Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-310/2006 Pošta Slovenije, d. o. o.

    Številka: 018-310/06-42-2689
    Datum sprejema: 4. 9. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999; 90/1999 - popravek; 110/2002; 42/2004; 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter članov Sama Červeka in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za dobavo tovornih vozil, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba Dumida, d. o. o., Spodnje Dobrenje 42/a, 2211 Pesnica pri Mariboru (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 04. septembra 2006 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24. julija 2006 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 27. marca 2006 sprejel "s k l e n i l a: št. 25-2006/JNB/0-1" o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila za dobavo tovornih vozil po odprtem postopku, pri čemer je
    - v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 33-34/2006, z dne 31. marca 2006, pod številko objave Ob-8756/06, objavil predhodni razpis;
    - v Uradnem listu EU, številka 2006/S 58, z dne 24. marca 2006, pod številko objave 060198, objavil predhodno informativno obvestilo;
    - V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 40/2006, z dne 14. aprila 2006, pa pod številko objave Ob-10516/06 objavil javno naročilo za dobavo tovornih vozil po odprtem postopku (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).
    Predmetno javno naročilo je naročnik objavil tudi v Uradnem listu EU, številka 2006/S 71, z dne 12. aprila 2006, pod številko objave 074315.

    Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pravočasno oddal ponudbo, naročnik pa je vlagatelju dne 15. junija 2006 priporočeno po pošti oddal dokument "Pojasnilo k ponudbeni dokumentaciji", številka naročnika 6/35-2935/7/06, izdan dne 15. junija 2006, v katerem je vlagatelja zaprosil za dodatno pojasnilo:
    - o tem, kje v ponudbeni dokumentaciji je izjava, zahtevana v pogoju P 14 "Garancija", ter
    - o tem, kje v ponudbi je priložena servisna knjižica oziroma kje navodila za vzdrževanje.
    Naročnik je v navedenem dokumentu še prosil vlagatelja, da mu posreduje pisna pojasnila najkasneje do dne 21. junija 2006. Vlagatelj je dokument "Pojasnilo k ponudbeni dokumentaciji", številka naročnika 6/35-2935/7/06, izdan dne 15. junija 2006, prejel dne 16. junija 2006, naročnik pa je vlagateljeva "POJASNILA K PONUDBENI DOKUMENTACIJI" z dne 19. junija 2006 (v nadaljnjem besedilu: pojasnila k ponudbeni dokumentaciji) prejel dne 21. junija 2006. V navedenih pojasnilih vlagatelj pojasnjuje, da je zahtevano izjavo P 14 v ponudbo odložil po vrstnem redu med izjave "P", servisna knjižica in vzorec garancije pa sta predložena v ponudbi.

    Naročnik je dne 27. junija 2006 izdal "ODLOČITEV šT. 25-2006/JNB/7-1", številka dokumenta 6/35-2935/10/06, iz katere izhaja, da je bil kot najugodnejši ponudnik za dobavo tovornega vozila 1, tovornega vozila 2 in tovornega vozila 3 izbran ponudnik AC Intercar, d. o. o., Baragova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila). Predmetno odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 06. julija 2006, dne 14. julija 2006 pa je naročniku priporočeno po pošti oddal "ZAHTEVO ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI NAROČILA, za predmetno javno naročilo v celoti.", izdano dne 14. julija 2006 (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Predmetno vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je naročnik prejel dne 17. julija 2006, dne 19. julija 2006 pa je izdal "Obrazloženo obvestilo", številka JN: 25-2006/JNB (v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), katero je vlagatelj prejel dne 20. julija 2006.

    Vlagatelj je dne 25. julija 2006, torej po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, priporočeno na pošto vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva, da:
    1. naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugodi zahtevku za revizijo in delno razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila, in sicer tako, da se razveljavi naročnikova odločitev (oz. obvestilo) o oddaji javnega naročila, posledično pa se razveljavi tudi naročnikova dodatna obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, nato pa:
    - naročnik naj po razveljavitvi izbire najugodnejšega ponudnika ponovno opravi pregled in ocenjevanje ponudb, pri čemer naj naročnik pred ocenjevanjem ponudb opravi podroben pregled vsake posamezne ponudbe s stališča pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti, ob tem pa naj naročnik ponudbo vlagatelja upošteva kot pravilno z vidika izpolnjevanja pogojev javnega razpisa;
    - naročnik naj izbere najugodnejšega ponudnika;
    podredno pa,
    2. v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila,
    vlagatelju pa povrne stroške, ki so mu nastali z revizijo (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj med drugim še navaja, da:
    - je naročnik ob javnem odpiranju ponudb zapisniško ugotovil in potrdil, da ponudba vlagatelja poleg izjave o sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije in bančne garancije za resnost ponudbe vsebuje tudi dokumente za ugotavljanje usposobljenosti in da je njegova ponudba popolna;
    - je naročnik po prepričanju vlagatelja s svojim ravnanjem kršil določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000; 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), in sicer določila 73. člena, prvega odstavka 74. člena, s tem v zvezi pa tudi določila drugega odstavka 6. člena in posledično 4. člena ZJN-1;
    - določila 73. člena ter prvega odstavka 74. člena ZJN-1 naročniku nalagajo, da ob priliki javnega odpiranja ponudb preveri pravočasnost in bistvene elemente ponudb posameznih ponudnikov, ne zavezujejo pa ga k preverjanju vsebinske pravilnosti posameznih ponudb, kar je šele predmet kasnejšega pregledovanja in ocenjevanja ponudb;
    - je naročnik ob dejanskem odpiranju ponudb v zvezi z vsebnostjo dokazil o izpolnjevanju pogojev preveril zgolj, ali so posamezni ponudniki predložili in ustrezno izpolnili "Obrazec za ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti";
    - mora naročnik že ob priliki javnega odpiranja ponudb preveriti, ali so posameznim ponudbam priloženi dokumenti o izpolnjevanju pogojev in meril, in v kolikor temu ni tako, takšno pomanjkljivost ustrezno evidentirati v zapisniku, zato gre naročnikovo ravnanje razlagati izključno v škodo naročnika samega;
    - navajanje nekaterih podatkov (na primer "300.000 km") s strani naročnika v dopisu "Pojasnilo k ponudbeni dokumentaciji" z dne 15. junija 2006 po prepričanju vlagatelja priča o tem, da je naročnik vlagateljevo izjavo v zvezi z garancijo pod točko P 14 videl in proučil, torej je bila slednja vsekakor priložena vlagateljevi ponudbi, kasneje pa s strani naročnika morda spregledana ali po spletu nesrečnih okoliščin založena;
    - je njegova ponudba ob oddaji le-te v naročnikovo sfero vsebovala tako izjavo o garanciji pod točko P 14, kakor tudi servisno knjižico pod točko P 17.

    Naročnik je dne 08. avgusta 2006 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, številka naročnika 6/35-2933/14-06 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, dne 09. avgusta 2006 pa še spremni dopis (številka naročnika 6/35-2933/14-06), s katerim je vlagatelju v prilogi posredoval odločitev v zvezi z zahtevkom za revizijo. V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik med drugim še navaja, da:
    - ponudba vlagatelja ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije;
    - je naročnik o postopku odpiranja ponudb vodil zapisnik z vsemi zahtevanimi elementi in zapisnik v pisni obliki tudi predal vsem ponudnikom, kar so predstavniki ponudnikov tudi potrdili s podpisom;
    - da se je na odpiranju ponudb preverilo, ali so prisotni naslednji dokumenti: izjava o sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije, bančna garancija za resnost ponudbe, dokumenti za ugotavljanje sposobnosti (na podlagi obrazca). Ni se torej ugotavljalo, ali so dokumenti za ugotavljanje sposobnosti dejansko priloženi ali ne, ampak samo, ali je prisoten obrazec. Predstavnikom ponudnikov je bilo tudi pojasnjeno, da se bo vsebina dokumentov ocenjevala naknadno, v podrobnejši analizi, pri čemer so se predstavniki ponudnikov z navedenim načinom strinjali;
    - je ob prisotnosti dveh delavcev naročnika preveril, ali so dokumenti, zapisani v obrazcu (P 14 in P 17) tudi dejansko prisotni v ponudbi vlagatelja, predmetnih dokumentov pa v ponudbeni dokumentaciji ni;
    - na izpostavljeno naročnikovo vprašanje, ali so kakšne pripombe na postopek odpiranja ponudb, predstavniki ponudnikov pripomb niso imeli, kar je naročnik zapisal tudi v zapisniku o odpiranju ponudb. Predstavniki ponudnikov so zapisnik podpisali brez pripomb;
    - da je pri pripravi analize v okviru podatkov o garancijski dobi delno uporabil podlago iz lanskega razpisa, pri tem pa je v besedilu pomotoma ostal podatek o omejitvah pri podaljšani garanciji (agregat, omejena s kilometri 300.000), ki pa je razviden le iz izjave.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 10. avgusta 2006, dne 11. avgusta 2006 pa je priporočeno na pošto oddal "OBVESTILO (sporočilo) O VZTRAJANJU PRI ZAHTEVKU ZA REVIZIJO, in s tem: O NADALJEVANJU POSTOPKA PO ZAHTEVKU ZA REVIZIJO PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", izdano dne 10. avgusta 2006 (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). V sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj med drugim še navaja, da:
    - v celoti vztraja pri postavljenem zahtevku za revizijo in prav tako pri povračilu v zvezi s tem nastalih stroškov;
    - bi moral naročnik ob priliki odpiranja ponudb preveriti obstoj posameznih dokumentov (oziroma predložitev le teh), s katerimi posamezni ponudniki izkazujejo izpolnjevanje pogojev javnega razpisa, in to vse od točke P 1 do točke P 17;
    - je naročnik s tem, ko je na odpiranju ponudb preveril zgolj predložitev izpolnjenega obrazca, kršil pravila postopka, ki si jih je postavil sam;
    - se strinja z naročnikom v delu njegove odločitve o zahtevku za revizijo, v katerem naročnik pravi, da se vsebina posameznih dokumentov, s katerimi ponudniki izkazujejo izpolnjevanje pogojev, preverja kasneje, vendar pa navedeno po vlagateljevem mnenju ne velja tudi glede preverjanja obstoja dokumentov, še zlasti, v kolikor se s slednjimi dokazuje izpolnjevanje pogojev razpisa;
    - bi moral naročnik zatrjevano pomanjkanje dveh dokumentov v vlagateljevi ponudbi (izjava o garanciji, servisna knjižica) izrecno zapisniško ugotoviti že ob priliki javnega odpiranja ponudb;
    - so naročnikove trditve, po katerih naj bi v predmetni zadevi (podaljšana garancija - agregat, omejena s kilometri 300.000 km) šlo za uporabo podlage iz lanskega javnega razpisa, v katerem naj bi vlagatelj ponudil enake pogoje garancije, docela oportunistične in po vlagateljevem mnenju ne vzdržijo resne pravne presoje.
    Vlagatelj ob vsem navedenem v sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vztraja, da je v svoji ponudbi predložil oba sporna dokumenta.

    Naročnik je z dopisom "Zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo za "Dobava tovornih vozil"", številka naročnika 6/35-2933/15-06, izdanim dne 14. avgusta 2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja v skladu s 4. členom ZRPJN pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Ponudniki oziroma osebe, ki imajo ali so imele interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkažejo, da jim je bila ali da bi jim lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, lahko v skladu z 12. členom ZRPJN vložijo zahtevek za revizijo postopka oddaje konkretnega javnega naročila, vložiti pa ga morajo pri naročniku, ki mora v skladu s 16. členom ZRPJN (če so izpolnjene vse procesne predpostavke) meritorno odločiti o zahtevku za revizijo. Postopek revizije postopka javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo se nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo (17. člen ZRPJN).

    Državna revizijska komisija je, skladno z navedenim, v konkretnem postopku oddaje javnega naročila tako najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v predmetnem javnem naročilu, skladno z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in je verjetno izkazal, da bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo pa tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno dejstvo, ali je vlagatelj v svoji ponudbi predložil zahtevana dokumenta "Garancija" (točka P 14 naročnikove razpisne dokumentacije na strani 9) ter "servisna knjižica" (tretja alinea točke P 17 naročnikove razpisne dokumentacije na strani 9). Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo tako trdi, da je zahtevana dokumenta "Garancija" (točka P 14 naročnikove razpisne dokumentacije na strani 9) ter "servisna knjižica" (tretja alinea točke P 17 naročnikove razpisne dokumentacije na strani 9) v svoji ponudbi predložil, naročnik pa trdi, da predmetna dokumenta v vlagateljevi ponudbi dejansko nista prisotna. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik ob javnem odpiranju ponudb zapisniško ugotovil in potrdil, da ponudba vlagatelja poleg izjave o sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije in bančne garancije za resnost ponudbe vsebuje tudi dokumente za ugotavljanje usposobljenosti in da je njegova ponudba popolna.

    Državna revizijska komisija skladno z navedbami, zapisanimi v prejšnjem odstavku te obrazložitve, pojasnjuje, da je, skladno s trinajsto točko 3. člena ZJN-1, pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz naročnikovega Povabila k oddaji ponudbe, številka dokumenta: 6/35-2935/3/06, z dne 24. marca 2006, prav tako izhaja, da morajo biti ponudbe "v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo tega javnega razpisa.". Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe nadalje
    - na šesti strani, pod poglavjem "6 SESTAVNI DELI PONUDBENE DOKUMENTACIJE (POGOJI ZA UDELEŽBO)", določajo sledeče: "Za vsak izpolnjeni pogoj je potrebno priložiti dokazilo ali predložiti izjavo. Ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale (izkazovale) vseh v nadaljevanju opisanih pogojev bodo štete kot nesprejemljive ponudbe in bodo kot takšne izločene iz analize in ocenjevanja.", v nadaljevanju pa: "Ponudnik mora v ponudbi dokazati izpolnjevanje obveznih pogojev z listinami.";
    - na deveti strani, pod poglavjem "7 PREVERJANJE POGOJEV ZA UDELEŽBO (IZLOČITVENI KRITERIJI)", pa sledeče: "Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje, v nasprotnem primeru bo izločen iz nadaljnjega postopka naročanja:", ter v nadaljevanju v prvi alinei: "ponudnik mora izpolnjevati vse pogoje iz točke 6 razpisne dokumentacije in mora predložiti vse dokumente, navedene v tej točki".

    Pod poglavjem "Pogoji za ugotavljanje tehnične sposobnosti" je naročnik na strani 9 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim določil naslednja dva pogoja:
    a) "P 14 Garancija: Splošna garancija (celotno vozilo brez omejitve kilometrov) najmanj 12 mesecev. Ponudnik mora predložiti izjavo o splošni (celotno vozilo brez omejitve kilometrov) in podaljšani garanciji (agregat, omejena s kilometri, najmanj 200.000 km) Garancija mora biti veljavna v evropskih državah." in
    â??
    b) "P 17 Ponudnik mora predložiti dokumentacijo za vsak ponujeni tip vozila, in sicer:
    o navodila za uporabo vozila,
    o garancijsko knjižico,
    o servisno knjižico.",
    pri čemer je v poglavju "8.1 Oblika ponudbe" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe naročnik določil, da je zaželeno (torej ne obvezno), "da so na vseh zahtevanih dokazilih, o izpolnjevanju pogojev iz 6. točke tega navodila, v desnem zgornjem kotu označeni oznake pogojev na katere se dokazilo nanaša (nap. P 1)".

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo ponudbo, da bi preverila, ali se v njej nahajata sporna dokumenta, zahtevana pod pogojema P 14 in P 17. Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila sledeče:
    I. pod pogojem "P 14 Garancija" je naročnik zahteval predložitev izjave o splošni (celotno vozilo brez omejitve kilometrov) in podaljšani garanciji (agregat, omejena s kilometri, najmanj 200.000 km). Državna revizijska komisija je ugotovila, da navedena izjava v vlagateljevi ponudbi ni predložena.

    Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim sicer ugotavlja, da je vlagatelj svojim pojasnilom k ponudbeni dokumentaciji dejansko priložil fotokopijo izjave o splošni (celotno vozilo brez omejitve kilometrov) in podaljšani garanciji (agregat, omejena s kilometri, najmanj 200.000 km), na kateri je označba "P 14" in v kateri je navedeno, da za ponujena vozila nudi
    "â"˘ Splošno garancijo (celotno vozilo brez omejitve kilometrov): 25 mesecev

    â"˘ Podaljšano garancijo (na vse glavne agregate, do 300.000 km): 13 mesecev

    â"˘ Garancijski rok na prerjavenje: 7 let

    â"˘ Garancijski rok za pogonski agregat in za podvozje: 38 mesecev", poleg tega pa dodaja "Garancija je veljavna v evropskih državah".

    Ob zapisanem Državna revizijska komisija poudarja, da sama predložitev fotokopije predmetne izjave kot dokaza še a priori ne pomeni, da je citirana izjava predložena tudi v vlagateljevi ponudbi. Vlagatelj s predloženo fotokopijo izjave o splošni in podaljšani garanciji izkazuje le dejstvo, da je omenjeno izjavo izdelal, ne pa tudi, da se izjava že od same predložitve ponudbe naročniku nahaja v vlagateljevi ponudbi. Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo tudi ne predlaga zaslišanja morebitnih prič, ki bi potrdile, da sta bila sporna dokumenta v ponudbi vlagatelja dejansko priložena že od trenutka oddaje ponudbe, razen zaslišanja gospoda Mladena Marolina, ki pa je predlagan kot priča zgolj glede vprašanja, ali so predstavniki naročnika na izrecno vprašanje gospoda Mladena Marolina, kot pooblaščenega predstavnika vlagatelja, ki je sodeloval na javnem odpiranju ponudb, "ali bo naročnik poleg že prej opisanega obrazca preverjal tudi obstoj posameznih dokumentov, za vsako točko poglavja številka 6 razpisne dokumentacije posebej"", pojasnili, "da le-to ni potrebno" (iz zapisnika o odpiranju ponudb namreč navedeno vprašanje in odgovor ne izhajata).

    II. pod pogojem "P 17" je naročnik za vsak ponujeni tip vozila zahteval predložitev navodil za uporabo vozila, garancijsko knjižico in servisno knjižico, pri čemer je med strankama tega postopka sporno le to, ali je v vlagateljevi ponudbi predložena servisna knjižica. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija preverjala le, ali je v vlagateljevi ponudbi predložena servisna knjižica. Državna revizijska komisija je ob navedenem ugotovila, da je vlagatelj svojim pojasnilom k ponudbeni dokumentaciji priložil fotokopijo vzorca garancijskega lista, kateri se dejansko nahaja v njegovi ponudbi, prav tako pa tudi fotokopijo prve strani knjižice "Garancija", na katero je sam zapisal "SERVISNA KNJIŽICA", iz česar je mogoče zaključiti, da vlagatelj šteje knjižico "Garancija" ("garantno knjižico", kakor njeno poimenovanje izhaja iz njene strani 1 pod rubriko "SLO", oziroma garantno knjižico) tudi za servisno knjižico. Podobno izhaja tudi iz drugega odstavka 5. strani vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerem je pod drugo alineo zapisano, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil â??"tudi servisno knjižico "IVECO - Garancija - Customer Service" v pisni obliki"â??. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v vlagateljevi ponudbi predložena garancijska knjižica ("garantna knjižica" oziroma "Garancija"), iz katere izhajajo tudi elementi servisne knjižice. V garancijski knjižici je namreč na njeni 19. strani v slovenskem jeziku v glavi jasno zapisano "Posegi servisne organizacije", nato pa v vsakem od štirih posameznih okenc rubrike "Datum sprejema", "Prevoženi kilometri", "Vrsta posega" in "Žig delavnice". Vse doslej navedeno kaže na to, da se v navedena okenca vpisujejo podatki o posegih servisne organizacije na vozilu oziroma o servisiranju vozila.

    Naročnik glede na izpodbijano odločitev očitno omenjenega dokumenta ni štel za servisno knjižico ter je menil, da ga vlagatelj ni priložil ponudbi. Vendar pa ne glede na ugotovljeno ne gre prezreti, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogoja za ugotavljanje tehnične sposobnosti, zahtevanega pod oznako "P 14 Garancija" na 9. strani Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zaradi česar vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu ni utemeljen, naročnik pa je vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil iz nadaljnjega postopka. Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 namreč določa, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, kot že poudarjeno pa je skladno s trinajsto točko 3. člena ZJN-1 pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Navedenega zaključka Državne revizijske komisije ne more spremeniti niti morebitna ugotovitev, da bi šlo garancijsko knjižico (garantno knjižico, "Garancijo") obenem šteti za servisno knjižico, pri čemer Državna revizijska komisija še dodaja in poudarja, da tudi v primeru, če bi šlo za servisno knjižico, iz nje ni mogoče izrecno razbrati, ali se nanaša na vsak ponujeni tip vozila, kakor je bilo to zahtevano v naročnikovi razpisni dokumentaciji na strani 9 Pogojev za ugotavljanje tehnične sposobnosti, pogoj "P 17".

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljeve navedbe, da
    - naj Državna revizijska komisija, ob upoštevanju navedb iz zahtevka za revizijo in ob smiselni uporabi razlage prakse Državne revizijske komisije, zlasti v zadevah pod številko 018-186/02 in 018-2/04, vlagateljevemu zahtevku ugodi;
    - je bilo ob priliki odpiranja ponudb, dokumentiranega z zapisnikom z dne 31. maja 2006, s strani naročnika in ob navzočnosti pooblaščenih predstavnikov treh ponudnikov med ostalim ugotovljeno, da je vlagatelj predložil dokumente za ugotavljanje usposobljenosti in da je vlagateljeva ponudba popolna;
    - mora naročnik že ob priliki javnega odpiranja ponudb preveriti, ali so posameznim ponudbam priloženi dokumenti o izpolnjevanju pogojev in meril, in v kolikor temu ni tako, takšno pomanjkljivost ustrezno evidentirati v zapisniku, zato gre naročnikovo ravnanje razlagati izključno v škodo naročnika samega.

    Glede vlagateljevih navedb, da naj Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedb iz zahtevka za revizijo in ob smiselni uporabi razlage prakse Državne revizijske komisije, zlasti v zadevah pod številko 018-186/02 in 018-2/04, vlagateljevemu zahtevku ugodi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene. Državna revizijska komisija ob zapisanem poudarja, da v sklepu številka 018-186/02-23-1706, na katerega se sklicuje vlagatelj, ne moremo govoriti o identičnem pravnem in dejanskem stanu, kakor je konkretno vlagateljev. Tudi v sklepu številka 018-186/02-23-1706 je Državna revizijska komisija namreč zavzela stališče, da niti ZJN-1 niti Navodilo o postopku odpiranja ponudb naročnika ne zavezujeta k ugotavljanju pravilnosti ponudb že na javnem odpiranju ponudb (po drugi strani pa mu tega tudi ne prepovedujeta), temveč ZJN-1 z dikcijo prvega odstavka 74. člena zgolj posredno napeljuje naročnika (v izogib morebitnim kasnejšim zapletom) na obsežnejše pregledovanje ponudbene dokumentacije in podatkov v njej na smem odpiranju ponudb, s tem, ko določa da se v zapisnik o odpiranju ponudb vpisujejo "zlasti naslednji podatkiâ??".

    V zadevi številka 018-186/02-23-1706, ki jo omenja vlagatelj, so obstajali določeni dokazi, da je tedanji vlagatelj v ponudbi predložil dokument, za katerega naročnik navaja, da ga v ponudbi ni (tedanji vlagatelj je namreč sporno potrdilo pristojnega organa RS, da ima poravnane davke in prispevke, določene z zakonom, pravočasno pridobil; izjave prič tedanjega vlagatelja so tudi potrdile obstoj in vključenost tega potrdila v vlagateljevo ponudboâ??), v predmetnem konkretnem primeru pa vlagatelj, z izjemo fotokopije izjave o splošni in podaljšani garanciji ter fotokopije prve strani knjižice "Garancija", na katero je sam zapisal "SERVISNA KNJIŽICA", v zahtevku za revizijo ne predlaga nobenih konkretnih dokazov, ki bi dokazovali, da je njegova ponudba ob oddaji le-te naročniku vsebovala tako izjavo o garanciji pod točko P 14, kakor tudi servisno knjižico pod točko P 17. Vlagatelj tako v svojem zahtevku za revizijo ne predlaga zaslišanja morebitnih prič, ki bi potrdile, da sta bila sporna dokumenta v ponudbi vlagatelja dejansko priložena že od trenutka oddaje ponudbe. Vlagatelj predlaga zgolj zaslišanje gospoda Mladena Marolina, ki pa je predlagan kot priča le glede vprašanja, ali so predstavniki naročnika na izrecno vprašanje gospoda Mladena Marolina, kot pooblaščenega predstavnika vlagatelja, ki je sodeloval na javnem odpiranju ponudb, "ali bo naročnik poleg že prej opisanega obrazca preverjal tudi obstoj posameznih dokumentov, za vsako točko poglavja številka 6 razpisne dokumentacije posebej"", pojasnili, "da le-to ni potrebno" (iz zapisnika o odpiranju ponudb namreč navedeno vprašanje in odgovor ne izhajata). Državna revizijska komisija je, skladno z navedenim, ocenila, da zaslišanje predlagane priče (glede dejstev, ki bi jih po mnenju vlagatelja lahko pojasnila) v ničemer ne bi doprineslo k razjasnitvi zgoraj obravnavanega pravno relevantnega dejstva, zato predlaganega dokaza z zaslišanjem priče, gospoda Mladena Marolina, ni izvedla.

    Razlogov za drugačno odločitev Državne revizijske komisije, kakor jo je sprejela v tem sklepu, ni najti niti v njenem sklepu številka 018-2/04-24-106, na katerega se sklicuje vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo, v katerem tedanja vlagatelja v zahtevku za revizijo tedanjemu naročniku očitata, da je kršil načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-1, ker jima ni odobril zahteve po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo tedanjega izbranega ponudnika, in določbo 73. člena ZJN-1 o javnem odpiranju ponudb, ker v prisotnosti predstavnikov tedanjih ponudnikov ni pregledal celotnih ponudb, temveč je le zapisal v zapisnik, da tedanje ponudbe nimajo pomanjkljivosti.

    Ker vlagatelj za utemeljitev svoje trditve, da sta bila sporna dokumenta v ponudbi vlagatelja dejansko priložena že od samega začetka, ni podal drugih argumentov, razen večkrat omenjene fotokopije izjave o splošni in podaljšani garanciji ter fotokopije prve strani knjižice "Garancija", na katero je sam zapisal "SERVISNA KNJIŽICA" (ki pa a priori še ne izkazujeta tega, da sta bila predložena tudi v vlagateljevi ponudbi), kot bi to moral storiti skladno s pravili o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil 7., 212. in naslednjih členov ZPP, katerega določbe se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja), je Državna revizijska komisija tudi to vlagateljevo navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

    Glede navedb vlagatelja, da je naročnik s tem, ko v zapisnik o odpiranju ponudb ni vpisal pripombe pooblaščenega predstavnika vlagatelja, gospoda Mladena Marolina, ki je sodeloval na javnem odpiranju ponudb, kršil prvi odstavek 74. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zapisnika o odpiranju ponudb na strani 3/3, točka "7. Morebitne pripombe predstavnikov ponudnikov s pooblastili, ki se nanašajo na postopek odpiranja ponudb:", izhaja: "Predstavniki ponudnikov niso imeli pripomb". Navedeni zapisnik o odpiranju ponudb je podpisal tudi gospod Mladen Marolin (temu dejstvu tudi sam vlagatelj ne oporeka), pooblaščeni predstavnik vlagatelja, ki je sodeloval na javnem odpiranju ponudb, iz česar je zaključiti, da tudi sam pripomb na postopek odpiranja ponudb ni imel. Državna revizijska komisija ob navedenem še ugotavlja, da tudi v primeru, če bi se z morebitnim zaslišanjem pooblaščenega predstavnika vlagatelja, gospoda Mladena Marolina, tisto, kar je v izpostavljenem delu zapisnika o odpiranju ponudb (koder je navedeno, da predstavniki ponudnikov s pooblastili niso imeli pripomb), izkazalo za neresnično, to ne bi vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, kakršna izhaja iz izreka tega sklepa.

    Glede navedb vlagatelja, da mora naročnik že ob priliki javnega odpiranja ponudb preveriti, ali so posameznim ponudbam priloženi dokumenti o izpolnjevanju pogojev in meril, in v kolikor temu ni tako, takšno pomanjkljivost ustrezno evidentirati v zapisniku, zaradi česar gre po mnenju vlagatelja naročnikovo ravnanje razlagati izključno v škodo naročnika samega, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene.

    74. člen ZJN-1 v prvem odstavku določa, da mora naročnik o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
    1. zaporedna številka ponudbe;
    2. ime ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen;
    3. variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami;
    4. ponudbena cena in morebitni popusti;
    5. pomanjkljivosti ponudb, ki jih naročnik ugotovi pri odpiranju;
    6. pripombe pooblaščenih predstavnikov ponudnikov.

    Iz pete točke citiranega določila sicer izhaja, da naročnik v zapisnik o odpiranju ponudb zapiše tudi pomanjkljivosti ponudb, ki jih ugotovi pri odpiranju, vendar pa se ta podatek nanaša le na tiste pomanjkljivosti, ki jih (in če jih) ugotovi na javnem odpiranju ponudb, kar pomeni, da ima naročnik pravico, da ugotavlja razloge, ki narekujejo izločitev določenega ponudnika, tudi v kasnejših fazah postopka oddaje javnega naročila. Pete točke prvega odstavka 74. člena ZJN-1 namreč ne gre razumeti na način, da je ugotavljanje pravilnosti ponudb obvezno predmet postopka javnega odpiranja (ZJN-1 v 74. členu med vsebino zapisnika o odpiranju ponudb ugotovitev o pravilnosti ponudb ne navaja), prav tako pa iz vsebine navedene določbe prav tako ni dopustno sklepati, da v nadaljnjem postopku naročnik ne bi smel ugotoviti pomanjkljivosti ponudb. Nasprotno. ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, iz trinajste točke 3. člena ZJN-1 pa izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz besedila citiranih členov je mogoče ugotoviti, da ima naročnik tudi po javnem odpiranju ponudb pravico in hkrati dolžnost opraviti podroben pregled vsebine vsake posamezne ponudbe tudi z vidika njene pravilnosti. Naročnik ima torej tudi po javnem odpiranju ponudb pravico in dolžnost preveriti, ali predložene ponudbe izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije ter ob ugotovitvi, da te zahteve pri posamezni ponudbi niso izpolnjene, takšno ponudbo zavrniti. Neobstoj pomanjkljivosti na javnem odpiranju ponudb tako še ne pomeni, da je ponudba hkrati tudi pravilna.

    Smiselno enak zaključek je mogoče napraviti tudi ob upoštevanju Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list Republike Slovenije, številka 86/2001; v nadaljnjem besedilu: Navodilo o postopku odpiranja ponudb), ki ga je na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZJN-1 sprejel minister, pristojen za finance. Navodilo o postopku odpiranja ponudb v tretjem odstavku 5. člena določa, da je iz ponudb potrebno navesti naziv ponudnika ali šifro, če je bil razpis anonimen in ponudbeno ceno ter morebitne popuste, lahko pa se navedejo tudi drugi podatki iz ponudb (roki, reference in drugo), kot tudi ugotovitve o tem ali ponudbe vsebujejo vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije. Glede citirane določbe po mnenju Državne revizijske komisije več argumentov govori v prid tolmačenja, po katerem gre besedico "lahko" vezati tudi na "ugotovitve o tem ali ponudbe vsebujejo vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije". Tovrstnemu tolmačenju v prid govori tudi 6. člen navedenega Navodila o postopku odpiranja ponudb, ki med elementi, ki jih vsebuje zapisnik o odpiranju ponudb, ne vsebuje ugotovitev, povezanih s tako imenovano pravilnostjo ponudb.

    Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko na javnem odpiranju ponudb ni ugotavljal, ali so v predloženih ponudbah vsi potrebni dokumenti, s katerimi se dokazuje izkazovanje pogojev iz razpisne dokumentacije (od P 1 do P 17), ni kršil določil ZJN-1 oziroma drugih (podzakonskih) predpisov s področja javnega naročanja.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v konkretnem primeru med strankama ni sporno, kateri dokumenti iz posameznih ponudb so se pregledovali na javnem odpiranju ponudb, saj sta si tako vlagatelj kakor tudi naročnik enotna, da je naročnik na javnem odpiranju ponudb ugotavljal zgolj, ali so posamezni ponudniki predložili in ustrezno izpolnili "OBRAZEC ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI IN USPOSOBLJENOSTI". Zapisano izhaja tako iz navedb vlagatelja, ki je v tretjem odstavku na peti strani svojega zahtevka za revizijo zapisal: "Vendar pa je naročnik ob dejanskem odpiranju ponudb v zvezi z vsebnostjo dokazil o izpolnjevanju pogojev (poglavje št. 6) preveril zgolj, ali so posamezni ponudniki predložili in ustrezno izpolnili "Obrazec za ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti", v katerem so ponudniki navedli zgolj, katere listine prilagajo kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev, njihov datum izdaje, z besedo "DA" pa tudi potrdili obstoj dokumenta", kakor tudi iz navedb naročnika, ki
    - na začetku strani 2/4 svoje odločitve o zahtevku za revizijo navaja: "Na odpiranju ponudb se je preverilo, ali so prisotni naslednji dokumenti: izjava o sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije, bančna garancija za resnost ponudbe, dokumenti za ugotavljanje sposobnosti (na podlagi obrazca). Navedeno pomeni, da se ni ugotavljalo, ali so dokumenti za ugotavljanje sposobnosti dejansko priloženi ali ne"â?? â??"ampak samo, ali je prisoten obrazec", nadalje pa tudi
    - na začetku strani 3/4 svoje odločitve o zahtevku za revizijo navaja: "Predstavniku vlagatelja zahteve za revizijo je bilo pojasnjeno, da se bo na odpiranju preverjalo samo, če je obrazec za ugotavljanje sposobnosti podpisan in izpolnjen, ne pa tudi prisotnost vsakega dokumenta posebej. Prisotnost ter vsebina dokumentov pa se bo vsekakor podrobno pregledala v fazi analize ponudb".
    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s formulacijo zapisnika "dokumenti za ugotavljanje usposobljenosti" le-ta neustrezno formuliran, zlasti upoštevajoč vse zgoraj navedeno. Zato v tem delu ne gre pritrditi očitkom vlagatelja, da je naročnik samemu sebi postavil pravilo, da bo ob javnem odpiranju ponudb preverjal obstoj vseh dokumentov za ugotavljanje usposobljenosti, to je od točke P 1 do točke P 17.

    S tovrstnim zaključkom po mnenju Državne revizijske komisije sovpada tudi dejstvo, da je postopek javnega odpiranja ponudb trajal le 20 minut, saj se je, kakor to izhaja iz "ZAPISNIKA O ODPIRANJU PONUDB", številka naročnika 6/35-2935/6/06, izdanega dne 31. maja 2006 (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o odpiranju ponudb), začel ob 10.00. uri, zaključil pa ob 10.20. uri. Državna revizijska komisija meni, da v navedenem času naročnik ni in ne bi uspel natančno pregledati, ali so v ponudbi vsakega od treh ponudnikov, ki so v predmetnem javnem naročilu oddali svoje ponudbe, priloženi vsi potrebni dokumenti, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje pogojev od točke P 1 do točke P 17. Že samo vlagateljeva ponudba namreč v izpostavljenem delu vsebuje več kot 120 strani priložene dokumentacije.

    Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu nesklepčen, saj vlagatelj najprej ugotavlja, da "je naročnik ob dejanskem odpiranju ponudb v zvezi z vsebnostjo dokazil o izpolnjevanju pogojev (poglavje št. 6) preveril zgolj, ali so posamezni ponudniki predložili in ustrezno izpolnili "Obrazec za ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti"", nato pa zaključuje, da je naročnik "ob javnem odpiranju ponudb zapisniško ugotovil in potrdil, da ponudba vlagatelja Dumida, d.o.o. poleg izjave o sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije in bančne garancije za resnost ponudbe vsebuje tudi dokumente za ugotavljanje za ugotavljanje usposobljenosti in da je ponudba popolna. Iz navedenega torej izhaja, da je naročnik na odpiranju ponudb ugotovil, da so vlagateljevi ponudbi priloženi vsi zahtevani dokumenti, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje pogojev". Skladno z navedenim in ob upoštevanju dejstva, da termina "popolna ponudba" ZJN-1 ne pozna, je potrebno po mnenju Državne revizijske komisije razlagati tudi navedbe vlagatelja, ki jih je podal v zadnjem odstavku na četrti strani svojega zahtevka za revizijo, ko pravi, da "je naročnik na odpiranju ponudb ugotovil, da so vlagateljevi ponudbi priloženi vsi zahtevani dokumenti, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje pogojev".

    Državna revizijska komisija ob zapisanem še poudarja, da je potrebno v konkretnem primeru navedbi zapisnika o odpiranju ponudb, katerega je v dokaz svojih navedb v zahtevku za revizijo priložil vlagatelj, na strani 2/3,
    - pod rubriko "Ponudba popolna da/ne", koder je v vrstici vlagatelja obkrožena besedica "DA", ter
    - pod rubriko "Dokumenti za ugotavljanje usposobljenosti", koder je v vrstici vlagatelja obkrožena besedica "DA",
    razumeti na način, da je vlagateljeva ponudba "popolna" v smislu obsega popolnosti, kakršna se je ugotavljala na javnem odpiranju ponudb. To potrjuje tudi navedba naročnika, ki jo je podal v prvi alinei na strani 2/4 svojega zahtevka za revizijo, koder je zapisal: "Na podlagi navedenega se je na odpiranju ugotavljalo, ali je ponudba popolna", pri čemer se beseda "navedeno" nanaša na navedbo, da se na javnem odpiranju ponudb ni ugotavljalo, ali so dokumenti za ugotavljanje sposobnosti (dokumenti, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji) dejansko priloženi ali ne, ampak samo, ali je prisoten in ustrezno izpolnjen obrazec. Državna revizijska komisija ob zapisanem še poudarja, da v navedenem konkretnem primeru ne gre zamenjevati pojma "popolna ponudba" (ki ga, kot že zapisano, ZJN-1 ne pozna) s pojmom "pravilna ponudba". Pravilna je namreč, kot prav tako že poudarjeno v tem sklepu, tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru do faze pregleda in ocenjevanja ponudb (po odpiranju ponudb) sploh še ni prišlo. Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je zato potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanašajo na to, da je bilo ob priliki odpiranja ponudb s strani naročnika in ob navzočnosti pooblaščenih predstavnikov treh ponudnikov med ostalim ugotovljeno, da je vlagatelj predložil dokumente za ugotavljanje usposobljenosti in da je vlagateljeva ponudba popolna, zavrniti kot neutemeljen.

    Tudi glede vlagateljevih navedb, da je naročnik s svojim ravnanjem neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno iz nadaljnjega ocenjevanja, zaradi kršitve načela javnosti in transparentnosti po 6. členu ZJN-1 pa je tako podan upravičen dvom v gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev, s čimer je po mnenju vlagatelja dodatno kršeno tudi temeljno načelo po 4. členu ZJN-1, Državna revizijska komisija glede na vso dosedanjo obrazložitev ugotavlja, da niso utemeljene. Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagateljeva ponudba ne vsebuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, naročnik pa mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). Glede na navedeno tudi naročniku ni mogoče očitati kršitve 6. člena ZJN-1 (načela transparentnosti porabe javnih sredstev), pa tudi ne kršitve 4. člena ZJN-1 (načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj je v zahtevku predlagal povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer
    - stroške takse v višini 200.000,00 SIT;
    - materialne stroške (poštnina, fotokopije, administrativni stroški) v višini 10.000,00 SIT,
    vse skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odločitve Državne revizijske komisije dalje do plačila. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 04. septembra 2006


    predsednica senata
    Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije




    Vročiti:
    - Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor
    - Dumida, d. o. o., Spodnje Dobrenje 42/a, 2211 Pesnica pri Mariboru
    - AC Intercar, d. o. o., Baragova 5, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran