018-375/2006 Snaga, javno podjetje d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek-šinko v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku "rezervni deli za tovorna vozila in delovne stroje" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila podjetje GOM TRANS d.o.o., Lackova cesta 43B, Maribor (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in podjetje GOM AVTO d.o.o., Ulica Staneta Severja 5, Maribor (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika SNAGA, javno podjetje d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Ulčar & partnerji, o.p.-d.n.o., Vojkova cesta 52, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.10.2006

odločila:

1. Obravnavanje revizijskih zahtevkov prvega vlagatelja, z dne 29.08.2006, ter drugega vlagatelja, z dne 29.08.2006, se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejših ponudnikov, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev in sklep o oddaji naročila za javni razpis po odprtem postopku z oznako JN 72/05-P", z dne 16.08.2006.

3. Naročnik je dolžan plačati prvemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

4. Naročnik je dolžan plačati drugemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 43/2006, z dne 21.04.2006, pod številko objave Ob-11701/06, po sklopih objavil ponovljen javni razpis za javno naročilo z opisom predmeta "rezervni deli za tovorna vozila in delovne stroje".

Iz naročnikovega dokumenta "Odločitev in sklep o oddaji naročila za javni razpis po odprtem postopku z oznako JN 72/05-P", z dne 16.08.2006, je razvidno, da je naročnik predmetno javno naročilo v sklopu A oddal dvema ponudnikoma, v sklopu B, C in Č pa trem ponudnikom. V sklopu C sta bila kot najugodnejša izbrana tudi prvi in drugi vlagatelj.

Prvi in drugi vlagatelj sta dne 29.08.2006 vložila vsebinsko identična zahtevka za revizijo, v katerih navajata, da je naročnik s tem, ko je pri predmetnem postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku v razpisni dokumentaciji določil, da bo izbral več ponudnikov za posamezen sklop, kršil 76. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1). Prvi in drugi vlagatelj navajata, da je pri odprtem postopku možna izbira samo enega ponudnika, zato je v nasprotju z ZJN-1 tako vsebina razpisne dokumentacije kot tudi sklep o oddaji naročila za javni razpis, iz katerega je razvidno, da je naročnik izbral več ponudnikov. Vlagatelja še dodajata, da je zaradi objavljenega sklepa o oddaji javnega naročila naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, določeno v 7. členu ZJN-1. Nadalje prvi in drugi vlagatelj naročniku očitata kršitev četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 in navajata, da je naročnik v 4. poglavju razpisne dokumentacije predpisal več razpisnih meril, na osnovi katerih bo ocenjeval prispele ponudbe, vendar pa pri ocenjevanju najugodnejše ponudbe ni vseh uporabil. Prvi in drugi vlagatelj pravita, da je iz priloge k sklepu o oddaji naročila razvidno, da je naročnik pri ocenjevanju najugodnejše ponudbe uporabil le merilo ponudbene cene. Kot zadnjo kršitev prvi in drugi vlagatelj izpostavljata, da se je naročnik v predmetnem javnem razpisu, v nasprotju s 23. členom ZJN-1, v razpisni dokumentaciji pri določitvi dokumentov, ki jih ponudniki morajo predložiti, skliceval na dokumente, ki so jih ponudniki, ki so sodelovali v preklicanem postopku oddaje javnega naročila z oznako 72/05 za isti predmet naročila, že predložili v prejšnjem postopku.
Prvi in drugi vlagatelj predlagata razveljavitev sklepa o oddaji naročila za javni razpis po odprtem postopku ter zahtevata vračilo stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 31.08.2006 prvega in drugega vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na potrdilo o plačilu takse za postopek revizije; oba vlagatelja sta svoj zahtevek za revizijo dopolnila s predložitvijo potrdila o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, ki ga je sprejel dne 15.09.2006, zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljena ter je zavrnil tudi njuno zahtevo za povračilo stroškov. Z istim sklepom je naročnik tudi preklical dokument "Odločitev in sklep o oddaji naročila za javni razpis po odprtem postopku z oznako JN 72/05-P", z dne 16.08.2006. V obrazložitvi sklepa je naročnik zapisal, da je razpisno dokumentacijo pripravil skrbno in detajlno ter v skladu s predpisano zakonodajo, vendar pa je kljub temu pri izdelavi tabele ocenjevanj pri vseh sklopih javnega naročila zaradi tehnične napake pri prenosu podatkov prišlo do izpada dela tabel za vrednotenje, zaradi česar bo naročnik v osmih dneh od pravnomočnosti tega sklepa izdelal nove tabele ocenjevanja za vse sklope predmetnega naročila in izdal novo odločitev in sklep o oddaji naročila.

Prvi in drugi vlagatelj sta z dopisom, z dne 19.09.2006, obvestila naročnika, da bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 21.09.2006 sta prvi in drugi vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovila dva (vsebinsko identična) dopisa, imenovana Pritožba na Državno revizijsko komisijo, s katerim Državno revizijsko komisijo seznanjata s potekom postopka za predmetni javni razpis JN72/05 in JN 72/05-P.

Državna revizijska komisija je dne 27.09.2006 naročnika pozvala k odstopu dokumentacije postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila skupaj s predmetno dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.09.2006, odstopil zahtevka za revizijo skupaj z zahtevano dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.
V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je zaradi pospešitve obravnavanja Državna revizijska komisija obravnavanje revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija najprej preverila revizijske navedbe prvega in drugega vlagatelja, po katerih naj bi naročnik kršil 76. člen ZJN-1 s tem, ko je v razpisni dokumentaciji določil, da bo izbral več ponudnikov za posamezen sklop, ter na podlagi tega določila sprejel sklep o izbiri, iz katerega je razvidna izbira več ponudnikov.

Glede teh revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, da so z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN "vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oz. prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom". Citirano pravilo uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj (kar pomeni, da mora pozorno spremljati morebitne kršitve naročnika), kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Če bi torej prvi in drugi vlagatelj imela namen oporekati naročnikovi odločitvi o tem, da bo izbral več ponudnikov znotraj posameznega sklopa, bi morala zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije in del katere je tudi predmetna naročnikova odločitev) še v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (v primeru, da bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). V obravnavanem primeru sta se namreč prvi in drugi vlagatelj z dejstvom, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v predmetnem postopku določil, da bo za posamezen sklop izbral največ tri ponudnike, nedvomno seznanila že z dnem prejema razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Tako bi morala tako prvi kot drugi vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo, v katerem bi izpodbijala razpisno dokumentacijo oziroma naročnikovo odločitev o izbiri, sprejeto na podlagi razpisne dokumentacije, vložiti že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Ker prvi in drugi vlagatelj navedene domnevne kršitve tekom postopka oddaje javnega naročila nista izpostavljala, pač pa sta to kršitev kot sporno izpostavila šele v zahtevku za revizijo, z dne 29.08.2006, torej nesporno šele potem, ko sta od naročnika že prejela sklep o oddaji naročila, z dne 16.08.2006, je Državna revizijska komisija zaključila, da zgoraj navedenih revizijskih navedb prvega in drugega vlagatelja v trenutni fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče obravnavati.

Smiselno enako je Državna revizijska komisija ugotovila tudi glede revizijske navedbe prvega in drugega vlagatelja, da se je naročnik v razpisni dokumentaciji pri predložitvi dokumentov v nasprotju s 23. členom ZJN-1 skliceval na dokumente, ki so jih ponudniki, sodelujoči v predhodnem, preklicanem postopku oddaje javnega naročila z oznako 72/05, v prejšnjem postopku že predložili. Tudi pri tej revizijski navedbi gre za vprašanje, ki se nanaša na samo vsebino razpisne dokumentacije, zato bi jo morala prvi in drugi vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN uveljavljati najkasneje do roka za predložitev ponudb, da bi bila mogoča tudi vsebinska (meritorna) presoja.

Glede očitka prvega in drugega vlagatelja, da je naročnik zaradi objavljenega sklepa o oddaji javnega naročila kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, določeno v 7. členu ZJN-1, Državna revizijska komisija poudarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05, 43/06) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, v skladu s katerimi mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, in ponuditi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t.i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Ker prvi in drugi vlagatelj v tem delu kršitev nista konkretizirala, pač pa sta zgolj pavšalno navedla, da je naročnik zaradi objavljenega sklepa o oddaji javnega naročila kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, je Državna revizijska komisija obravnavano navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe prvega in drugega vlagatelja, s katerimi naročniku očitata, da pri ocenjevanju najugodnejše ponudbe ni uporabil vseh v razpisni dokumentaciji določenih meril, s čimer je kršil četrti odstavek 50. člena ZJN-1.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v četrti točki Navodil za pripravo ponudbe, določil, da bo pri ocenjevanju ponudb uporabil štiri merila, in sicer: skupno ponudbeno ceno, certificiranje poslovanja po SIST ISO9001 in SIST ISO14001 ter sposobnostjo dobave originalnih rezervnih delov. V nadaljevanju je naročnik v posameznih podtočkah vsako od meril, ki naj bi bila upoštevana pri ocenjevanju ponudb, ovrednotil in opisal način njihovega ocenjevanja. Naročnik pa je dokumentu "Odločitev in sklep o oddaji naročila za javni razpis po odprtem postopku z oznako JN 72/05-P", z dne 16.08.2006, s katerim je izbral najugodnejše ponudnike po posameznih sklopih, priložil tabele ocenjevanja ponudb za sklop A, B, C in Č, iz katerih je razvidno, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb v vseh sklopih upošteval le merilo ponudbene cene.

Določilo tretjega odstavka 50. člena Zakona o javnih naročilih opredeljuje, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega, v četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. Omenjeno določilo 50. člena ZJN-1 torej zahteva od naročnika, da pri ocenjevanju ponudb uporabi le tisti način opisa in vrednotenja meril, kot ga je vnaprej navedel v razpisni dokumentaciji. Z vnaprejšnjo določitvijo meril tako lahko vsak izmed ponudnikov po odločitvi preveri, ali je naročnik opravil oceno ponudb skladno z vnaprej opredeljenimi merili.

Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila jasno določil, da bo pri ocenjevanju ponudb poleg merila ponudbene cene upošteval tudi merila certificiranje poslovanja po SIST ISO9001, certificiranje poslovanja po SIST ISO14001 in sposobnost dobave originalnih rezervnih delov, bi moral vsa ta (in le ta) merila tudi upoštevati pri ocenjevanju. Vendar pa iz naročnikovega obvestila "Odločitev in sklep o oddaji naročila za javni razpis po odprtem postopku z oznako JN 72/05-P", z dne 16.08.2006, in iz tabel ocenjevanj, priloženih temu obvestilu, izhaja, da je naročnik izbral najugodnejše ponudnike zgolj na podlagi merila ponudbena cena. S tem je ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj ni uporabil vseh v razpisni dokumentaciji določenih meril.

V povzetku zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so revizijske navedbe prvega in drugega vlagatelja, ki se nanašajo na naročnikovo kršitev četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, utemeljene.

Ob tem Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da je v sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega, sprejel tudi odločitev o preklicu "Odločitev in sklep o oddaji naročila za javni razpis po odprtem postopku z oznako JN 72/05-P", z dne 16.08.2006, z obrazložitvijo, da je zaradi tehnične napake pri prenosu podatkov pri izdelavi tabele ocenjevanj pri vseh sklopih javnega naročila prišlo do izpada dela tabel za vrednotenje. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-231/04, 018-162/05â??) zapisala, da lahko naročnik po sprejemu odločitve o dodelitvi javnega naročila takšno odločitev spremeni le v postopku pravnega varstva, t.j. v primeru, hkrati pa tudi v okviru meja vloženega zahtevka za revizijo. Naročnik brez izrecno vloženega pravnega sredstva oziroma brez podlage v le-tem svoje odločitve ne more samostojno spremeniti. Ob zapisanem gre izpostaviti tudi, da naročnik, tudi skladno s 16. členom ZRPJN, po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da "v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo". Skladno z navedenim naročnik ne more hkrati zavrniti zahtevka za revizijo in spremeniti svoje odločitve o oddaji javnega naročila, kot je to storil naročnik v predmetni zadevi, saj za to ravnanje nima ustrezne pravne podlage ne v ZRPJN ne v ZJN-1. Mogoče je šteti, da je naročnik s svojo odločitvijo o preklicu odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika deloma pritrdil revizijskim navedbam prvega in drugega vlagatelja, da je v postopku ocenjevanja ponudb res prišlo do kršitve (t.j. uporaba samo enega, v razpisni dokumentaciji določenega merila), vendar bi moral v tem primeru njunima zahtevkoma za revizijo ugoditi in na podlagi te odločitve (v okviru pravnega varstva) razveljaviti del postopka oddaje javnega naročila.

Ker sta prvi in drugi vlagatelj uspela izkazati, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb ravnal v nasprotju z določili četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, je Državna revizijska komisija ugodila zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja in razveljavila naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejših ponudnikov, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev in sklep o oddaji naročila za javni razpis po odprtem postopku z oznako JN 72/05-P", z dne 16.08.2006.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Prvi in drugi vlagatelj sta v postopek priglasila stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker sta prvi in drugi vlagatelj s svojima zahtevkoma za revizijo uspela, Državna revizijska komisija prvemu in drugemu vlagatelju kot potreben strošek v predmetnem postopku revizije priznava strošek vplačane takse v višini 100.000,00 SIT. Naročnik je dolžan prvemu in drugemu vlagatelju povrniti strošek plačane takse v višini 100.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 16.10.2006




Sonja Drozdek-šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- GOM TRANS d.o.o., Lackova cesta 43B, Maribor
- GOM AVTO d.o.o., Ulica Staneta Severja 5, Maribor
- Odvetniška družba Ulčar & partnerji, o.p.-d.n.o., Vojkova cesta 52, Ljubljana
- FAS d.o.o., Koroška cesta 72, Maribor
- DUMIDA d.o.o., Spodnje Dobrenje 42a, Pesnica pri Mariboru
- Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje
- A-MB d.o.o., Jadranska cesta 25, Maribor
- Trgovina pod Gričem Petrič Rajka s.p., Ob Blažovnici 53, Limbuš
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran