Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-362/2006 Bolnišnica Sežana

    Številka: 018-362/06-42-3529
    Datum sprejema: 20. 11. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Sonji Drozdek-šinko, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za dializni material (sklop 01: Poliamidni dializatorji) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba MEDIS, d. o. o., Brnčičeva 1, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Bolnišnica Sežana, Cankarjeva ulica 4, 6210 Sežana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 20. novembra 2006

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 21. avgusta 2006 se ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, v katerem se nanaša na sklop 01: Poliamidni dializatorji.

    2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 100.000,00 SIT in sicer v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 29. maja 2006 sprejel "Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila" številka JN 02/06 za nakup dializnega materiala po omejenem postopku, javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila pa je bil razdeljen na 13 sklopov in objavljen v
    - Uradnem listu Republike Slovenije številka 76-77/06, z dne 21. julija 2006, pod številko objave Ob-20732/06, ter
    - Uradnem listu EU številka 2006/S 132, z dne 14. julija 2006, pod številko objave 141485
    (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Vlagatelj je pred rokom za sprejemanje prijav (do dne 22. avgusta 2006 do 11. ure), dne 21. avgusta 2006, oddal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 22. avgusta 2006 ob 7. uri in 10 minut (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Iz zahtevka za revizijo izhaja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga v delu javnega naročila, ki se nanaša na sklop 01: Poliamidni dializatorji, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija spremeni razpisno specifikacijo za sklop 01 in naročniku naloži, da vlagatelju povrne stroške plačila takse v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

    Vkagatelj zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je v odgovoru na vprašanje "Sklop 01: Sprašujemo, če v tem sklopu lahko ponudimo polietersulfone, poliestersulfone in polisulfone"" odgovoril z "Dializatorji v sklopu 01 morajo biti poliamidni", vlagatelja nezakonito omejil pri prijavi, s tem, ko je določil čigave proizvode je potrebno ponuditi. Specifikacija ponujenega blaga pod sklopom 01: Poliamidni dializatorji je po mnenju vlagatelja omejena tako, da lahko ponudnik za navedbo predmeta naročila navede samo en material enega proizvajalca.

    Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s svojim ravnanjem iz prejšnjega odstavka:
    a) kršil Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK) in omogočil načine, s katerimi se preprečuje konkurenca;
    b) v nasprotju z Ustavo in zakonom omejil svobodno menjavo blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu;
    c) preprečil vlagatelju in ostalim prijaviteljem, da bi enakopravno konkurirali na razpisu;
    d) kršil tudi 32. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000; 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), saj pod blagovno znamko Poliamid S dializatorje proizvaja samo en proizvajalec in sicer Gambro iz švedske. Navedene membrane po mnenju vlagatelja ne vsebujejo niti sledu poliamida in so po kemični sestavi polyaryletersulfoni, paralele tem dializatorjem pa so ostale sintetične membrane, med njimi tudi polisulfonske. Da bi lahko ponudili vsi prijavitelji enakopravno, bi moral biti predmet naročila po mnenju vlagatelja: sintetične membrane ali pa poliamidne membrane in podobno;
    e) kršil načelo konkurenčnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.

    Vlagatelj zahtevku za revizijo v dokaz svojih navedb prilaga razpisno dokumentacijo (stran 23 - priloga 1 za sklop 01: Poliamidni dializatorji; odgovori na vprašanja z dne 18. avgusta 2006; kopija pregleda dializnih membran; Premru V: Dializno zdravljenje, Ljubljana 2004, strani od 89 do 94; F. Gores, P. Montag et associates: Biomaterials 23 (2002): "Verification of the chemical composition and specifications of haemodialysis membranes by NMR and GPC-FTIR-coupled spectroscopy"), predlaga pa tudi izvedbo dokaza z izvedencem nefrologom, ki bo, po mnenju vlagatelja, ugotovil, da so dializatorji s polisulfonsko membrano paralele dializatorjem s poliamidno membrano.

    Naročnik je vlagatelja z dopisom, izdanim dne 23. avgusta 2006, ki ga je vlagatelj prejel dne 25. avgusta 2006, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse v višini 200.000,00 SIT (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT priložil že zahtevku za revizijo), vlagatelj pa je svoj zahtevek za revizijo dopolnil dne 25. avgusta 2006 (oddanim na pošto priporočeno s povratnico istega dne).

    Naročnik je dne 08. septembra 2006 izdal sklep številka JN 02/06, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, ter odločil, da se zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov takse ne ugodi, vlagatelju pa naložil plačilo stroškov v višini 403.920,00 SIT, v roku 15. dni od prejema predmetnega sklepa, da ne bo izvršbe (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik uvodoma povzema dotedanji postopek oddaje javnega naročila in vsebino vlagateljevega zahtevka za revizijo, v nadaljevanju pa:
    - naročnik opozarja na ZJN-1 in odločitve Državne revizijske komisije, ki je v svojih odločbah že večkrat zapisala, da ZJN-1 ne vsebuje nobenih določil, ki bi naročniku neposredno zapovedovala, kako mora oblikovati predmet javnega naročila ter kako morajo biti oblikovane oziroma kako se morajo imenovati smiselno zaključene celote (sklopi);
    - da se ni odločil za delitev sklopov na celulozne (naravne) membrane in sintetične (iz umetnih snovi) membrane, saj so celulozne membrane že nekoliko zastarele, prav tako pa je kemična sestava sintetičnih membran zelo različna in posamezna sestavina različno vpliva na lastnosti in učinke dializatorja. Izbira polimera bistveno vpliva na to, kakšne bodo fizikalno kemične in uporabne lastnosti membrane. Membrana poliamidnega dializatorja, za katerega se je odločil naročnik, je po njegovem mnenju visoko kvalitetna, ima visok očistek ter v vseh pogledih ustreza potrebam naročnika;
    - da zavrača očitke vlagatelja, po katerih naj bi naročnik s poimenovanjem sklopa navajal posamezne blagovne znamke, patente, tipe ali posebne izvore ali izdelave, saj ni v nobenem delu razpisne dokumentacije navedeno ime izdelka ali proizvajalca;
    - da zaradi lastnosti posameznih sintetičnih membran ne more slediti navedbi vlagatelja, da so paralele poliamidnih dializatorjev vse druge sintetične membrane, med njimi tudi polisulfonske;
    - da je delitev dializatorjev na skupini s poliamidno in polisulfonsko membrano skladna z intenco, da se bolniki zaščitijo pred nepredvidenimi hudimi sistemskimi napakami v zvezi z dializatorji enega proizvajalca, prav tako pa je to skladno s svetovno in evropsko klinično prakso (naročnik je v tem pogledu sledil zgledu nekaterih drugih naročnikov, ki so v svojih razpisih, ki so se nanašali na isti predmet, določili enako ime in vsebino predmetnih sklopov);
    - da polisulfonskih dializatorjev vlagatelju ni dovolil ponuditi pod sklopom 01, saj je naročnik za te dializatorje oblikoval sklop 02;
    - da z razpisno dokumentacijo ni kršil določb ZJN-1, Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK) ali drugih zakonskih in ustavnih predpisov.

    Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo še navaja, da so mu v postopku odločanja v zvezi z revizijskim zahtevkom vlagatelja nastali stroški, povezani s pravnim svetovanjem. Naročnik tako v revizijski postopek priglaša stroške odvetniških storitev v protivrednosti 3.000 točk, povečanih za 20 % davek na dodano vrednost in 2 % materialnih stroškov. Naročnik dodaja, da ni pravni strokovnjak in nima zaposlenega kvalificiranega delavca za pripravo odločb v revizijskih zahtevkih, zaradi česar je na podlagi 22. člena ZJN-1 pooblastil odvetnika, ki je izvedel postopek v imenu in za račun naročnika.

    Vlagatelj je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 11. septembra 2006, kar izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, dne 12. septembra 2006 pa je priporočeno (s povratnico) na pošto oddal "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO".

    Naročnik je z dopisom "Predložitev dokumentacije", izdanim dne 18. septembra 2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Naročnik je dne 19. septembra 2006 po hitri pošti oddal pripravljalno vlogo, v kateri Državni revizijski komisiji predlaga, da v primeru, če oceni, da bo potrebno v postopku odločanja o revizijskem zahtevku zaslišati izvedenca, zasliši izvedenca kemijske stroke in ne izvedenca nefrologa. Naročnik svoj predlog še utemeljuje na način, da je v konkretnem primeru sporna kemijska sestava poliamidnih dializatorjev ter njihove lastnosti delovanja glede na sestavine membran v dializatorjih, zaradi česar bi izvedenec kemijske stroke po njegovem mnenju lažje navedel in analiziral sporna dejstva.

    Vlagatelj je dne 21. septembra 2006 priporočeno s povratnico na pošto oddal "Komentar na PRIPRAVLJALNO VLOGO NAROČNIKA v reviziji postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za dobavo dializnega materiala za sklop 01-poliamidni dializatorji, objavljenim v Uradnem listu RS, številka 76-77/2006 z dne 21.7.2006." (v nadaljnjem besedilu: komentar na naročnikovo pripravljalno vlogo). V komentarju na naročnikovo pripravljalno vlogo vlagatelj navaja, da po njegovem mnenju izvedenec kemijske stroke v okviru svojega strokovnega znanja seveda lahko poda natančno kemijsko sestavo posamične membrane v dializatorju, kar pa nikakor ni odločilno za njeno funkcionalnost, še posebej, ker gre za manjša kemijska odstopanja, ki pa v uporabnosti nimajo večje vloge. Dejansko funkcionalnost umetne ledvice, kjer je treba opredeliti predvsem sposobnost filtracije in biokompatibilnost, lahko po mnenju vlagatelja namreč opredeli le zdravnik - specialist nefrolog, ki je seznanjen s kemično sestavo, biokompatibilnostjo in sposobnostjo filtracije.

    Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN s sklepom številka 018-362/06-42-3057, izdanim dne 03. oktobra 2006, za strokovnjaka v predmetnem revizijskem postopku imenovala prof. dr. Jožeta Drinovca, dr. med., Poljanski nasip 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak). Strokovnjaku je Državna revizijska komisija posredovala vso relevantno dokumentacijo. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju tudi naložila, da mora založiti predujem za izvedbo dokaza s strokovnjakom v znesku 200.000,00 SIT in Državni revizijski komisiji predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je v postavljenem roku vplačal predujem in z dopisom "Potrdilo o plačilu predujma za izdelavo izvedenskega mnenja", izdanim dne 06. oktobra 2006, Državni revizijski komisiji posredoval kopijo potrdila o plačilu predujma v višini 200.000,00 SIT.

    Državna revizijska komisija je strokovnjaku dne 10. oktobra 2006 po pošti priporočeno s povratnico poslala "Prošnjo za izdelavo strokovnega mnenja" številka 018-362/06-42-3111. Dne 20. oktobra 2006 je Državna revizijska komisija prejela strokovnjakovo "Ekspertno mnenje v zvezi z javnim naročilom za dializni material naročnika Bolnišnica Sežana" z dne 20. oktobra 2006 (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje), katerega je, skupaj z zastavljenimi vprašanji, odposlala v odgovor oziroma mnenje vlagatelju in naročniku dne 23. oktobra 2006. Vlagateljev "Odgovor na dopis številka 018-362/06-42-3320 z dne 23.10.2006 z zadevo: Strokovno mnenje" z dne 25. oktobra 2006 je Državna revizijska komisija prejela dne 26. oktobra 2006 (v nadaljnjem besedilu: vlagateljev odgovor na strokovno mnenje), naročnikov "ODGOVOR NA STROKOVNO MNENJE V reviziji postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za dobavo dializnega materiala za sklop 01 - poliamidni dializatorji, objavljenim v Uradnem listu RS, številka 76-77/2006 z dne 21.07.2006", izdan z dne 26. oktobra 2006, pa je Državna revizijska komisija prejela dne 27. oktobra 2006 (v nadaljnjem besedilu: naročnikov odgovor na strokovno mnenje).

    Dne 02. novembra 2006 je Državna revizijska komisija na strokovnjaka naslovila prošnjo za dopolnitev strokovnega mnenja, ki jo je odposlala v vednost tudi vlagatelju in naročniku. Strokovnjakovo dopolnitev strokovnega mnenja, poimenovano "Dopolnitev ekspertnega mnenja v zvezi z javnim naročilom za dializni material naročnika Bolnišnica Sežana", izdano dne 07. novembra 2006 (v nadaljnjem besedilu: dopolnjeno strokovno mnenje), je Državna revizijska komisija prejela dne 08. novembra 2006. Istega dne je Državna revizijska komisija dopolnjeno strokovno mnenje odposlala v odgovor oziroma mnenje vlagatelju in naročniku, ki sta ga oba prejela dne 09. novembra 2006. Vlagateljev "Odgovor na dopis številka 018-362/06-42-3367 z dne 8.11.2006 z zadevo: Dopolnjeno strokovno mnenje" z dne 10. novembra 2006 je Državna revizijska komisija prejela dne 13. novembra 2006, naročnikov "ODGOVOR NA DOPOLNJENO STROKOVNO MNENJE V reviziji postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za dobavo dializnega materiala za sklop 01 - poliamidni dializatorji, objavljenim v Uradnem listu RS, številka 76-77/2006 z dne 21.07.2006", izdan z dne 13. novembra 2006, pa je Državna revizijska komisija prejela dne 15. novembra 2006.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo razdelil na trinajst sklopov, vlagatelj pa vlaga zahtevek za revizijo zgolj v sklopu 01: Poliamidni dializatorji. Vlagatelj v povezavi s sklopom 01: Poliamidni dializatorji naročniku očita, da je s tem, ko je v odgovoru na vprašanje "Sklop 01: Sprašujemo, če v tem sklopu lahko ponudimo polietersulfone, poliestersulfone in polisulfone"" odgovoril z "Dializatorji v sklopu 01 morajo biti poliamidni", vlagatelja nezakonito omejil pri prijavi, s tem, ko je določil čigave proizvode je potrebno ponuditi. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku 3. člena razpisne dokumentacije pod poglavjem "1.2. PREDMET JAVNEGA NAROČILA" zapisal, da je predmet javnega naročila dializni material, ki je razdeljen po skupinah, ki tvorijo samostojne sklope, naštete v nadaljevanju predmetnega člena. Naročnik je v drugem odstavku istega člena zapisal še: "Podrobnejši seznam proizvodov, ki so predmet javnega naročila, je razviden iz "PRILOGE 1: Opis predmeta naročila". Priloga je oblikovana za vsak posamezni sklop.", v 4. členu pa: "Izbrani kandidat bo smel ponudbo predložiti za en sklop, za dva ali več sklopov ali pa za vse sklope.".

    Glede na doslej navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v dokument "PRILOGA 1: OPIS PREDMETA NAROČILA" na 23. strani naročnikove razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: priloga za sklop 01), ki predstavlja "SEZNAM PROIZVODOV, KI TVORIJO SKLOP 01: POLIAMIDNI DIALIZATORJI". Ob vpogledu v prilogo za sklop 01 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej navedel nazive proizvodov pod tremi zaporednimi številkami, pri čemer se nazivi proizvodov ("Poliamidna membrana HF") med seboj razlikujejo po površini membrane na m² (odstop površine je lahko +/- 0,1 m²; naročnik pa je na vprašanje enega od kandidatov dne 21. avgusta 2006 odgovoril, da dovoljuje odstopanje površin poliamidnih dializatorjev v sklopu 01 za +/- 0,2 m²).

    Ob vpogledu v naročnikovo dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila tudi to, da je naročnik v dokumentu "JAVNO NAROČILO 02/06 - DODATNO POJASNILO RAZPISNE DOKUMENTACIJE", izdanem dne 16. avgusta 2006, na vprašanje "Sklop 01: Sprašujemo, če v tem sklopu lahko ponudimo polietersulfone, poliestersulfone in polisulfone"" odgovoril z "Dializatorji v sklopu 1 morajo biti Poliamidni". Ker vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo trdi, da ga je naročnik s citiranim odgovorom nezakonito omejil pri prijavi s tem, ko je določil čigave proizvode je potrebno ponuditi (na ta način pa je po mnenju vlagatelja naročnik kršil tudi 32. člen ZJN-1), je Državna revizijska komisija izvedla dokaz s strokovnjakom s področja medicinske stroke, prof. dr. Jožetom Drinovcem, Poljanski nasip 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak).

    DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev pod poglavjem IV "Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo" (2. točka 23. člena "Tehnične specifikacije") določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci, pa tudi (8. točka 23. člena "Tehnične specifikacije"), da se tehnične specifikacije, če tega ne upravičuje predmet naročila, ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Podobno določa tudi 32. člen ZJN-1: "(1) Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. (2) Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave. (3) Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo "ali podobno"". Državna revizijska komisija ugotavlja, da so tehnične specifikacije, skladno s prvim odstavkom 31. člena ZJN-1, obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, določitev tehničnih specifikacij pa v okviru definiranja predmeta javnega naročila pomeni implementacijo načela transparentnosti. Tehnične specifikacije je potrebno v razpisni dokumentaciji določiti na način, da s tem posamezni ponudniki (kandidati) ali kategorije ponudnikov (kandidatov) ne bodo neupravičeno v boljšem ali slabšem položaju, pomenijo pa tudi izpolnitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (kandidati). Navedenih pravil se mora naročnik držati kljub temu, da je načeloma svoboden pri odločitvi o vprašanju,
    1. ali bo predmet javnega naročila razdelil na smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno, ali pa ga bo oddajal kot celoto,
    2. na koliko sklopov ga bo oblikoval (in v kakšne smiselno sklenjene celote).
    Naročnik mora ob tem upoštevati načelo gospodarnosti, pa tudi okoliščino, ali je (ne)oddaja naročila po sklopih morebiti diskriminatorna.

    Na podlagi doslej izpostavljenega je mogoče zaključiti, da prvi odstavek 32. člena ZJN-1 preprečuje oziroma prepoveduje naročniku določiti takšne tehnične specifikacije, ki bi posamezne ponudnike (kandidate) ali več ponudnikov (kandidatov) v odnosu do ostalih potencialnih ponudnikov (kandidatov) postavljale neupravičeno (iz neobjektivnih razlogov) v boljši oziroma ugodnejši položaj ali pa jih neupravičeno izločile. Navedena določba pomeni tudi spoštovanje načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (kandidati) kot enega od temeljnih načel javnega naročanja (5. člen ZJN-1), saj a priori ne prepoveduje določenih konkretnih tehničnih specifikacij, prepoveduje pa uporabo tistih tehničnih specifikacij, za katere ni objektivno upravičenih razlogov. Prvi stavek drugega odstavka 32. člena ZJN-1 namreč nedvoumno določa, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Opravičljivost je v tem primeru odvisna od naročnikovih objektivnih potreb in ne od ponudnikovih (kandidatovih) subjektivnih okoliščin.

    ZJN-1 torej domneva, da je zapis določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev nedopusten, pri čemer pa naročniku omogoča, da zatrjuje (in dokaže) nasprotno. Dokazno breme je v tem primeru torej na naročniku (obrnjeno dokazno breme).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahteve tehnične dokumentacije za sklop 01: Poliamidni dializatorji potrebno smiselno obravnavati kot pogoj, pogoj pa je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (deseta točka 3. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim ugotavlja, da je strokovnjak v izdanem strokovnem mnenju na vprašanje, "ali poliamidne dializatorje, kakršni izhajajo iz opisa predmeta naročila za sklop 01, dejansko proizvaja le en proizvajalec na svetu in sicer družba Gambro iz švedske" V kolikor naročnikovim zahtevam, kakršne izhajajo iz opisa predmeta naročila za sklop 01, ustreza več (poliamidnih) dializatorjev (več različnih proizvajalcev), nam prosim odgovorite, približno koliko je teh dializatorjev oziroma proizvajalcev dializatorjev in kateri so to (vključno z njihovo blagovno znamko oziroma firmo in sedežem proizvajalca)", odgovoril:
    - "Poliamidno membrano izdeluje le en proizvajalec, to je Gambro", pa tudi
    - "Hemodializatorje s poliamidno membrano izdeluje le en proizvajalec, Gambro iz švedske",
    v dopolnjenem strokovnem mnenju pa je zapisal:
    - "Ponavljam: Zdaj je za Slovenijo samo en dobavitelj hemodializatorjev s poliamidno membrano, Gambro iz švedske, z zastopnikom v Italiji".
    Strokovnjak je citirani odgovor zapisal zelo jasno, pri čemer naročnik ugotovitvi strokovnjaka v odgovoru na strokovno mnenje ni nasprotoval oziroma mu oporekal, vlagatelj pa je v odgovoru na strokovno mnenje zapisal le "Na našo trditev, da poliamidne dializatorje proizvaja le en proizvajalec je ekspert (pravilno: strokovnjak; opomba Državne revizijske komisije) odgovoril pritrdilno (Gambro)". Državna revizijska komisija je strokovno mnenje v tem delu ocenila za jasno in nedvoumno ter mu v celoti sledila. Mnenje strokovnjaka je namreč rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije, temelji pa na strokovnjakovem strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila.

    Na podlagi prejetega strokovnega mnenja, dopolnjenega strokovnega mnenja, stališč in argumentov, ki sta jih v povezavi s strokovnim mnenjem in dopolnjenim strokovnim mnenjem podala vlagatelj in naročnik, na podlagi odstopljene dokumentacije v predmetnem javnem naročilu in na podlagi vsega doslej zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tehnično specifikacijo za sklop 01: Poliamidni dializatorji, kakršna izhaja iz njegove razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo, kršil določilo prvega in drugega odstavka 32. člena ZJN-1. Poliamidno membrano, skladno z izdelanim strokovnim mnenjem, namreč izdeluje le en proizvajalec, to je družba Gambro iz švedske. Ob navedenem Državna revizijska komisija poudarja, da mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZJN-1 zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo bodisi krajevno bodisi osebno diskriminacijo. V pravu javnih naročil se glede diskriminacije izpostavlja njuni dve podvrsti in sicer tako imenovano odkrito diskriminacijo in tako imenovano prikrito diskriminacijo, torej diskriminacijo, ko so pogoji za vse ponudnike (kandidate) enaki, vendar ti formalno enaki pogoji za vse ponudnike (kandidate) dajejo prednost določenemu ponudniku (kandidatu) oziroma določenim izmed njih. V obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o odkriti diskriminaciji, vprašanje pa je, ali gre v konkretni zadevi za prikrito diskriminacijo. Da lahko govorimo o takšni vrsti diskriminacije, mora biti poleg prve predpostavke, to je obstoja pogoja, ki potencialno daje prednost določenemu ponudniku (kandidatu), podana tudi druga predpostavka, neobstoj objektivnih razlogov za takšno razlikovanje. V primeru, če je izpolnitev formalno enakih pogojev s strani različnih ponudnikov (kandidatov) različno težavna, ni mogoče govoriti o diskriminaciji, če so postavljeni pogoji rezultat objektivnih razlogov. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil namreč varuje enakopravnost ponudnikov (kandidatov) pri ponujanju blaga. Enakopravnost pa ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom (kandidatom) omogočiti dejansko enak položaj, nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih, naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Vendar pa ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru niti v razpisni dokumentaciji niti v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo niti v stališčih in argumentih, ki jih je podal v povezavi s strokovnim mnenjem in dopolnjenim strokovnim mnenjem, ni uspel v zadostni meri pojasniti okoliščin, ki bi objektivno upravičevale postavljene tehnične zahteve v sklopu 01: Poliamidni dializatorji. Naročnik je namreč v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal le: "Delitev dializatorjev na skupini s poliamidno in polisulfonsko membrano je skladna z intenco, da se bolniki zaščitijo pred nepredvidenimi hudimi sistemskimi napakami v zvezi z dializatorji enega proizvajalca, ter da je to skladno s svetovno in evropsko prakso. Naročnik je v tem pogledu sledil tudi zgledu Ministrstva za zdravje, Kliničnega centra in drugih večjih bolnišnic, ki so v svojih razpisih, ki so se nanašali na isti predmet, določili enako ime in vsebino obeh predmetnih sklopov.". V povezavi z navedenim pa gre ugotoviti, da je strokovnjak v strokovnem mnenju zapisal: "Če primerjamo poliamidno membrani (pravilno: membrano; opomba Državne revizijske komisije) in polisulfonsko, lahko rečemo, da sta različni, da imata nekoliko različne lastnosti glede permeabilnosti in adsorpcije, pa tudi glede biokompatibilnosti. Nihče še ni dokazal, da so te razlike klinično (za bolnike) pomembne." in še dodal: "Manj napak pri delu osebja je, če se v centru uporablja isti sistem od monitorja, dializatorja, cevja, do dializne raztopine. Gre za praktičnost, ne pa nujo." Ob tem je strokovnjak na prošnjo Državne revizijske komisije po dodatnem pojasnilu, ki se je glasilo, ali je â??"odgovor razumeti na način, da je, glede na pogostost, intenzivnost in vrste napak pri delu osebja, če se v centru NE uporablja isti sistem (istega proizvajalca) od monitorja oziroma dializatorja do cevja, delitev dializatorjev na skupini s poliamidno in polisulfonsko membrano dejansko skladna z intenco, da se bolniki zaščitijo pred nepredvidenimi hudimi sistemskimi napakami v zvezi z dializatorji enega proizvajalca" Na kakšen način napake pri delu osebja, če se v centru NE uporablja isti sistem (istega proizvajalca) od monitorja oziroma dializatorja do cevja, lahko vplivajo na bolnike" Lahko pride iz razloga, ko se na aparatu (monitorju) proizvajalca X uporablja dializator proizvajalca Y (vključno s cevnim sistemom proizvajalca Y), do (ne)predvidenih hudih sistemskih napak v zvezi z dializatorji enega proizvajalca, ki (neposredno ali posredno) vplivajo na bolnike (in njihovo zdravstveno stanje)" Je torej delitev dializatorjev na skupini s poliamidno in polisulfonsko membrano v primeru, ko ima naročnik že specifične aparate (monitorje), (skladno z intenco, da se bolniki zaščitijo pred nepredvidenimi hudimi sistemskimi napakami v zvezi z dializatorji enega proizvajalca):
    - nujna in potrebna
    ali
    - gre zgolj za praktičnost"", odgovoril na sledeč način: "Isti sistemi od monitorja do hemodializatorja in cevja so torej zaželeni, praktični, ne pa nujni. Vendar praktičnost povečuje varnost.".

    Delitev membran oziroma hemodializatorjev s poliamidno in polisulfonsko membrano je sicer skladna z mednarodno in tudi evropsko klinično prakso, kakor to v strokovnem mnenju navaja strokovnjak, vendar pa je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo odločitev za oblikovanje dveh ločenih sklopov (sklop 01: Poliamidni dializatorji in sklop 02: Polisulfonski dializatorji) utemeljeval na način, â??"da se bolniki zaščitijo pred nepredvidenimi hudimi sistemskimi napakami v zvezi z dializatorji enega proizvajalca"â??, pri čemer pa je strokovnjak v strokovnem mnenju v povezavi z navedenim zapisal, da "Nihče še ni dokazal, da so te razlike klinično (za bolnike) pomembne.", nato pa na (dodatno) vprašanje "Ali je delitev dializatorjev na skupini s poliamidno in polisulfonsko membrano skladna z intenco, da se bolniki zaščitijo pred nepredvidenimi hudimi sistemskimi napakami v zvezi z dializatorji enega proizvajalca"" odgovoril: "Če so bile"â?? â??"mišljene hude sistemske reakcije pri bolniku, moram pribiti, da so to reakcije izključno na etilen oksid, že opuščeno sredstvo (poudarila Državna revizijska komisija) za sterilizacijo hemodializatorjev, cevja in dializnih igel". Strokovnjak ob zapisanem v strokovnem mnenju sicer navaja "Manj napak pri delu osebja je, če se v centru uporablja isti sistem od monitorja, dializatorja, cevja, do dializne raztopine", v dopolnjenem strokovnem mnenju pa "Isti sistemi od monitorja do hemodializatorja in cevja so torej zaželeni, praktični, ne pa nujni. Vendar praktičnost povečuje varnost", a dodaja, da "Gre za praktičnost ne pa nujo". V povezavi z zapisanim je Državna revizijska komisija prepričana, da naročnik že po naravi svojega dela, skladno z zdravniško doktrino in etiko, ves čas sledi razvoju medicine, tehnike in proizvodov, ki jih uporablja pri svojem delu. Tudi v primeru, ko se pri naročniku ne bi uporabljal isti sistem od monitorja, dializatorja, cevja, do dializne raztopine, njegovo skrbno in vestno ravnanje s tem ne bi moglo biti izključeno, temveč mora po stopnji intenzitete biti najmanj enako tistemu, po katerem se je naročnik ravnal pri svojem dosedanjem delu (ko je uporabljal isti sistem). Nenazadnje gre naročnika spomniti tudi na to, da lahko za izobraževanje glede spornih membran (v odvisnosti od tega, kateri sistem se pri njem uporablja), če ocenjuje to za potrebno, poskrbi tudi preko izbranega (najugodnejšega) ponudnika.

    Državna revizijska komisija skladno z vsem doslej navedenim torej ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru ni uspel v zadostni meri pojasniti okoliščin, ki bi objektivno upravičevale postavljene tehnične zahteve v sklopu 01: Poliamidni dializatorji (zgolj zatrjevanje skladnosti s svetovno in evropsko prakso ter zgled Ministrstva za zdravje, Kliničnega centra in drugih večjih bolnišnic, ki so v svojih razpisih, ki so se nanašali na isti predmet, določili enako ime in vsebino obeh predmetnih sklopov, ne zadostuje). Naročnik v svojem odgovoru na strokovno mnenje le-temu ni izrecno nasprotoval. Menil je, da je le nekoliko nejasno in predlagal njegovo dopolnitev strokovnega mnenja v delu, ki se je nanašalo na peto postavljeno vprašanje, pri čemer je Državna revizijska komisija navedenemu predlogu sledila. Na kasnejšo dopolnitev izvedenskega mnenja pa naročnik ni podal nobenih pripomb. Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega ugotavlja, da so v tem delu zahtevka za revizijo podane navedbe vlagatelja utemeljene.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je z njegovim ravnanjem kršil Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK). V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list Republike Slovenije, številka 56/1999 in 37/2004; v nadaljnjem besedilu: Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence) ureja prepovedane omejitve konkurence, varstvo in ukrepe, če do takih omejitev pride, organe, ki skrbijo za varstvo konkurence, njihove pristojnosti in postopek državnih organov in strank v zvezi z omejitvami konkurence. Prvi odstavek 15. in prvi odstavek 17. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence določata, da nadzor nad uporabo določb omenjenega zakona izvaja Urad za varstvo konkurence (ki obenem tudi vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom, Državnemu zboru in vladi pa daje mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti). Skladno z doslej navedenim gre vlagatelja opozoriti, da Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil ne ugotavlja obstoja kršitev pravil Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence s strani ponudnikov kot subjektov na trgu, saj je, kot že zapisano, za nadzor nad uporabo določb Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence v skladu s 15., 17. in 18. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence pristojen Urad za varstvo konkurence. Vlagatelja je potrebno še opomniti, da ima, skladno z določili 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, po pravilih obligacijskega prava pravico zahtevati odškodnino (uveljavljati odškodninski zahtevek), če bi mu bila z dejanji, ki so po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence nedopustna, storjena škoda.

    Določba 5. člena ZJN-1, ki normira načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, se nanaša na ravnanja naročnika, saj mu zapoveduje, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s pravili o varstvu konkurence. V reviziji postopkov oddaje javnih naročil na podlagi ZRPJN lahko zato Državna revizijska komisija ugotavlja skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja, medtem ko presoja skladnosti ravnanja ponudnikov s predpisi, za nadzor katerih je v skladu z zakonom pristojen drug organ, ni v njeni pristojnosti.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je v nasprotju z Ustavo in zakonom omejil svobodno menjavo blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel konkretne pravice, zajamčene z Ustavo Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, številka 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljnjem besedilu: Ustava Republike Slovenije), ki naj bi mu bila kršena. Na podlagi ostalih vlagateljevih navedb pa je mogoče nedvoumno zaključiti, da vlagatelj naročniku očita kršitev tretjega odstavka 74. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

    Kakor že zgoraj navedeno, Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil tako ne ugotavlja obstoja kršitev pravil Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence s strani ponudnikov kot subjektov na trgu, ki bi posledično lahko pomenile tudi kršitev Ustave Republike Slovenije v poglavju, v katerem zagotavlja pravno varstvo na področju gospodarskih in socialnih razmerij.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da predmetno javno naročilo preprečuje vlagatelju in ostalim prijaviteljem, da bi enakopravno konkurirali na razpisu. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da:
    - prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila;
    - drugi odstavek 9. člena ZRPJN pa, da lahko v primeru, če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, vložijo zahtevek za revizijo tudi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence. Navedeni organi lahko zahtevek za revizijo vložijo kadarkoli med potekom postopka, vendar najkasneje do dokončnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti.
    Glede na zapisano velja vlagatelja opozoriti, da gre citirana odstavka 9. člena ZRPJN interpretirati na način, da lahko vsak ponudnik (prijavitelj) v postopku revizije postopka javnega naročanja ščiti le lastni interes, ne pa tudi interesov drugih (dejanskih ali potencialnih) ponudnikov (prijaviteljev). V primeru ogroženosti javnega interesa namreč lahko zahtevek za revizijo vložijo le Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence.

    Glede vlagateljeve navedbe, da je z ravnanjem naročnika, ki je oblikoval dva ločena sklopa (sklop 01: Poliamidni dializatorji in sklop 02: Polisulfonski dializatorji), kršeno načelo učinkovitosti porabe javnih sredstev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da 4. člen ZJN-1 (Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev) določa, da mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. V skladu s 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti dejstva, hkrati pa jih mora konkretizirati in zanje ponuditi dokaze. To od njega ne zahteva le 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, temveč tudi 7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ki postavlja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ker Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, je meritorno obravnavala tiste navedbe iz zahtevka za revizijo, ki jih je vlagatelj konkretiziral, ni pa vsebinsko obravnavala navedbe, v kateri vlagatelj podaja le pavšalno navedbo o domnevni kršitvi načela učinkovitosti porabe javnih sredstev. Državna revizijska komisija vlagatelja opominja, da so lahko predmet meritorne presoje le konkretizirane kršitve, navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj domneva o določenih dejstvih, pa v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

    V zvezi s predlogom vlagatelja, da Državna revizijska komisija spremeni razpisno specifikacijo za sklop 01: Poliamidni dializatorji, Državna revizijska komisija poudarja, da ima zgolj kasatorična pooblastila (ne pa tudi reformatoričnih), kar pomeni, da lahko ugotovi (ne)zakonitost naročnikovega ravnanja, ne more pa nadomestiti naročnikovih odločitev ali ravnanj.

    Skladno z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN lahko da Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Glede na navedeno Državna revizijska komisija pripominja, da ima naročnik možnost izbire ali bo v razveljavljenem delu razpisno dokumentacijo oblikoval na način, da sklop 01: Poliamidni dializatorji in sklop 02: Polisulfonski dializatorji združi v en sam sklop ali pa bo razpisno dokumentacijo oblikoval na drug ustrezen način, ki bo skladen z ZJN-1, zlasti njegovimi temeljnimi načeli.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, naj Državna revizijska komisija naročniku naloži, da vlagatelju povrne stroške plačila takse v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

    Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Na podlagi navedenega in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN je tako Državna revizijska komisija odločila le o povračilu tistih stroškov vlagatelja, za katere je predlagal povračilo in jih je obenem opredeljeno navedel. Državna revizijska komisija, skladno z navedenim, vlagatelju priznava stroške, nastale v zvezi z zahtevkom za revizijo, to je stroške takse v višini 100.000,00 SIT. Iz stroškovnika, ki je naveden v zahtevku za revizijo, namreč izhaja, da vlagatelj zahteva povračilo navedenih stroškov.

    Vlagatelj je za izvedbo dokaza s strokovnjakom dne 06. oktobra 2006 založil predujem v višini 200.000,00 SIT, pri čemer dejanski stroški za izvedbo dokaza s strokovnjakom sovpadajo z višino založenega predujma.

    Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagateljevemu predlogu za pričetek teka zakonitih zamudnih obresti na priznane stroške "v roku 8 dni od izdaje odločbe" (naročnika), saj za upoštevanje takšnega predloga pravne podlage ni najti.

    Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 100.000,00 SIT in sicer v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo v IV) točki navaja, da so mu v postopku odločanja v zvezi z revizijskim zahtevkom vlagatelja nastali stroški, ki jih specificira. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, četrti odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na neutemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno naročnikovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrniti.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 20. novembra 2006


    Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - Bolnišnica Sežana, Cankarjeva ulica 4, 6210 Sežana
    - MEDIS, d. o. o., Brnčičeva 1, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran