Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-330/2006 Banka Slovenije

    Številka: 018-330/06-44-3150
    Datum sprejema: 13. 10. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999; 90/1999 - popravek; 110/2002; 42/2004; 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članov Sama Červeka in Sonje Drozdek-šinko, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za sukcesivno dobavo prevodov in lektur in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil EuroTranslate, Rok Mejak, s. p., Ulica 28. maja 51, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Banka Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 13. oktobra 2006 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo, številka dokumenta 2006/I, izdan dne 28. julija 2006, se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 19. oktobra 2005 sprejel "SKLEP o pričetku postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo prevodov in lektur", zaporedna številka JAV-RAZ-01-OK/06, javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 15-17/2006, z dne 17. februarja 2006, pod številko objave Ob-4058/06 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 16. maja 2006 izdal "Sklep o oddaji javnega naročila za sukcesivno dobavo prevodov in lektur" številka 32.30-0377/06-SP, s katerim je kot najugodnejšega kandidata (pravilno: ponudnika; opomba Državne revizijske komisije) izbral vlagatelja. Zoper navedeni sklep je ponudnik Amidas, d. o. o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ponudnik Amidas), dne 23. maja 2006 priporočeno na pošto oddal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, naročnik pa mu je dne 01. junija 2006 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Ponudnik Amidas je zoper "Sklep o oddaji javnega naročila za sukcesivno dobavo prevodov in lektur" številka 32.30-0377/06-SP vložil zahtevek za revizijo z dne 15. junija 2006, ki ga je naročnik po lastni navedbi prejel dne 16. junija 2006. Naročnik je dne 03. julija 2006 izdal sklep številka 26.00-0194/06-MH, s katerim je
    - zahtevku za revizijo ponudnika Amidas ugodil in razveljavil "Sklep o oddaji javnega naročila za sukcesivno dobavo prevodov in lektur" številka 26.00-0377/06-SP (pravilno: številka 32.30-0377/06-SP; opomba Državne revizijske komisije), z dne 16. maja 2006;
    - kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Amidas;
    - ponudniku Amidas priznal povračilo stroškov
    (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila).
    Predmetno odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 20. julija 2006, kar izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice.

    Naročnik je vlagatelju dne 25. julija 2006 omogočil vpogled v ponudbe ponudnikov.

    Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo številka 2006/I, izdan dne 28. julija 2006, ki ga je priporočeno na pošto oddal dne 28. julija 2006, naročnik pa ga je prejel dne 31. julija 2006 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo).Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji naročila (to je sklep o oddaji javnega naročila številka 26.00-0194/06-MH, izdan dne 03. julija 2006), izloči ponudbi ponudnikov Amidas in Biro 2000, d. o. o., Jerebova ulica 14, 1270 Litija (v nadaljnjem besedilu: ponudnik Biro 2000) ter sprejme nov sklep. Vlagatelj v zahtevku še domneva, da sta ponudnika Biro 2000 in Amidas v svoji ponudbi zavajala naročnika, zato poziva naročnika naj z neizbranimi ponudniki ponovno preuči ponudbe, izvede pogajanja ter hkrati upošteva načelo dobrega gospodarjenja. Naročnik je po mnenju vlagatelja ravnal diskriminatorno, saj je različne ponudnike "obravnaval na drugačen način in ni uspel zagotoviti popoln pregled" ponudb v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Če je naročnik ponudbo vlagatelja ocenil za nepravilno, mora po mnenju vlagatelja tako storiti tudi z ostalima ponudnikoma, saj so nepravilnosti enakovredne in jasno razvidne. Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja tudi povračilo stroškov priprave zahtevka (za revizijo) v višini takse, ki jo je vplačal (200.000,00 SIT), pridržuje pa si tudi pravico zahtevati povrnitev vseh stroškov, ki jih je ali jih bo imel pred Državno revizijsko komisijo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo glede ponudnika Biro 2000 navaja, da:
    - je bančna garancija za resnost ponudbe po njegovem mnenju nižja od zahtevane;
    - po njegovem mnenju obstaja velika verjetnost, da gospa B. K. ni obiskovala slovenske osnovne šole in srednje šole, zato poziva naročnika naj preveri originalno potrdilo o zaključku osnovne in srednje šole ter mu le-ta predloži v vpogled v njegovih prostorih originalno oziroma notarsko overjeno potrdilo o zaključku slovenske osnovne in srednje šole gospe B. K. skupaj z originalno jezikovno diplomo iz Zagreba oziroma potrdilo s strani notarja skupaj z overjenim slovenskim prevodom;
    - poziva naročnika naj mu omogoči vpogled v njegovih prostorih v originalno diplomo, v potrdila o zaključku osnovne in srednje šole na Madžarskem za gospo Landgfaf Ibolye oziroma potrdila s strani notarja vse s slovenskim overjenim prevodom;
    - poziva naročnika, naj mu (glede predloženih referenc za državne organe in gospodarske družbe, ki jih je v svoji ponudbi predložil ponudnik Biro 2000) omogoči vpogled v njegovih prostorih v vse originalne račune in originalne naročilnice oziroma originalno sklenjene pogodbe (notarsko overjene v kolikor je fotokopija ali natisnjeno brez uradnega žiga) državnih organov, gospodarskih družb in drugih subjektov pregledno razporejene.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo glede ponudnika Amidas:
    - meni, da naročnik ni primerno preveril navedb izbranega ponudnika (to je ponudnika Amidas; opomba Državne revizijske komisije), s čimer naj bi kršil prvi odstavek 35. člena v povezavi s 5. točko četrtega odstavka 42. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000; 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1);
    - meni, da je ponudnik Amidas v svoji ponudbi predložil referenco v Prilogi 14, v njej pa navedel SOZ (Slovensko gospodarsko zbornico) kot državni organ, pri čemer je na spletni strani SOZ (www.soz.si) jasno razvidno, da SOZ ni državni organ. Vlagatelj meni, da naročnik ni primerno preveril navedb izbranega ponudnika in s tem kršil prvi odstavek 35. člena v povezavi s 5. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-1;
    - meni, da po izkušnjah vlagatelja glede dela z gospo D. G., slednja ne razpolaga s programsko opremo Trados niti je ne zna uporabljati kot to izhaja iz točke 10, člen 4. Vlagatelj bi želel tudi vpogled v njeno uradno izjavo, da aktivno obvlada program Trados z možnostjo preverbe overjeno pri notarju;
    - meni, da je naročnik navedel tudi "zmožnost prevoda štirikrat letno v velikosti 115.000 znakov iz angleškega v slovenski jezik v treh dneh z vključenim vikendom". 115.000 znakov je po mnenju vlagatelja 76.7 standardnih prevajalskih strani, pri čemer glede na prevajalske norme lahko en prevajalec prevede strokovno besedilo od 5 do 10 strani na dan. V tem primeru bi moral ponudnik in prevajalci angleškega jezika imeti vsaj 3 do 4 prevajalske licence programa Trados, da bi izpolnil naročilo zato vlagatelj poziva naročnika naj mu omogoči vpogled v njegovih prostorih v originalne račune nakupa originalnega programa Trados skupaj z ustreznimi licencami;
    - naročnika naproša (v povezavi z zahtevo, da imajo vsi ponudniki sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci) za vpogled v njegovih poslovnih prostorih v originalno sklenjene pogodbe (overjene pri notarju) med ponudnikom Amidas in njegovimi zunanjimi izvajalci pregledno razporejene;
    - poziva naročnika, ker meni, da je naročnik (pravilno: ponudnik; opomba Državne revizijske komisije) Amidas v Prilogi 14 navajal neresnične reference, naj mu omogoči vpogled v njegovih prostorih v vse originalno sklenjene pogodbe, originalne račune in naročilnice vseh naročnikov (državnih organov, gospodarskih in drugih subjektov) v vseh letih, ki jih je ponudnik Amidas navedel kot reference pregledno razporejene. V kolikor so pogodbe, naročila in računi kopije ali tiskane naj naročnik predloži v vpogled notarsko (overjene; pripis Državne revizijske komisije) kopije, v primeru, da so v tujem jeziku pa sodno overjene prevode le-teh pregledno razporejenih;
    - zahteva, naj mu naročnik (v povezavi z zahtevo razpisne dokumentacije, da morajo vsi prevajalci in lektorji imeti jezikovno diplomo) omogoči vpogled v njegovih prostorih v vse originalne diplome in potrdila o zaključeni osnovni in srednji šoli oziroma notarsko overjene kopije predložene s strani ponudnika Amidas. V primeru da so potrdila v tujem jeziku pa sodni prevod le-teh pregledno razporejene;
    - meni, da je naročnik vlagatelju poslal "Poziv za izdajo dokazil" o končani osnovni in srednji šoli za prevajalce in lektorje, ki so imeli diplomo iz tujine, pri ponudniku Amidas pa tega ni zahteval, od ponudnika Biro 2000 pa le del.

    Naročnik je dne 14. avgusta 2006 izdal sklep številka 26.00-0236/06-MH, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, potrdil sklep o oddaji javnega naročila predmetnega javnega naročila ponudniku Amidas ter zavrnil zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, kot neutemeljeno (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). Vlagatelj je predmetno odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 23. avgusta 2006. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik uvodoma povzema dotedanji potek postopka predmetnega javnega naročila, nato pa navaja še, da:
    - je napačno vlagateljevo pričakovanje, da mora naročnik ob vsakem njegovem neobrazloženem dvomu priskrbeti dokaz, saj zakon breme dokazovanja nalaga vlagatelju; sam vlagateljev neobrazložen dvom ali namigovanja brez dokazov zanj ne zadoščajo;
    - so vlagateljeva namigovanja, češ da je ponudbe videl le bežno, neresnične, saj so mu bile na voljo dne 25. julija 2006 tri ure, pri čemer si je iz njih lahko fotokopiral karkoli je želel.

    Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo glede ponudnika Biro 2000:
    - ugotavlja, da ponudba ponudnika Biro 2000 za konkretno odločitev sploh ni relevantna, zato se mu do očitkov v povezavi s tem niti ne bi bilo potrebno opredeliti, kljub temu pa se je;
    - ugotavlja, da je ponudnik Biro 2000 v poslovni banki zaprosil za bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 5 % ponudbene vrednosti, banka pa je določila, da je to znesek 2.362.737,60 SIT. Naročnik ugotavlja, da višina bančne garancije za resnost ponudbe zadošča, vlagateljev očitek pa je v celoti neutemeljen;
    - navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel zahtevano minimalno število prevajalcev in lektorjev, ponudnik Biro 2000 pa je za gospo B. K., kot dodatno prevajalko (prva prevajalka je bila gospa R.), priložil kopijo diplome in izjavo Ljubljanske filozofske fakultete o poznavanju slovenskega jezika. Ta izjava sicer ni v skladu z razpisnimi pogoji, vendar zaradi tega ponudba ponudnika Biro 2000 ni nepravilna, saj ponudba izpolnjuje zahtevano minimalno število prevajalcev in lektorjev. Vlagateljev očitek je v celoti neutemeljen;
    - navaja, da naročnik nima razlogov za sum, da bi bili predloženi dokazi za prevajalko Langraf Ibolya neverodostojni, vlagatelj pa z ničemer ne pojasni, zakaj naj bi bili predloženi dokazi sporni. Vlagateljev očitek je v celoti neutemeljen;
    - v povezavi z zahtevo vlagatelja, da se mu omogoči vpogled v celotno originalno dokumentacijo ponudnika Biro 2000 ter se mu predložijo notarsko overjeni prepisi, naročnik poudarja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo ponudnika Biro 2000. Splošna zahteva vlagatelja po predložitvi originalne dokumentacije, s katero naročnik niti ne razpolaga, da bi vlagatelj utemeljeval zakaj bi te dokumente potreboval oziroma zakaj naj bi bile kopije dokumentov neverodostojne, ni utemeljena. Trditveno in dokazno breme v zahtevku za revizijo je na strani vlagatelja.
    Naročnik ponudbo ponudnika Biro 2000 ocenjuje kot pravilno.

    Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo glede ponudnika Amidas:
    - v povezavi z uvrstitvijo Slovenske gospodarske zbornice (Slovenske oglaševalske zbornice) med državne organe navaja, da je bilo v odgovorih na vprašanja ponudnikov v konkretnem primeru tudi naročnikovo stališče, da je Gospodarsko zbornico (za potrebe razpisa) šteti k državnim organom. Zaradi predmetnega dejstva je naročnik za potrebe konkretnega javnega naročila vse zbornice štel za državne organe, pri čemer vlagatelj izpostavljenemu dejstvu ni oporekal do odločitve naročnika o izbiri, zaradi česar je njegov očitek prepozen;
    - v povezavi s prevajalko D. G. naročnik navaja, da je bila po eni strani zahteva razpisa, da s Tradosom razpolaga ponudnik, zahteva razpisa pa je bila med drugim tudi razpoložljivost Tradosa (razpoložljivost nujno ne pomeni licence, vezane na posameznega prevajalca, temveč dejstvo, da je ponudniku Trados pri delu v zadostni meri na voljo). Kako ponudnik zagotovi, da bo prevajalec uporabljal Trados pa razpisna dokumentacija prepušča ponudniku. Naročnik tudi ne razume vlagateljevega očitka, da gospa D. G. Tradosa ne pozna, saj je tudi vlagatelj slednjo (sicer neutemeljeno) vključil v svojo ponudbo in zanjo torej jamčil, da Trados zna uporabljati. Vlagateljev očitek je v celoti neutemeljen;
    - v povezavi s tem, ali ponudnik Amidas razpolaga s programom Trados ali vsaj z zadostnim številom licenc, naročnik navaja, da vlagatelj očitno ne razpolaga z nobenim podatkom, ki bi utemeljeval pomislek o tem, ali ima ponudnik Amidas dovolj licenc. V svojem odgovoru na revizijo z dne 07. avgusta 2006 je Amidas tudi predložil licence, naročnik pa nima nobenih razlogov, da bi upošteval neobrazložene navedbe vlagatelja. Vlagateljev očitek je v celoti neutemeljen;
    - v povezavi z referencami v Prilogi 14 naročnik navaja, da gre v konkretnem primeru le za vlagateljevo mnenje, tako kot je to sam poimenoval, in ne za kršitev, še manj pa dokaz o tem;
    - v povezavi z zahtevo vlagatelja, da se mu omogoči vpogled v celotno originalno dokumentacijo ponudnika Amidas ter se mu predložijo notarsko overjeni prepisi, naročnik poudarja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo ponudnika Amidas. Splošna zahteva vlagatelja po predložitvi originalne dokumentacije, s katero naročnik niti ne razpolaga, da bi vlagatelj utemeljeval zakaj bi te dokumente potreboval oziroma zakaj naj bi bile kopije dokumentov neverodostojne, ni utemeljena. Trditveno in dokazno breme v zahtevku za revizijo je na strani vlagatelja;
    - v povezavi z zahtevo vlagatelja po pogodbah s prevajalci naročnik zgolj pripominja, da je ponudnik Amidas v dopisu z dne 07. avgusta 2006 kopije predmetnih pogodb tudi predložil.
    Naročnik ponudbo ponudnika Amidas ocenjuje kot pravilno.

    Glede navedb vlagatelja, da naj bi naročnik na podlagi enakih kriterijev izločil vse ponudbe (kot nepravilne) v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da je res preverjal samo posamične ponudnike in to samo tiste, pri katerih je imel dvome; praviloma zaradi zahtevane zaključene osnovne in srednje šole v jeziku, ki naj bi za posamičnega prevajalca štel za materinega in za katerega naročnik ni zahteval diplome, kolikor je bil to eden od jezikov v prevajanju. To stališče izhaja iz osnovnega naročnikovega razumevanja, da prevajalec, ki ima diplomo v enem jeziku, za prevajanje med svojim materinim in jezikom v katerem je diplomiral, ne potrebuje obeh diplom. Vlagateljevi očitki v tej smeri pa so prepozni.

    Vlagatelj je naročnika z dopisom, izdanim dne 24. avgusta 2006, ki ga je priporočeno na pošto oddal dne 24. avgusta 2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, naročnik pa je z dopisom oznaka 26.00-0244/06, izdanim dne 28. avgusta 2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je v predmetnem revizijskem postopku
    - dne 30. avgusta 2006 prejela naročnikov dopis "dodatno k odstopljeni razpisni dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom za "Sukcesivno dobavo prevodov in lektur" z oznako Jav-raz-02-OK/2006, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 15-17 z dne 17.02.2006" oznaka 26.00-0244/06, z dne 29. avgusta 2006;
    - dne 01. septembra 2006 prejela vlagateljev dopis "Pojasnilo k sklepu Banke Slovenije o revizijskem zahtevku.", z dne 29. avgusta 2006;
    - dne 05. septembra 2006 prejela naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo oznaka 26.00-0236/06-MH, z dne 14. avgusta 2006;
    - dne 06. septembra 2006 (ponovno) prejela naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo oznaka 26.00-0236/06-MH, z dne 14. avgusta 2006;
    - dne 13. septembra 2006 prejela naročnikov dopis "dodatno dokazilo k odstopljeni razpisni dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom "Za sukcesivno dobavo prevodov in lektur" z oznako Jav-raz-01-OK/2006, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 15-17 z dne 17.02.2006" oznaka 26.00-0253/06-MH, z dne 08. septembra 2006;
    - dne 27. septembra 2006 od naročnika prejela po elektronski pošti kuverto, v kateri je vlagatelj odposlal zahtevek za revizijo;
    - dne 03. oktobra 2006 od naročnika prejela dokument številka 32.30-0734/06-SP.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pod poglavjem "3. Pravilnost ponudbe" v prvem odstavku zapisal, da "Ponudba šteje za pravilno"â?? â??"če vsebuje vse v tej razpisni dokumentaciji zahtevane priloge in dokumente"â??, v četrtem odstavku pa "Izločene bodo vse ponudbe, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo in ki ne bodo izpolnjevale vseh pogojev za udeležbo". V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija najprej presojala vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na ponudnika Amidas kot izbranega najugodnejšega ponudnika.

    Državna revizijska komisija je tako najprej obravnavala vlagateljev očitek, ki se nanaša na vlagateljevo ugotovitev, da je ponudnik Amidas v svoji ponudbi predložil referenco v Prilogi 14, v njej pa navedel SOZ (Slovensko gospodarsko zbornico) kot državni organ, pri čemer je na spletni strani SOZ (www.soz.si) jasno razvidno, da SOZ ni državni organ. Vlagatelj meni, da naročnik ni primerno preveril navedb izbranega ponudnika (ponudnika Amidas; opomba Državne revizijske komisije) in s tem kršil prvi odstavek 35. člena v povezavi s 5. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim uvodoma ugotavlja, da je spletna stran www.soz.si, ki jo v svojem zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, spletna stran Slovenske oglaševalske zbornice in ne Slovenske gospodarske zbornice, kakor to v svojem zahtevku za revizijo navaja vlagatelj. Državna revizijska komisija je v ta namen vpogledala tudi v prilogo zahtevka za revizijo (Priloga 14 - STROKOVNA PRIPOROČILA) in ugotovila, da je vlagatelj pod točko 149 obkrožil "Slovenska oglaševalska zbornica" in ob njej napravil klicaj. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo pomotoma zapisal, da je ponudnik Amidas v Prilogi 14 - STROKOVNA PRIPOROČILA predložil referenco "in navedel SOZ (Slovensko gospodarsko zbornico) , kot državni organ"â??, saj iz zgoraj navedenih ugotovitev jasno izhaja, da vlagatelj ponudniku Amidas očita, da je v Prilogi 14 - STROKOVNA PRIPOROČILA (pod točko 149) navedel Slovensko oglaševalsko zbornico (SOZ), ne pa Slovenske gospodarske zbornice. Smiselno enak zaključek izhaja tudi iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, kjer je naročnik zapisal "a/ uvrstitev Slovenske gospodarske zbornice (očitno je mišljena oglaševalska zbornica) med državne organe".

    Ker je na podlagi strokovnih priporočil (v Prilogi 14) naročnik izbiral najugodnejšo ponudbo - točkoval ponudbe (torej je strokovna priporočila šteti za merilo in ne za pogoj, ki bi lahko povzročil, da bi bila ponudba ponudnika Amidas nepravilna, neprimerna ali nesprejemljiva), bi domnevna naročnikova kršitev (po kateri naj naročnik ne bi primerno preveril navedb ponudnika Amidas v izpostavljenem delu) lahko povzročila le to, da bi ponudnik Amidas ob točkovanju prejel drugačno (manjše) število točk, ne bi pa mogla povzročiti, da bi bila zaradi navedenega razloga ponudba ponudnika Amidas ocenjena za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo. Državna revizijska komisija v povezavi z doslej navedenim še ugotavlja, da je bila vlagateljeva ponudba v predmetnem javnem naročilu (že) ocenjena za nepravilno (vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje njene pravilnosti), zaradi česar domnevna naročnikova kršitev v predmetnem konkretnem primeru ne vpliva oziroma ne more vplivati na vlagateljev pravni položaj, kar tudi pomeni, da vlagatelju zaradi takega naročnikovega ravnanja ne more nastati škoda. Državna revizijska komisija, skladno z zapisanim, zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljev očitek, da po njegovih izkušnjah glede dela z gospo D. G., slednja ne razpolaga s programsko opremo Trados niti je ne zna uporabljati kot to izhaja iz točke 10, člen 4 razpisne dokumentacije. Vlagatelj bi želel tudi vpogled v njeno uradno izjavo, da aktivno obvlada program Trados z možnostjo preverbe overjeno pri notarju. V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je v četrti alinei pod podpoglavjem "10) zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti" poglavja "7. Dokazila o sposobnosti ponudnika" določeno, da je eden izmed kadrovskih in tehničnih pogojev predmetnega naročila tudi "da ponudnik razpolaga s potrebno tehnično in programsko opremo za prevajanje in lektoriranje". Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja je naročnik pod drugo alineo rubrike "Dokazilo:" določil "izjava ponudnika, da vsak prevajalec razpolaga z nujno potrebno tehnično in programsko opremo za prevajanje in lektoriranje (fax, telefon, osebni računalniki, e-pošta, urejevalnik besedil, Tradosâ??)". Smiselno enak zaključek izhaja tudi iz naročnikovega odgovora na vprašanje enega od ponudnikov â??"ali zadostuje zgolj zadostuje ponudnikova izjava, da vsak prevajalec razpolaga z nujno potrebno tehnično in programsko opremo za prevajanje in lektoriranje"", na katerega je naročnik odgovoril z â??"glede drugih zadostuje ponudnikova izjava".

    Citirani pogoj je v razpisni dokumentaciji postavljen dovolj jasno, to je, da mora vsak ponudnik razpolagati s potrebno tehnično in programsko opremo za prevajanje in lektoriranje v tolikšnem obsegu, da bo tudi vsak prevajalec (lahko) razpolagal z njo pri svojem delu pri ponudniku. Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji zahteval zgolj razpolaganje s potrebno tehnično in programsko opremo za prevajanje in lektoriranje (med drugim tudi s Tradosom), ne pa izkazovanja znanja (v konkretnem primeru gospe D. G.) za uporabljanje potrebne tehnične in programske opreme za prevajanje in lektoriranje, kakor to naročniku v svojem zahtevku za revizijo očita vlagatelj. Tovrsten zaključek izhaja tudi iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, v kateri je zapisal: "Kako ponudnik zagotovi, da bo prevajalec uporabljal Trados pa razpisna dokumentacija prepušča ponudniku". Vlagatelj poleg tega ponudniku Amidas v svojem zahtevku za revizijo niti ne oporeka (ne)predložitve ustrezne izjave, ki jo je v razpisni dokumentaciji za izkazovanje pogoja ("da ponudnik razpolaga s potrebno tehnično in programsko opremo za prevajanje in lektoriranje") določil naročnik. Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo pa tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. V povezavi z vsem doslej navedenim je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo (vključno z zahtevo po vpogledu v uradno izjavo gospe D. G., da aktivno obvlada program Trados z možnostjo preverbe overjeno pri notarju) v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljev očitek, da je naročnik navedel tudi "zmožnost prevoda štirikrat letno v velikosti 115.000 znakov iz angleškega v slovenski jezik v treh dneh z vključenim vikendom". 115.000 znakov je po mnenju vlagatelja 76.7 standardnih prevajalskih strani, pri čemer glede na prevajalske norme lahko en prevajalec prevede strokovno besedilo od 5 do 10 strani na dan. V tem primeru bi moral ponudnik in prevajalci angleškega jezika, po mnenju vlagatelja, imeti vsaj 3 do 4 prevajalske licence programa Trados, da bi izpolnil naročilo, zaradi česar vlagatelj poziva naročnika, naj mu omogoči vpogled v njegovih prostorih v originalne račune nakupa originalnega programa Trados skupaj z ustreznimi licencami. V povezavi z navedenimi vlagateljevimi navedbami je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod podpoglavjem "10) zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti" poglavja "7. Dokazila o sposobnosti ponudnika" določil
    - da je eden izmed kadrovskih in tehničnih pogojev predmetnega naročila tudi "zmožnost prevoda štirikrat letno (marec, junij, september, december) iz angleškega v slovenski jezik v velikosti 115.000 znakov v 3 dneh z vključenim vikendom (od petka zjutraj do ponedeljka zjutraj).";
    - "Naročnik si pridržuje pravico do dokumentarne (npr.: diplome, pogodb ipd.) in druge kontrole (npr. preverjanje usposobljenosti, testiranje, pregled opreme ipd.) zahtev iz tega pogoja".

    ZJN-1 v 42.a členu določa, da lahko naročnik za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev, določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. V tem primeru mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, ki ne dokaže, da:
    1. je ekonomsko-finančno sposoben; ali
    2. razpolaga z zadostnimi tehničnimi ali kadrovskimi zmogljivostmi.
    Državna revizijska komisija ugotavlja, da se pogoj "zmožnost prevoda štirikrat letno (marec, junij, september, december) iz angleškega v slovenski jezik v velikosti 115.000 znakov v 3 dneh z vključenim vikendom (od petka zjutraj do ponedeljka zjutraj)" uvršča med tehnične in kadrovske pogoje, za izpolnjevanje katerega je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel podpis "izjave ponudnika, da je sposoben zagotoviti zahteve po 2. in 3. točki tega poglavja (v Prilogi 11)". Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo ponudnika Amidas in ugotovila, da je ponudnik Amidas pogoju zadostil, saj je v ponudbi priložil izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo (Priloga 11), iz katere izhaja tudi stavek "Ponudnik izjavljam, da sem sposoben zagotoviti zahteve po 2. in 3. točki naročnikovega pogoja 10) Zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti". Poleg tega je ponudnik Amidas v ponudbi priložil tudi izpolnjeno, podpisano in žigosano "izjavo ponudnika o spoštovanju ponudbe" (Priloga 9), iz katere v šesti alinei izhaja, da bo ponudnik v primeru, da bo izbran v postopku oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo prevodov in lektur z oznako Jav-raz-OK-02/2006 "dobave izvrševal v rokih, kot jih zahteva naročnik v okviru 7. točke Navodil (Dokazila o sposobnosti ponudnika), podtočka 10/2 in 10/3 (Zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti)".

    Državna revizijska komisija obenem ugotavlja, da naročnik za dokazovanje izpolnjevanja pogoja "zmožnost prevoda štirikrat letno (marec, junij, september, december) iz angleškega v slovenski jezik v velikosti 115.000 znakov v 3 dneh z vključenim vikendom (od petka zjutraj do ponedeljka zjutraj)" od ponudnikov ni zahteval poleg že zgoraj navedenega podpisa "izjave ponudnika, da je sposoben zagotoviti zahteve po 2. in 3. točki tega poglavja (v Prilogi 11)" nobenega drugega pisnega dokaza (o številu (posedovanju) prevajalskih licenc za program Trados). Naročnik očitno ni podvomil v verodostojnost podpisane izjave v Prilogi 11, saj si je za navedeni primer v razpisni dokumentaciji pridržal "pravico do dokumentarne (npr.: diplome, pogodb ipd.) in druge kontrole (npr. preverjanje usposobljenosti, testiranje, pregled opreme ipd.) zahtev iz tega pogoja", kljub vsemu pa je ponudnik Amidas naročniku v odgovoru na vlagateljev zahtevek za revizijo (dodatno) posredoval še "Delni izpisek 'flex' licenc za Trados FLEXIm License Server in sicer za Trados 7 Pro in Team različico"â??

    Državna revizijska komisija poudarja, da ponudbe, ki (v izpostavljenem delu) izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, ni mogoče označiti kot nepravilne. Glede na navedeno tudi ni mogoče ex ante ugotavljati ponudnikove sposobnosti oziroma usposobljenosti za izvedbo javnega naročila. Slednja ugotovitev velja toliko bolj glede na zahteve razpisne dokumentacije, ki so bile, ko že zapisano, (v izpostavljenem delu) v celoti izpolnjene. Trditve o usposobljenosti oziroma sposobnosti izvedbe javnega naročila namreč ni mogoče preverjati mimo vnaprej postavljenih pravil za odločanje ("ex aecuo et bono"), temveč z vidika izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije. Zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji pa je ponudnik Amidas v svoji ponudbeni dokumentaciji v izpostavljenem delu v celoti izpolnil.

    Državna revizijska komisija poudarja, da je predmetni vlagateljev očitek naperjen v čas po oddaji javnega naročila, to je v čas po sklenitvi pogodbe (okvirnega sporazuma o sukcesivni dobavi prevodov in lektur) oziroma v čas izvajanja samega javnega naročila. Za čas po sklenitvi pogodbe oziroma za čas izvajanja javnega naročila pa veljajo in se uporabljajo določbe civilnega (obligacijskega) prava. Naročnik je tako že v vzorcu pogodbe (okvirnem sporazumu o sukcesivni dobavi prevodov in lektur) navedel posledice za primer kršitev s strani izbranega ponudnika, kot so na primer navedene v:
    - 13. členu: "Kolikor izvajalec naročniku ne zagotovi prevoda v dogovorjenem roku, ima naročnik pravico prevod pridobiti pri drugem izvajalcu po pravilih kritnega kupa";
    - drugem odstavku 18. člena: "Vsaka stranka lahko s priporočenim pismom odstopi s 30 dnevnim odpovednim rokom odstopi od tega sporazuma, kolikor ga druga stranka kljub pisnemu opozorilu krši";
    - tretjem odstavku 18. člena, iz katerega izhaja, da lahko naročnik odstopi od sporazuma v naslednjih primerih
    a) "izvajalčevo neizpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti v skladu z Zakonom o javnih naročilih" (prva alinea);
    b) "neustrezno izpolnjevanje določil tega sporazuma" (tretja alinea);
    c) "če izbrani ponudnik ne izpolni svojih obveznosti v dogovorjenih rokih, kvaliteti in količini glede na obseg iz 10. podtočke 7. točke Navodil za izpolnjevanje ponudbe iz Priloge 1 (zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti), in sicer 2 krat zaporedoma v obdobju treh mesecev ali 3 krat v obdobju šestih mesecev" (peta alinea)â??
    Poleg navedenega bo naročnik lahko v primeru neizpolnjevanja oziroma neustreznega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani izbranega ponudnika (ponudnika Amidas) unovčil tudi bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Državna revizijska komisija je, skladno z vsem doslej navedenim, vlagateljev zahtevek za revizijo (vključno z zahtevo po vpogledu v originalne račune nakupa originalnega programa Trados skupaj z ustreznimi licencami v prostorih naročnika) v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljevo prošnjo naročniku, da mu (v povezavi z zahtevo, da imajo vsi ponudniki sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci) v njegovih poslovnih prostorih dovoli vpogled v originalno sklenjene pogodbe (overjene pri notarju) med ponudnikom Amidas in njegovimi zunanjimi izvajalci pregledno razporejene. V povezavi z navedenimi vlagateljevimi navedbami je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod podpoglavjem "10) zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti" poglavja "7. Dokazila o sposobnosti ponudnika" določil:
    - da je eden izmed kadrovskih in tehničnih pogojev predmetnega naročila tudi "da je pri ponudniku zaposlenih (ali v dolgoročnem pogodbenem razmerju)" za prevajanje oziroma lektoriranjeâ?? (določeno število) â??oseb;
    - "Naročnik si pridržuje pravico do dokumentarne (npr.: diplome, pogodb ipd.) in druge kontrole (npr. preverjanje usposobljenosti, testiranje, pregled opreme ipd.) zahtev iz tega pogoja".

    Ob izpostavljenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot pogoj, ki ga morajo posamezni ponudniki izpolniti, določil le pogoj "da je pri ponudniku zaposlenih (ali v dolgoročnem pogodbenem razmerju)" za prevajanje oziroma lektoriranje določeno število oseb (skladno z določili razpisne dokumentacije v tem delu), ni pa zahteval, da bi bilo potrebno kot dokaz za izpolnjevanje navedenega pogoja v ponudbi predložiti sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci, kakor to v svojem zahtevku za revizijo navaja vlagatelj. Kot dokaz za izpolnjevanje navedenega pogoja je namreč naročnik določil dokazilo "diploma ustrezne fakultete za vsakega od prevajalcev in lektorjev", med odgovori na vprašanje enega od ponudnikov "Ali kot dokaz o izobrazbi zadostujejo neoverjene fotokopije diplome" pa je naročnik odgovoril z "Da". Naročnik je razpisno dokumentacijo dne 24. marca 2006 sicer dopolnil z dokumentom "Spremembe razpisne dokumentacije in podaljšanje roka za predložitev ponudb" številka 26.00-075/06-MH na način, da je pri njeni 7. točki za zadnjim odstavkom pod poglavjem (podtočko) "10) zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti" vpisal nov zadnji odstavek, ki se glasi: "Zaradi strokovnosti in pomena gradiv v prevajanju po tem javnem naročilu bo naročnik za njegov namen štel, da je prevajalec usposobljen za prevajanje med dvema jezikoma izključno, kolikor ima za vsakega od njiju lingvistično diplomo, ali pa za enega lingvistično diplomo, za drugega pa dokončano osnovno in srednjo šolo v istem jeziku (npr.: slovenska osnovna in srednja šola za prevajanje v slovenščino in iz nje, za drugi jezik pa lingvistična diploma). Lektor posamičnega jezika mora imeti lingvistično diplomo tistega jezika", vendar pa tudi v citirani dopolnitvi naročnik ni zahteval, da bi bilo potrebno kot dokaz za izpolnjevanje pogoja ("da je pri ponudniku zaposlenih (ali v dolgoročnem pogodbenem razmerju)" za prevajanje oziroma lektoriranje določeno število oseb) v ponudbi predložiti sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci.

    V povezavi z navedenim očitkom Državna revizijska komisija še ugotavlja, da odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke, sodi tako v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero pa ZJN-1 ne posega. Ker ZJN-1 od naročnika tovrstnega preverjanja ne zahteva, mu tudi Državna revizijska komisija takšne dolžnosti ne more naložiti. Državna revizijska komisija je skladno s 7. in 212. členom ZPP, katerega določbe se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, smiselno uporabljajo, pri presoji predmetnega vlagateljevega očitka upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, na podlagi katerih mora vlagatelj navajati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Očitku, katerega namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija je vlagateljev zahtevek za revizijo (vključno z zaprosilom za vpogled v originalno sklenjene pogodbe (overjene pri notarju) med ponudnikom Amidas in njegovimi zunanjimi izvajalci, pregledno razporejene) v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljev poziv naročniku, da mu, ker vlagatelj meni, da je ponudnik Amidas v Prilogi 14 navajal neresnične reference, omogoči vpogled v njegovih prostorih v vse originalno sklenjene pogodbe, originalne račune in naročilnice vseh naročnikov (državnih organov, gospodarskih in drugih subjektov) v vseh letih, ki jih je ponudnik Amidas navedel kot reference pregledno razporejene. V kolikor so pogodbe, naročila in računi kopije ali tiskane, naj naročnik predloži v vpogled notarsko overjene kopije, v primeru, da so v tujem jeziku, pa sodno overjene prevode le-teh, pregledno razporejenih. Ker je, kot je Državna revizijska komisija to že predhodno ugotovila, na podlagi navedenih strokovnih priporočil (ponudnika Amidas) naročnik izbiral najugodnejšo ponudbo - točkoval ponudbe (torej je strokovna priporočila šteti za merilo in ne za pogoj, ki bi lahko povzročil, da bi bila ponudba ponudnika Amidas nepravilna, neprimerna ali nesprejemljiva), bi domnevna naročnikova kršitev (po kateri naj naročnik ne bi primerno preveril navedb ponudnika Amidas v izpostavljenem delu strokovnih priporočil) lahko povzročila le to, da bi ponudnik Amidas ob točkovanju prejel drugačno (manjše) število točk, ne bi pa mogla povzročiti, da bi bila zaradi navedenega razloga ponudba ponudnika Amidas ocenjena za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo. Državna revizijska komisija v povezavi z doslej navedenim še ugotavlja, da je bila vlagateljeva ponudba v predmetnem javnem naročilu (že) ocenjena za nepravilno (vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje njene pravilnosti), zaradi česar domnevna naročnikova kršitev v predmetnem konkretnem primeru ne vpliva oziroma ne more vplivati na vlagateljev pravni položaj, kar tudi pomeni, da vlagatelju zaradi takega naročnikovega ravnanja ne more nastati škoda. Državna revizijska komisija, skladno z zapisanim, zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

    Državna revizijska komisija je kot naslednji obravnavala vlagateljev poziv naročniku, da mu (v povezavi z zahtevo razpisne dokumentacije, da morajo vsi prevajalci in lektorji imeti jezikovno diplomo) omogoči vpogled v njegovih prostorih v vse originalne diplome in potrdila o zaključeni osnovni in srednji šoli oziroma notarsko overjene kopije, predložene s strani ponudnika Amidas, v primeru, da so potrdila v tujem jeziku, pa sodni prevod le-teh, pregledno razporejene. V povezavi z navedenimi vlagateljevimi navedbami je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod podpoglavjem "10) zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti" poglavja "7. Dokazila o sposobnosti ponudnika" določil
    - da je eden izmed kadrovskih in tehničnih pogojev predmetnega naročila tudi "da je pri ponudniku zaposlenih (ali v dolgoročnem pogodbenem razmerju)" za prevajanje oziroma lektoriranjeâ?? â??oseb;
    - "Naročnik si pridržuje pravico do dokumentarne (npr.: diplome, pogodb ipd.) in druge kontrole (npr. preverjanje usposobljenosti, testiranje, pregled opreme ipd.) zahtev iz tega pogoja",
    kot dokazilo, ki ga morajo predložiti ponudniki za izpolnjevanje pogoja "da je pri ponudniku zaposlenih (ali v dolgoročnem pogodbenem razmerju)" za prevajanje oziroma lektoriranje določeno število oseb, pa je naročnik določil (neoverjene fotokopije) "diplome ustrezne fakultete za vsakega od prevajalcev in lektorjev". Naročnik je razpisno dokumentacijo dne 24. marca 2006 tudi dopolnil z dokumentom "Spremembe razpisne dokumentacije in podaljšanje roka za predložitev ponudb" številka 26.00-075/06-MH in sicer na način, da je pri njeni 7. točki za zadnjim odstavkom pod poglavjem (podtočko) "10) zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti" vpisal nov zadnji odstavek, ki se glasi: "Zaradi strokovnosti in pomena gradiv v prevajanju po tem javnem naročilu bo naročnik za njegov namen štel, da je prevajalec usposobljen za prevajanje med dvema jezikoma izključno, kolikor ima za vsakega od njiju lingvistično diplomo, ali pa za enega lingvistično diplomo, za drugega pa dokončano osnovno in srednjo šolo v istem jeziku (npr.: slovenska osnovna in srednja šola za prevajanje v slovenščino in iz nje, za drugi jezik pa lingvistična diploma). Lektor posamičnega jezika mora imeti lingvistično diplomo tistega jezika".

    Državna revizijska komisija ob doslej zapisanem ugotavlja, da iz "ZAPISNIKA z dne 25.07.2006 ob 14.44 uri" (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o vpogledu v ponudbe) izhaja sledeče: "Na prošnjo z dne 21.07.2006 (ki jo je Banka Slovenije prejela dne 24.07.2006) ponudnika Euro Translate Rok Mejak s.p., ponudnika v postopku javnega naročila za "Sukcesivno dobavo prevodov in lektur" z oznako Jav-raz-OK-02/2005, je Rok Mejak v prisotnosti predsednika razpisne komisije za predmetni razpis Marka Halika in Igorja Komana vpogledal ponudbe, ki so jih v istem postopku predložili ostali ponudniki v istem postopku"â??, v nadaljevanju pa tudi "Ponudnik je prejel zahtevane fotokopije naslednjih dokumentov - za ponudnika Amidas d.o.o.:"â?? Iz navedenega jasno izhaja, da je naročnik dne 25. julija 2006 vlagatelju že omogočil vpogled v ponudbe ponudnikov, torej tudi v ponudbo ponudnika Amidas. Iz zapisnika o vpogledu v ponudbe ne izhaja, da bi naročnik vlagatelju odrekel vpogled v del ponudb posameznih ponudnikov, ki se nanaša na diplome in potrdila o zaključeni osnovni in srednji šoli, prav tako česa takšnega vlagatelj niti ne zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo. Iz zapisnika o vpogledu v ponudbe celo izhaja, da je vlagatelj prejel fotokopije:
    - slovenske diplome in potrdilo gimnazije za Mario Magdolno Horvath - 2 strani;
    - diplome za Chiaro Comandi - 1 stranâ??

    Poleg navedenega Državna revizijska komisija še pripominja, da vlagatelj v povezavi z navedenim pozivom naročniku, da mu omogoči vpogled v vse originalne diplome in potrdila o zaključeni osnovni in srednji šoli oziroma notarsko overjene kopije, predložene s strani ponudnika Amidas, v zahtevku za revizijo ne navaja (zatrjuje) nobenih konkretnih kršitev naročnika (zahteva le (ponoven) vpogled v ponudbo ponudnika Amidas) in tudi ne nepravilnosti ponudbe iz navedenega razloga. Državna revizijska komisija je zato, skladno s 7. in 212. členom ZPP, katerega določbe se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, smiselno uporabljajo, pri presoji predmetnega vlagateljevega očitka upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, na podlagi katerih mora vlagatelj navajati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Očitku, katerega namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

    Državna revizijska komisija je kot naslednji obravnavala vlagateljev očitek naročniku, da je vlagatelju poslal "Poziv za izdajo dokazil" o končani osnovni in srednji šoli za prevajalce in lektorje, ki so imeli diplomo iz tujine, pri ponudniku Amidas pa tega ni zahteval, od ponudnika Biro 2000 pa le del. V povezavi z navedenim očitkom Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik razpisno dokumentacijo dne 24. marca 2006 dopolnil z dokumentom "Spremembe razpisne dokumentacije in podaljšanje roka za predložitev ponudb" številka 26.00-075/06-MH in sicer na način, da je pri njeni 7. točki za zadnjim odstavkom pod poglavjem (podtočko) "10) zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti" vpisal nov zadnji odstavek, ki se glasi: "Zaradi strokovnosti in pomena gradiv v prevajanju po tem javnem naročilu bo naročnik za njegov namen štel, da je prevajalec usposobljen za prevajanje med dvema jezikoma izključno, kolikor ima za vsakega od njiju lingvistično diplomo, ali pa za enega lingvistično diplomo, za drugega pa dokončano osnovno in srednjo šolo v istem jeziku (npr.: slovenska osnovna in srednja šola za prevajanje v slovenščino in iz nje, za drugi jezik pa lingvistična diploma). Lektor posamičnega jezika mora imeti lingvistično diplomo tistega jezika". Iz citirane določbe po stališču Državne revizijske komisije sicer izhaja, da gre za naročnikov pogoj, vendar pa Državna revizijska komisija obenem ugotavlja, da naročnik ni predvidel nobenega dokaza za izpolnjevanje navedenega pogoja. Naročnik je namreč citirano določbo umestil pod zadnji odstavek podpoglavja "10) zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti" poglavja "7. Dokazila o sposobnosti ponudnika", pod rubriko "Dokazilo:" pa ni predvidel nobenega dokaza za njegovo izpolnjevanje. Državna revizijska komisija ob zapisanem poudarja, da od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več (ali drugače) kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, zato naročnik za izpolnjevanje izpostavljenega pogoja ni upravičen zahtevati dokazil, ki jih vnaprej ni izrecno in nedvoumno zapisal v razpisno dokumentacijo. Navedeno velja tudi v odnosu do ponudnika Amidas, katerega v svojem zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj. Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo pa tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek v tem delu prav tako zavrnila kot neutemeljen.

    Državna revizijska komisija je kot slednje glede ponudnika Amidas obravnavala vlagateljevo mnenje, da naročnik ni primerno preveril navedb izbranega ponudnika (to je ponudnika Amidas; opomba Državne revizijske komisije) ter s tem kršil prvi odstavek 35. člena v povezavi s 5. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da 35. člen ZJN-1 opredeljuje dovolitev izjem, to je primere, ko naročniku ni treba uporabljati določil 31. člena ZJN-1, zaradi česar je smiselno zaključila, da je pri zapisovanju številke člena prišlo do pisne napake vlagatelja, ter štela, da vlagatelj naročniku očita kršitve 45. člena v povezavi s 5. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 in ne 35. člena ZJN-1.

    45. člen (Ugotovitev sposobnosti ponudnika) v prvem odstavku določa, da mora naročnik pred oddajo javnega naročila preveriti, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu ZJN-1. V ta namen sme zahtevati le predložitev listin iz 42. člena ZJN-1. Drugi odstavek določa, da v primeru, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, sposobnosti skladno z navedenim ne dokaže, naročnik njegovo ponudbo zavrne. V tem primeru lahko naročnik odda naročilo ponudniku z naslednjo najugodnejšo ponudbo. Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da je ponudnik Amidas (ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo) predložil vse dokumente, katerih predložitev je bila zahtevana kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev, s čimer je izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije in je bilo zato potrebno njegovo ponudbo šteti v smislu trinajste točke 3. člena ZRPJN za pravilno. Na pravilnost ponudbe ne morajo vplivati vlagateljevi dvomi glede verodostojnosti predloženih dokumentov, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo glede ponudnika Amidas ni predložil nobenih konkretnih dokazov, s katerimi bi svoje dvome podkrepil, zaradi česar se je naročnik na verodostojnost predloženih dokumentov ponudnika Amidas očitno zanesel. Pri tem pa ZJN-1 od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji, posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke, sodi tako v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero pa ZJN-1 ne posega. Ker ZJN-1 od naročnika tovrstnega preverjanja ne zahteva, mu tudi Državna revizijska komisija takšne dolžnosti ne more naložiti. Državna revizijska komisija je, skladno z navedenim, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

    V svojem zahtevku za revizijo vlagatelj navaja tudi domnevne kršitve naročnika v povezavi s ponudbo ponudnika Biro 2000. Glede na dejstvo, da je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na (ponudbo) ponudnika Amidas, v celoti zavrnila kot neutemeljen, Državna revizijska komisija ugotavlja, da domnevne naročnikove kršitve v povezavi s ponudbo ponudnika Biro 2000 v konkretnem primeru ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na vlagateljev pravni položaj, kar tudi pomeni, da vlagatelju zaradi takšnega naročnikovega ravnanja ne more nastati škoda. Tudi v primeru, če bi se morebiti navedene domnevne kršitve naročnika v povezavi s ponudbo ponudnika Biro 2000 izkazale za utemeljene, bi namreč naročniku še vedno ostala (vsaj) ena pravilna, primerna in sprejemljiva ponudba (vsaj ponudba ponudnika Amidas), vlagatelju pa škoda ne bi mogla nastati, saj je bila, kot je bilo to že poudarjeno, njegova ponudba v predmetnem javnem naročilu (že) ocenjena za nepravilno, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje njene pravilnosti. Skladno z navedenim Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 13. oktobra 2006


    predsednik senata
    Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
    član Državne revizijske komisije





    Vročiti:
    - Banka Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana
    - EuroTranslate, Rok Mejak, s. p., Ulica 28. maja 51, 1000 Ljubljana
    - Amidas, d. o. o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran