018-432/2006 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Čiščenje poslovnih prostorov z dobavo sanitarno papirne galanterije in čistil" na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Optima d.o.o., Trg svobode 21, Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.11.2006

odločila:

Pritožba vlagatelja z dne 09.11.2006 se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 80/06 dne 28.07.2006 in v Uradnem listu ES objavil predmetno javno naročilo. Naročnik je dne 11.09.2006 sprejel Odločitev o oddaji naročila, na podlagi katere je predmetno naročil po sklopih oddal posameznim ponudnikom.

Vlagatelj je z vlogo, datirano dne 13.10.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik za pravilne, primerne in sprejemljive pripoznal tudi ponudbe ponudnikov, ki dokazljivo ne izpolnjujejo vseh zahtev naročnika, s tem pa je v neenak in neenakopraven položaj postavil ponudnike, ki so pri izdelavi ponudbe dosledno upoštevali vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik Intel servis d.o.o. za 10. sklop, za katerega je vlagatelj oddal ponudbo, ni upošteval vseh zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je vlagatelj oškodovan. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponudbena cena izbranega ponudnika ne zdrži preizkusa ponudbenih cen, saj zadošča zgolj za del stroškov dela (zagotavljanje bruto minimalne plače s prispevki delodajalca v znesku 218,98 SIT/m2). Ponudbena cena izbranega ponudnika je tako po mnenju vlagatelja tako nizka, da bi jo stežka označili za "neobičajno nizko ceno". Naročnik je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb opustil možnost zahtevati od kateregakoli ponudnika razlago ponudbe, vključno z razčlembo končne ponudbene cene. Kot drugo, vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbeni ceni ni upošteval vseh zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 08.09.2006 sprejel sklep št. 9100-14/2006-DI/17, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, iz razloga, ker mu ne priznava aktivne legitimacije. Naročnik svojo odločitev obrazloži z ugotovitvijo, da je vlagatelj sicer izkazal interes za dodelitev naročila za 10. sklop, vendar pa vlagatelj ni izkazal realne stopnje verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode. Vlagatelj namreč izpodbija kot nepravilno, neprimerno in nesprejemljivo zgolj ponudbo izbranega ponudnika za 10. sklop, pri čemer le pavšalno zatrjuje, da je sam kot ponudnik zaradi odločitve naročnika oškodovan. Vlagatelj pa ne zatrjuje, da sta nepravilni, neprimerni ali nesprejemljivi tudi ponudbi ostalih dveh neizbranih ponudnikov za 10. sklop, ki sta po merilih dosegli večje število točk kot ponudba vlagatelja. Četudi bi se v revizijskem postopku ugotovilo, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in posledično zavrnjena, bi moral naročnik oddati ponudbo drugemu najugodnejšemu ponudniku, medtem, ko je vlagatelj šele na četrtem mestu. Vlagatelj tako nima nobenih možnosti, da bi bil v tem postopku izbran kot najugodnejši ponudnik za 10. sklop.

Vlagatelj je dne 09.11.2006 zoper sklep naročnika z dne 08.09.2006 vložil pritožbo na podlagi 13. člena ZRPJN. Vlagatelj navaja, da se je naročnik v sporni odločitvi omejil zgolj na drugo mu očitano kršitev, to je v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika, ni pa se opredelil do prve očitane mu kršitve, to je, da je naročnik kot pravilne, primerne in sprejemljive pripoznal tudi ponudbe ponudnikov, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je tretji najugodnejši ponudnik Čistoča d.o.o. po izračunih vlagatelja dosegel enako število 10 točk kakor vlagatelj, zaradi česar je naročnik ponudbo vlagatelja neupravičeno označil za četrto uvrščeno. V zvezi z drugo najugodnejšo ponudbo ponudnika ISS Servissystem d.o.o. pa vlagatelj navaja, da naročnik v primeru, da bi se ugotovilo, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ne bi smel izbrati ponudbe drugega najugodnejšega ponudnika, saj naročnik v razpisni dokumentaciji takega postopka izbire ni predvidel. Naročnik bi v takem primeru moral opraviti vsaj ponovno ocenjevanje vseh ponudb, pri čemer ni izključena možnost, da bi bilo naročilo lahko oddano tudi vlagatelju. Pri presoji pravnega interesa vlagatelja bi naročnik moral upoštevati tudi pogoj iz razpisne dokumentacije, da so ponudniki v primeru vloženega zahtevka za revizijo vezani na ponudbo do sklenitve pogodbe o oddaji naročila z izbranim ponudnikom oziroma do zaključka postopka oddaje naročila. V primeru vloženega zahtevka za revizijo so ponudniki dolžni naročniku izročiti podaljšano bančno garancijo za resnost ponudbe. Iz navedene zahteve gre po mnenju vlagatelja sklepati, da imajo vsi ponudniki (kateri ponudbe ne bodo izločene) in tako tudi vlagatelj vsaj minimalne možnosti za dodelitev naročila. Sicer pa se je naročniku zaradi opustitve preizkusa ponudbenih cen pripetilo, da je vse predložene ponudbe spoznal za pravilne, primerne in sprejemljive; tako tudi ponudbe, ki so lahko ponujale tako nizke ponudbene cene, da so postale ponudbe ponudnikov (in tudi ponudba vlagatelja), ki so zahteve naročnika v celoti upoštevale, nekonkurenčne oziroma so ti ponudniki v neenakopravnem položaju. Naročnik je tako kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo enakopravnosti ponudnikov ter tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, s tem, ko je izbral ponudnike, ki javnega naročila dokazljivo ne bodo sposobni izvesti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V konkretnem primeru je med naročnikom in vlagateljem sporno vprašanje, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo skladno z 9. členom ZRPJN.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj citiranega določila izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).

Medtem, ko v obravnavanem primeru med strankama ni sporen dejanski interes vlagatelja za pridobitev predmetnega javnega naročila v 10. sklopu, za katerega je vlagatelj oddal ponudbo, pa naročnik vlagatelju ne priznava aktivne legitimacije v delu, ki se nanaša na preostale sklope in na verjetnost nastanka škode vlagatelju zaradi ravnanja naročnika v 10. sklopu.

Kot je pravilno ugotovil naročnik in kar priznava tudi vlagatelj, je vlagatelj oddal ponudbo le za 10. sklop in je torej potrebno presojati škodo, ki lahko nastane vlagatelju le v zvezi z ravnanjem naročnika v tem sklopu. Tako vlagatelj ne more biti aktivno legitimiran za preostale sklope. Za 10. sklop so ponudbo oddali štirje ponudniki, katerih ponudbe je naročnik ocenil za popolne in pravilne in jih vključil v nadaljnji postopek ocenjevanja. Ponudba vlagatelja je bila na podlagi ocene naročnika uvrščena na četrto mesto in tega dejstva vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpodbija, ampak izpodbija le ponudbo izbranega ponudnika, katera po mnenju vlagatelja ni upoštevala vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije. Ker je torej vlagatelj ponudil šele četrto najugodnejšo ceno in ker hkrati ni ugovarjal pravilnosti predloženih ponudb drugega in tretjega najugodnejšega ponudnika (v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1), je potrebno ugotoviti, da vlagatelj (glede na v zahtevku za revizijo očitane kršitve) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v tem postopku izbran kot najugodnejši ponudnik.

V primeru, da bi se v predmetnem revizijskem postopku izkazalo, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen in bi bilo hipotetično treba ponudbo izbranega ponudnika zaradi domnevno očitanih kršitev izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, vlagatelj kljub temu ne bi bil upravičen do dodelitve predmetnega javnega naročila. V primeru hipotetične izločitve ponudbe izbranega ponudnika bi bil kot najugodnejši ponudnik izbran ponudnik, katerega ponudba je na podlagi meril dobila drugo najvišje število točk, za katerega pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je oddal ponudbo, ki bi morala biti izločena, oziroma da ne izpolnjuje pogojev za izvedbo predmetnega javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč ne zatrjuje, da bi bila tudi ponudba drugo uvrščenega ponudnika hipotetično nepravilna, neprimerna oziroma nesprejemljiva niti ne zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo vlagatelja izbrati kot najugodnejšo. Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija pripominja, da vlagatelj tudi sicer ne postavlja konkretnega zahtevka v zahtevku za revizijo, torej razveljavitve odločitve naročnika o oddaji naročila. Ob upoštevanju vlagateljevih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se izkazalo, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev izbiro) dejansko nima možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik ter mu tako zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda, zaradi česar mu posledično ni mogoče priznati procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija na tem mestu še izpostavlja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-160/2005, 018-270/2005, 018-002/2006, 018-073/2006) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo oziroma skladno s 13. členom vloži pritožbo zoper odločitev naročnika o zavrženju njegovega zahtevka za revizijo na Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru dodatnih oziroma novih navedb in kršitev oziroma spremembe ali dopolnitve revizijskega predloga v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo oziroma pritožbi vlagatelja). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v pritožbi z dne 09.11.2006 prepozno navajal nova dejstva in nove kršitve, in sicer v zvezi z napačno oceno ponudbe tretjega najugodnejšega ponudnika Čistoča d.o.o., da naročnik ne sme izbrati drugega najugodnejšega ponudnika ISS Servissystem d.o.o. brez predhodnega ponovnega pregleda in ocenjevanja preostalih treh ponudb, zaradi česar tudi ni izključena možnost, da bi se naročilo lahko oddalo vlagatelju in glede podaljšanja bančne garancije. Vlagatelj tudi šele v pritožbi zatrjuje kršitev temeljnih načel ZJN-1 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo enakopravnosti ponudnikov ter načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev). Glede na navedeno Državna revizijska komisija navedenih, v pritožbi zatrjevanih dejstev in kršitev, pri svoji odločitvi ni upoštevala.

V predmetnem revijskem postopku je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni izkazal verjetnosti nastanka škode kot enega izmed elementov aktivne legitimacije iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zato je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj in naročnik v revizijskem postopku nista priglasila stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zato Državna revizijska komisija o stroških ni odločala.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 14.11.2006



Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Optima d.o.o., Trg svobode 21, Ravne na Koroškem
- Intel Servis d.o.o., Mušičeva ulica 15, Novo mesto
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran