018-400/2006 Univerza v Ljubljani

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata ter članov Vide Kostanjevec in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "storitve organizacije in nudenja prehrane (priprava, dostava in postrežba prehrane in pijač) študentom, delavcem ter zunanjim gostom fakultete z najemom poslovnega prostora" in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SODEXHO prehrana in storitve d.o.o., Železna cesta 16, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Pedagoška Fakulteta, Kardeljeva ploščad 16, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Ulčar & partnerji o.p., d.n.o., Vojkova cesta 52, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 3.11.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6.6.2006 sprejel "sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila restavracija", javni razpis z naslovom "storitve organizacije in nudenja prehrane (priprava, dostava in postrežba prehrane in pijač) študentom, delavcem ter zunanjim gostom fakultete z najemom poslovnega prostora" pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 62-63/2006, z dne 16.6.2006, pod št. objave Ob-16839/06. Popravek javnega razpisa je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 73-74, z dne 14.7.2006, pod št. objave Ob-20106/06. Iz zapisnika o odpiranju ponudb (dokument z dne 22.8.2006) je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe, izmed katerih je s sklepom z dne 25.8.2006 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika EUREST d.o.o., Likozarjeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 22.9.2006), v katerem navaja, da je naročnik ravnal tako v nasprotju z razpisnimi pogoji kot tudi z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je v objavi javnega razpisa zahteval, da morajo ponudniki za izkazovanje ekonomske in finančne sposobnosti kot obvezna dokazila predložiti bilanco uspeha za leta 2003, 2004 in 2005 ali pa BON-1 obrazec za ista leta. Izbrani ponudnik te zahteve ni izpolnil, saj navedenih dokazil v svoji ponudbi ni predložil; predložil je obrazce BON-1, BON-1/P, BON-2 in BON-3, vendar le za leto 2005, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepravilno. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik teh dokazil ni predložil zato, ker že vsa leta pred letom 2005 ustvarja visoko izgubo, kar naročnikovo izbiro postavlja pod vprašaj tudi z vsebinskega vidika.
Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik v objavi razpisa od ponudnikov kot obvezno dokazilo zahteval tudi navedbo kvalifikacij in izkušenj vodstvenega, strokovnega in tehničnega osebja, ki bo vključeno v izvedbo javnega naročila (točka III.2.1.3 javnega razpisa). Ponudba izbranega ponudnika je po mnenju vlagatelja nepravilna tudi zato, ker slednji takega dokumenta o kvalifikacijah in izkušnjah vodstvenega in tehničnega osebja ni predložil. Predstavnik izbranega ponudnika je na ogledu pojasnjeval, da naj bi bili ti podatki podani v izjavi o kadrovski usposobljenosti (priloga 9), kjer so zapisani podatki o področju dela, položaju, delovnem mestu, izobrazbi, posebnih znanjih, delovnih izkušnjah, plači ter številki pogodbe o zaposlitvi, ki jo ima navedena oseba sklenjeno z izbranim ponudnikom. Vendar vlagatelj zatrjuje, da ne gre za dokazilo, ki ga je naročnik zahteval v 1. alineji točke III.2.1.3 razpisnih pogojev, saj takšen obrazec ne po vsebini ne po namenu ne predstavlja zahtevanega dokazila. To naj bi bilo razvidno že iz samih razpisnih pogojev, kjer se takšno dokazilo oz. navedba zahteva pod posebno točko javnega razpisa (1. alineja točke III.2.1.3 objave javnega razpisa), medtem ko so bile izjave o kadrovski usposobljenosti, ki jih je omenjal izbrani ponudnik, zahtevane v točki III.3.2 objave javnega razpisa. To po mnenju vlagatelja pomeni, da gre za dvoje ločenih dokazil, zato bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika, ki ni vsebovala dokazila iz točke III.2.1.3, tudi zaradi tega razloga izločiti kot nepravilno.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik favoriziral izbranega ponudnika, hkrati pa je vlagatelju onemogočal, da bi odkril vse nepravilnosti. Tako je naročnik že na javnem odpiranju ponudb zavrnil vlagateljeve pripombe glede manjkajočih dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika. Prav tako tudi v dodatni obrazložitvi ni pojasnil, na kakšen način je preverjal usposobljenost izbranega ponudnika, čeprav ga je vlagatelj k temu izrecno pozval. V dodatni obrazložitvi je naročnik celo navedel neresnično trditev, da ponudba izbranega ponudnika vsebuje BON obrazce za obdobje 2001 do 2005, kar pa ni res. Naročnik je vlagatelju tudi časovno omejeval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer mu je vpogled omogočil šele zadnji dan izteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, dne 22.9.2006, s čimer je kršil načelo transparentnosti in pravico do učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik odločitev z dne 25.8.2006 v celoti razveljavi, da ponudbo izbranega ponudnika zavrne kot nepravilno ter da predmetno javno naročilo odda vlagatelju. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Naročnik je dne 6.10.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v točki III.2.1.2 objave javnega razpisa zahteval predložitev bilance uspeha za leta 2003, 2004 in 2005 ali BON-1 za ista leta, BON-2 ali BON-3 ali druga dokazila skladno z razpisno dokumentacijo. V razpisni dokumentaciji (točka C) s spremembami, ki so bile objavljene v Uradnem listu dne 14.7.2006, vsi ponudniki pa o tem obveščeni, je naročnik zapisal, kaj mora vsebovati ponudba, da jo bo štel kot pravilno, med drugim tudi obrazec BON-1, BON-1/P in BON-2 (priloga 6). Priloga 7 - letni računovodski izkazi (bilanca stanja, bilanca uspeha in obvezne priloge k bilancam) s popravkom razpisne dokumentacije ni bila več zahtevana in je bila v popravku razpisne dokumentacije izrecno črtana. Naročnik tako ni zahteval predložitve bilanc uspeha za leta 2003, 2004 in 2005 ali pa BON-1 obrazce za ista leta ter obrazcev BON-2 ali BON-3, temveč zgolj obrazce BON-1, BON-1/P in BON-2, iz katerih so razvidne podrobnejše informacije o boniteti poslovanja, stanje blokade poslovnih računov v zadnjih šestih mesecih in podrobnejše informacije o plačilni sposobnosti, kar je izbrani ponudnik predložil. Naročnik je najugodnejšo ponudbo izbral med tremi pravilnimi ponudbami na podlagi razpisnih meril, zato vlagateljeve navedbe o vsebinski vprašljivosti izbire niso utemeljene, izbrani ponudnik pa je dokazal, da v obdobju zadnjih šestih mesecev ni imel blokade poslovnih računov.
Glede vlagateljevih navedb o tem, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih kadrovskih dokazil, naročnik navaja, da točka III.3.2. objave javnega razpisa vsebuje vprašanje iz standardnega obrazca 1/SI, ali bo naročnik zahteval navedbo imen in strokovnih znanj osebja, ki bo odgovorno za izvedbo javnega naročila, pri čemer je naročnik odgovoril z "da". Pod točko III.2.1.3 istega standardnega obrazca pa se v objavi navedejo pogoji za sodelovanje. V objavi zapisano navedbo kvalifikacij in izkušenj vodstvenega, strokovnega in tehničnega osebja, ki bo vključeno v izvedbo javnega naročila ter druge podatke in izjave o tehničnih sposobnostih posameznega ponudnika je skladno z razpisno dokumentacijo naročnik ugotavljal na podlagi specificirano zahtevanih kadrovskih podatkov, ki so jih ponudniki podali na obrazcih priloge ) in 10. Vlagatelj je v ponudbi predložil še navedbo kvalifikacij in izkušenj drugih zaposlenih, čeprav naročnik tega ni zahteval, saj ga zanimajo kvalifikacije osebja, ki bo vključeno v izvedbo javnega naročila, ne zanima pa ga kvalifikacija oseb, ki niso neposredno povezane z izvedbo javnega naročila.
V zvezi z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo naročnik navaja, da je takoj po prejemu vlagateljeve zahteve začel z obveščanjem oz. pozivanjem, pri čemer je vlagatelj naročnika dne 21.9.2006 obvestil, v katere dele dokumentacije želi vpogledati. Po mnenju naročnika ga je že vlagatelj sam relativno pozno obvestil o tem, da želi vpogledati v dokumentacijo, čeprav bi ga lahko že takoj po prejemu obvestila o oddaji naročila, zato očitek o onemogočanju vpogleda ni utemeljen, uro in pol pa je tudi primeren čas, da si je vlagatelj lahko ogledal vse dokumente, saj dokumentacija v predmetnem postopku ni zapletena. Vlagatelj je v tem času večkrat pregledal ponudbo izbranega ponudnika, si izpisoval podatke in postavljal vprašanja predstavniku naročnika ter komentiral ponudbo, vpogledal je celo v svojo ponudbo, zato so navedbe o časovnem omejevanju neresnične.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 12.10.2006 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj navaja, da želi naročnik prikazati, kot da je s spremembo razpisne dokumentacije z dne 14.7.2006 spremenil pogoje iz objave razpisa z dne 16.6.2006, kar pa ni res. S spremembo razpisne dokumentacije z dne 14.7.2006 zahteve javnega razpisa z dne 16.6.2006 niso bile v ničemer razveljavljene. Naročnik je namreč z razpisno dokumentacijo z dne 26.6.2006 le dodatno določil zahtevo glede blokade ponudnikovega poslovnega računa, ni pa razveljavil zahtev iz objave z dne 16.6.2006, ki izrecno predvideva BON obrazce za leta 2003, 2004 in 2005. Takšna zahteva tudi ni bila razveljavljena s popravkom razpisne dokumentacije z dne 14.7.2006. Spremembe bi bile tudi v nasprotju z določili ZJN-1, saj bi naročniki v objavi razpisa objavili strožje pogoje, da bi večino ponudnikov odvrnili od sodelovanja, nato pa bi v razpisni dokumentaciji bistveno zmanjšali zahteve. Po mnenju vlagatelja je nenavadno, da je naročnik na dveh mestih ugotovil, da je vlagatelj predložil več, kot so to zahtevali razpisni pogoji. Če naročnik meni, da je razpisna dokumentacija tako neustrezna in nekonsistentna, da so jo različni ponudniki lahko razumeli različno, bi moral ravnati v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1, ne pa da opravičuje nepopolno ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je z dopisom z dne 17.10.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je dolžna pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo ugotoviti, ali je v predmetni zadevi sploh pristojna za odločanje o sporu oz. ali je vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku v skladu z določili ZRPJN. Pristojnost je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prvi odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

ZRPJN v 1. členu določa: "S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.". Citirana določba zagotavlja pravno varstvo (v obliki revizije postopkov oddaje javnih naročil pred naročniki in Državno revizijsko komisijo) zgolj v tistih postopkih oddaje javnih naročil, ki morajo biti izvedeni v skladu s predpisi javnega naročanja. V postopkih, katerih predmet po vsebini ni javno naročilo ali za katere ne obstaja pravna podlaga, da bi se izvajali v skladu s predpisi o javnih naročilih, se določila ZRPJN ne uporabljajo, zato Državna revizijska komisija v takšnih postopkih tudi ni pristojna za zagotavljanje pravnega varstva. Če Državna revizijska komisija v posameznem primeru ugotovi, da ni pristojna za obravnavo zadeve, se izreče za nepristojno in zahtevek za revizijo zavrže (drugi odstavek 18. člena ZPP in prvi odstavek 274. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

Javno naročilo je po svoji vsebini, skladno s 1. točko 3. člena ZJN-1, celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po ZJN-1, pogodba o oddaji javnega naročila pa je v 2. točki 3. člena ZJN-1 definirana kot v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katere predmet je nabava blaga, izvedba gradnje ali storitve. V prvem odstavku 2.a člena ZJN-1 je naročnik definiran kot neposredni oziroma posredni uporabnik proračuna, pri čemer je tudi pri naročnikih, definiranih v drugem odstavku 2.a člena ZJN-1, eden od opredelilnih elementov dejstvo, da so v celoti ali v pretežni meri financirani iz sredstev neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika. Naročnik sme pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, če je javno naročilo predvideno v načrtu nabav in so v proračunu Republike Slovenije, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu predvidena sredstva (prvi odstavek 15. člena ZJN-1). Iz navedenih določil ZJN-1 je razvidno, da sta temeljni predpostavki obstoja javnega naročila (in s tem tudi temeljni predpostavki za zagotavljanje pravnega varstva ponudnikom v skladu z določbami ZRPJN) med drugim odplačnost pravnega razmerja in poraba javnih sredstev. S pogodbo o oddaji javnega naročila se namreč ponudnik zaveže, da bo dobavil blago oz. izvedel storitev ali gradnjo, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal določen znesek denarja, pri čemer bodo za plačilo (vsaj v pretežni meri) neposredno porabljena naročnikova javnofinančna sredstva. Če ne gre za porabo javnih sredstev, o javnem naročilu ni mogoče govoriti.

Predmet konkretnega postopka so "storitve organizacije in nudenja prehrane (priprava, dostava in postrežba prehrane in pijač) študentom, delavcem ter zunanjim gostom fakultete z najemom poslovnega prostora". V točki a. poglavja B navodil ponudnikom naročnik pojasnjuje, da bo izbrani ponudnik organiziral in nudil prehrano študentom, delavcem fakultete in zunanjim gostom, pri čemer se ponudnik obvezuje, da bo dejavnost, ki je predmet razpisa, opravljal v za ta namen najetih poslovnih prostorih naročnika. Poslovne prostore je ponudnik dolžan sam urediti in opremiti, v času obratovanja pa plačevati najemnino, ki bo določena na podlagi izbrane ponudbe. Naročnik skupno vrednost naročila ocenjuje v znesku 21.375.000,00 SIT, pri čemer kot orientacijsko vrednost upošteva najemnino v višini 750.000,00 SIT mesečno. Glede pogojev financiranja oz. roka plačila naročnik v točki b. poglavja B navodil ponudnikom navaja, da bo izvajalec prehrano zaračunaval neposredno kupcem (študentom, delavcem ter drugim morebitnim uporabnikom storitev izvajalca), ki so kot fizične osebe naročniki storitev izvajalca. Fizične osebe bodo plačevale prvenstveno s študentskimi boni, lahko pa tudi z gotovino.

Iz zgoraj navedenih določil razpisne dokumentacije je torej razvidno, da v tem delu ne gre za odplačno razmerje med naročnikom in izbranim izvajalcem, v katerem bi izvajalec izvajal storitve, naročnik pa bi mu za to plačeval določen znesek denarja iz svojih (javnofinančnih) sredstev. Izvajalec storitev bo namreč le-te zaračunaval neposrednim uporabnikom, torej fizičnim osebam, pri čemer bo naročniku plačeval najemnino za uporabo poslovnega prostora, ki je v lasti naročnika. V prvem delu gre torej za odplačno razmerje med izvajalcem storitev in neposrednimi uporabniki, ki ga nedvomno ni mogoče označiti kot javno naročilo v smislu 1. točke 3. člena ZJN-1, v drugem delu pa za razpolaganje naročnika s svojim stvarnim premoženjem, česar prav tako ni mogoče opredeliti kot javno naročilo. Ker v tem delu ne gre za porabo javnih sredstev oz. ker med naročnikom in izbranim ponudnikom (izvajalcem) ne bo sklenjena odplačna pogodba o oddaji javnega naročila v smislu 2. točke 3. člena ZJN-1, v tem delu tudi ni mogoče govoriti o postopku oddaje javnega naročila, v katerem bi bila Državna revizijska komisija pristojna zagotavljati pravno varstvo v skladu z določbami ZRPJN.

Vendar pa naročnik v nadaljevanju točke b. poglavja B navodil ponudnikom pojasnjuje, da bo v primeru, ko bo naročilo izdal naročnik kot pravna oseba, "izvajalec naročila obračunaval zbirno mesečno, in sicer do 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Naročnik bo izvajalcu plačeval s 30 dnevnim plačilnim rokom." To pomeni, da naročnik v delu, ko bo sam izdal naročilo kot pravna oseba, izvaja javno naročilo, saj bo pri izbranem ponudniku naročil storitev ter mu za opravljeno storitev tudi plačal iz svojih (javnofinančnih) sredstev. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ni zavrgla zahtevka za revizijo, pač pa ga je vsebinsko obravnavala, pri čemer poudarja, da se lahko vsebinska obravnava nanaša le na tisti del predmetnega postopka, v katerem gre, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, za postopek oddaje javnega naročila.

Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem revizijskem postopku spor glede vprašanja, kakšne zahteve je v razpisni dokumentaciji postavil naročnik oz. ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse naročnikove zahteve in posledično ali jo je mogoče obravnavati kot pravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Naročnik sme namreč v skladu s 76. členom ZJN-1 kot najugodnejšo izbrati le pravilno ponudbo, torej tisto, ki izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, medtem ko je dolžan nepravilno ponudbo zavrniti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo trdi, da je naročnik v objavi javnega razpisa zahteval, da ponudniki kot dokaz za ekonomsko in finančno sposobnost predložijo bilanco uspeha za leta 2003, 2004 in 2005 ali pa BON-1 obrazec za ista leta ter še BON-2 ali BON-3. V zvezi s to navedbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 3. alineji točke III..2.1.2 objave javnega razpisa (Uradni list RS, št. 62-63/2006) res določil, da so obvezna dokazila za dokazovanje ekonomske in finančne sposobnosti bilanca uspeha za leta 2003, 2004 in 2005 ali BON-1 za ista leta, BON-2 ali BON-3, kot to trdi vlagatelj, vendar pa je naročnik v isti točki objave javnega razpisa izrecno zapisal še "ali druga dokazila skladno z razpisno dokumentacijo". Navedeno pomeni, da naročnik v objavi javnega razpisa ni zahteval le bilance uspeha za leta 2003, 2004 in 2005 ali BON-1 za ista leta, BON-2 ali BON-3, temveč je ponudnike obvestil, da bo morebitna druga dokazila, ki jih bodo lahko ponudniki alternativno prilagali kot dokazilo za ugotavljanje ekonomske in finančne sposobnosti, opredelil tudi v razpisni dokumentaciji. Tudi sicer Državna revizijska komisija ugotavlja, da pravila iz drugega odstavka 23. člena ZJN-1, ki se sicer nanaša na pripravo razpisne dokumentacije in ne na objavo razpisa in v skladu s katerim morajo biti podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom, navedenim v objavi javnega razpisa, ni mogoče interpretirati v smislu zahteve po popolni identičnosti podatkov, navedenih v objavi razpisa ter razpisni dokumentaciji, saj bi takšna interpretacija zahtevala neprimerno obsežno vsebino objav v uradnih glasilih. Naročnik je tako v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZJN-1 v objavi javnega razpisa dolžan navesti osnovne podatke o javnem naročilu, pri čemer jih lahko v razpisni dokumentaciji podrobneje razčlenjuje. V zvezi s tem je treba opozoriti še na določbo prvega odstavka 24. člena ZJN-1, v skladu s katero mora naročnik od dneva objave javnega razpisa dalje zainteresiranim ponudnikom omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na njegovo zahtevo predati vsakomur, ki to želi. Na podlagi osnovnih informacij o posameznem javnem naročilu, kot izhajajo iz objave javnega razpisa v uradnem glasilu, imajo torej vsi zainteresirani ponudniki možnost takoj pridobiti tudi vse ostale natančnejše informacije o nameravanem poslu, ob čemer jim je naročnik dolžan omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo, ponudniki pa se lahko sami odločijo o tem, ali jo bodo tudi prevzeli. S tem v zvezi ZJN-1 izrecno določa, da morajo ponudniki zahtevati od naročnika razpisno dokumentacijo čim prej po objavi razpisa, naročnik pa jim jo mora poslati najkasneje v šestih dneh od dneva, ko jo je ponudnik zahteval (drugi odstavek 24. člena ZJN-1).

Glede na zgoraj navedeno tako ni mogoče slediti vlagatelju, ki zatrjuje, da je naročnik v objavi javnega razpisa zahteval le bilanco uspeha za leta 2003, 2004 in 2005 ali pa BON-1 obrazec za ista leta ter še BON-2 ali BON-3, saj je ponudnike pri tem izrecno napotil tudi na razpisno dokumentacijo, v kateri je opredelil tudi morebitna druga dokazila. Naročnik je tako v 6. in 7. točki poglavja E navodil ponudnikom (pogoji za dokazovanje ekonomske in finančne sposobnosti) določil:

"6. Ponudnik v zadnjih 6 mesecih ni imel blokade poslovnih računov

Dokazilo - priloga 6 ponudbe:

- Obrazec BON, iz katerega je razvidno stanje blokade poslovnih računov v zadnjih 6. mesecih ali potrdila vseh bank, pri katerih ima ponudnik odprte poslovne račune, iz katerih je razvidno stanje blokad posameznega poslovnega računa v zadnjih 6 mesecih pred izdajo obrazca.

7. Stopnja pokritja kratkoročnih obveznosti najmanj 0,8:

Dokazilo - priloga 7 ponudbe

- Letni računovodski izkazi (Bilanca stanja, bilanca uspeha in obvezne priloge k bilancam). Količnik bo izračunan na podlagi podatkov iz bilance stanja za leto 2005, z upoštevanjem kasnejših - z verodostojnimi listinami izkazanih - zamenjav kratkoročnih z dolgoročnimi viri sredstev, ki morajo biti podani v prilogi, kjer je zahtevana bilanca stanja."

V popravku razpisne dokumentacije je naročnik v 3. točki zapisal, da se spremeni vsebina točke 6. Ponudnik v zadnjih 6 mesecih ni imel blokade poslovnih računov tako, da se glasi:

"Dokazilo - priloga 6 ponudbe:

- Obrazci BON-1, BON-1/P in BON-2, iz katerih so razvidne podrobnejše informacije o boniteti poslovanja, stanje blokade poslovnih računov v zadnjih 6. mesecih in podrobnejše informacije o plačilni sposobnosti."

V 4. točki popravka razpisne dokumentacije pa je naročnik določil, da se celotna vsebina točke 7 črta.

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije s popravki je torej razvidno, da je naročnik za dokazovanje ponudnikove ekonomske in finančne sposobnosti zahteval obrazce BON-1, BON-1/P in BON-2, iz katerih so razvidne podrobnejše informacije o boniteti poslovanja, stanje blokade poslovnih računov v zadnjih 6. mesecih in podrobnejše informacije o plačilni sposobnosti, pri čemer ni zahteval predložitev BON obrazcev za leta 2003, 2004 in 2005. Glede na dejstvo, da je naročnik v objavi javnega razpisa ponudnike glede morebitnih dokazil za dokazovanje ekonomske in finančne sposobnosti izrecno napotil (tudi) na določila razpisne dokumentacije ter ob upoštevanju 13. točke 3. člena ZJN-1, v skladu s katero je pravilna ponudba tista, ki izpolnjuje vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče označiti kot nepravilne tiste ponudbe, ki ima v skladu z zgoraj navedeno zahtevo razpisne dokumentacije predložene obrazce BON-1, BON-1/P in BON-2, iz katerih so razvidne podrobnejše informacije o boniteti poslovanja, stanje blokade poslovnih računov v zadnjih 6. mesecih in podrobnejše informacije o plačilni sposobnosti. Ker med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil obrazce BON-1 za leto 2005 z dne 30.6.2006, BON-1/P za isto leto z dne 2.8.2006 in BON-2 z dne 30.6.2006 (to dejstvo je, kot je razvidno iz zapisnika z dne 22.9.2006, ugotovil tudi vlagatelj sam na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1v tem delu ni mogoče označiti za nepravilno.

Glede vlagateljevih navedb o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna tudi zato, ker ne vsebuje navedbe o kvalifikacijah in izkušnjah vodstvenega in tehničnega osebja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 1. alineji točke III.2.1.3 objave javnega razpisa (Uradni list RS, št. 62-63/2006) kot obvezno dokazilo za dokazovanje tehnične sposobnosti določil navedbo kvalifikacij in izkušenj vodstvenega, strokovnega in tehničnega osebja, ki bo vključeno v izvedbo javnega naročila. V poglavju E razpisne dokumentacije (pogoji za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti) je naročnik določil, da se dokazila predložijo v zahtevanem zaporedju na mestu, kot to predvideva navodilo v ustreznih poglavjih navodil ponudnikom. V 10. točki poglavja E je naročnik predvidel izjavo o kadrovski usposobljenosti - priloga 9, ki jo je naročnik opisal kot "obrazec za opis delavcev, ki bodo v objektu fakultete opravljali storitve organizacije in priprave prehrane študentom, delavcem in gostom fakultete za ves čas trajanja pogodbe". V obrazec so morali ponudniki za vsakega delavca, ki bo stalno opravljal storitve iz javnega razpisa, vpisati ime in priimek, področje dela, ki ga opravlja, položaj oz. delovno mesto, izobrazbo, posebna znanja s področja razpisa, delovne izkušnje v letih, vrsto zaposlitve ter bruto plačo ali mesečni prihodek.

Iz zgoraj navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik kot dokaz za izpolnjevanje tehnične oz. kadrovske usposobljenosti, kot ga je opredelil v 1. alineji točke III.2.1.3 objave javnega razpisa, predvidel prilogo 9, saj slednja vsebuje vse elemente, torej kvalifikacije in izkušnje vodstvenega, strokovnega in tehničnega osebja, ki bo vključeno v izvedbo javnega naročila. Vlagatelj sicer navaja, da je iz objave javnega razpisa razvidno, da je naročnik zahteval dve dokazili, saj naj bi bila priloga 9 dokazilo za pogoj iz točke III.3.2 objave javnega razpisa, medtem kot so bili ponudniki kot dokazilo za pogoj iz 1. alineje točke III.2.1.3 objave javnega razpisa dolžni predložiti posebno dokazilo oz. izjavo. Vendar po mnenju Državne revizijske komisije tem vlagateljevim navedbam ni mogoče slediti, saj točka III.3.2 objave javnega razpisa vsebuje le odgovor na vprašanje iz standardnega obrazca za objavo javnih razpisov, ali bodo pravne osebe morale navesti imena in strokovna znanja osebja, ki bo odgovorno za izvedbo javnega naročila, pri čemer naročnik odgovarja z "da". Poleg tega tudi iz določil razpisne dokumentacije, v kateri naročnik, kot je bilo že pojasnjeno, podrobneje opredeli pogoje in dokazila za njihovo izpolnjevanje, ni razvidno, da bi naročnik zahteval dve ločeni dokazili, saj je izrecno predvidel le prilogo 9.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je za delavce, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila, izpolnil prilogo 9 z vsemi zahtevanimi podatki, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, da bi bila njegova ponudba v tem delu v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1 nepravilna.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o tem, da mu je naročnik neutemeljeno omejeval vpogled v dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da imajo ponudniki v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 vsekakor pravico do vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, razen v tiste dele, ki vsebujejo zaupne oz. varovane podatke. Niti ZJN-1 niti drug predpis postopka vpogleda v dokumentacijo ne ureja, nedvomno pa velja, da mora biti postopek tak, da se lahko ponudnik ustrezno seznani z vsemi javnimi podatki in da mu na ta način ni onemogočeno pravno varstvo.

Vlagatelj na eni strani zatrjuje, da ni imel dovolj časa za vpogled in da mu je naročnik vpogled omogočil šele zadnji dan izteka roka za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik po drugi strani navaja, da je imel vlagatelj dovolj časa za večkraten pregled ponudbe izbranega ponudnika ter celo za vpogled v svojo ponudbo. Dejstvo, da je vlagatelj vpogledal v celotno ponudbo izbranega ponudnika ter tudi v svojo ponudbo, je razvidno tudi iz zapisnika o vpogledu (dokument z dne 22.9.2006). Ob upoštevanju dejstva, da ponudbena dokumentacija v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni obsežna ter da je vlagatelj na vpogledu vpogledal tudi v svojo ponudbo, zato ni mogoče ugotoviti, da je bil vlagatelju neupravičeno omejen vpogled v dokumentacijo ali da mu je bilo onemogočeno pravno varstvo. Podobno velja tudi glede vlagateljeve navedbe, da mu je naročnik vpogled omogočil šele zadnji dan izteka roka za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je vpogled v dokumentacijo zahteval z vlogo z dne 14.9.2006, pri čemer je dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila prejel dne 12.9.2006, obvestilo o oddaji naročila pa že dne 28.8.2006.

Glede vlagateljevih navedb, da mu naročnik v dodatni obrazložitvi ni posredoval vseh zahtevanih informacij, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 ponudniku na njegovo zahtevo dolžan izdati dodatno obrazložitev, ki mora vsebovati razloge za zavrnitev njegove ponudbe ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Kot je razvidno iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (dokument z dne 11.9.2006) je naročnik vlagatelju podrobno razložil tako razloge za zavrnitev njegove ponudbe kot tudi prednosti ponudbe izbranega ponudnika glede na v razpisni dokumentaciji določena merila, zato ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in obvestilu o nadaljevanju postopka zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 3.11.2006




predsednik senata
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Odvetniška družba Ulčar & partnerji o.p., d.n.o., Vojkova cesta 52, Ljubljana
- Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana
- EUREST d.o.o., Likozarjeva 3, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran