ga lahko bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Priznanje vloge stranskega intervenienta izbranemu ponudniku bi tako lahko pripeljalo do položaja, ko bi izbrani ponudnik v primeru molka naročnika sam opravil procesno dejanje iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN in sam odločil o zahtevku za revizijo. Navedeno pomeni, da izbrani ponudnik ne more biti stranski intervenient oz. pomočnik naročnika v revizijskem postopku oz. da institut stranske intervencije v revizijskem postopku ni smiselno uporabljiv. Vlogo izbranega ponudnika lahko zato Državna revizijska komisija obravnava le kot vlogo v smislu drugega odstavka 21. člena ZRPJN. Sicer pa ZRPJN položaj izbranega ponudnika posebej ureja v drugem odstavku 12. člena ter tretjem odstavku 20. člena, v skladu s katerima mora biti le-ta obveščen o revizijskem postopku in mu mora naročnik posredovati tudi kopijo zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija pa svojo odločitev o zahtevku za revizijo. Pravno varstvo izbranega ponudnika je v primeru, če je zahtevku za revizijo ugodeno in je odločitev o dodelitvi naročila razveljavljena, zagotovljeno v novem revizijskem postopku, ki ga lahko (prejšnji) izbrani ponudnik sproži z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper novo odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka. V zahtevku za revizijo je vlagatelj priglasil 3000 točk za sestavo zahtevka, 100 točk za konferenco s stranko, 150 točk za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, 100 točk za poizvedbo o oddaji kopije ponudbe na Državno revizijsko komisijo, 2% materialnih stroškov, 200.000,00 SIT za takso ter 20% DDV. V obvestilu o nadaljevanju je vlagatelj zahteval še 100 točk za sestavo obvestila, 2% materialnih stroškov ter 20% DDV, v pripravljalni vlogi (vloga z dne 27.10.2006) pa še 3000 točk za sestavo pripravljalne vloge, 2% materialnih stroškov ter 20% DDV.

Iz naročnikovega sklepa z dne 17.10.2006 je razvidno, da je vlagateljevemu zahtevku v stroškovnem delu delno ugodil, in sicer v višini ene osmine dela priglašenih stroškov, v preostalem delu pa ga je zavrnil. Kot opozarja tudi vlagatelj iz sklepa ni razvidno, zakaj je naročnik vlagatelju priznal le eno osmino dela priglašenih stroškov, saj je glavnemu zahtevku v celoti ugodil in razveljavil odločitev o oddaji naročila.

Ker je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil svojo odločitev o oddaji naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer 200.000,00 SIT za plačilo revizijske takse ter 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 2% materialnih stroškov od vrednosti 1000 točk ter 1% materialnih stroškov od presežka skupaj z DDV. Za sestavo obvestila o nadaljevanju Državna revizijska komisija vlagatelju priznava stroške v višini 50 točk in 2% materialnih stroškov skupaj z DDV. Skupaj mora torej naročnik vlagatelju plačati stroške v višini 608.012,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 22.11.2006


predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






































Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- SRC.SI d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana
- Astec d.o.o., Tržaška cesta 118
- Liko Pris d.o.o., Verd 100a, Vrhnika
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran