018-338/2006 Klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice Nataše Jeršič, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup koronarnih stentov - sklop 6, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje KASTOR M.D. d.o.o., Vošnjakova 6, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.10.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.02.2006 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup koronarnih stentov. Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 23, z dne 03.03.2006, pod številko objave Ob-5466/06 ter v Uradnem glasilu EU, št. S 41, z dne 01.03.2006.
Naročnik je dne 07.07.2006 sprejel Odločitev o oddaji naročila (dokument št. 01-484/14-05), s katero je ponudnike obvestil o izbiri najugodnejših ponudnikov v šestih razpisanih sklopih. V 6. sklopu naročnik predmetnega javnega naročila ni oddal, ker zanj ni prejel nobene pravilne ponudbe.
Dne 17.07.2006 je vlagatelj zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik mu je zahtevan dokument posredoval dne 02.08.2006.

Vlagatelj je dne 14.08.2006 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nepravilno, in sicer zato, ker prospektnega materiala, ki je del ponudbe, ni preluknjal ter ga z ostalimi deli ponudbe povezal z vrvico, pač pa ga je položil v plastični ovitek, ki ga je na vrhu zalepil z nalepko, plastični ovitek pa skupaj z ostalimi dokumenti v ponudbi povezal z vrvico. Upoštevati je potrebno, zatrjuje vlagatelj, da bi v primeru, če bi prospektni material preluknjal ter ga povezal z vrvico z ostalimi dokumenti, le-tega dejansko uničil. Zaradi luknjanja prospektov namreč določeni podatki v njih ne bi bili več razvidni, s tem pa bi vlagatelj tvegal, da bo iz navedenega razloga njegova ponudba nepravilna. Vlagatelj zatrjuje, da je nalepka, s katero je zalepil plastični ovitek takšna, da se v primeru njene odstranitve (kar bi bilo nujno, če bi kdorkoli prospektni material želel zamenjati) strga in bi bilo tako vidno, da je prišlo do poskusa zamenjave prospektnega materiala. S tem, zatrjuje vlagatelj, je absolutno determiniral vsebino plastičnega ovitka. Vlagatelj še navaja, da je plastični ovitek, ki vsebuje predloženi prospektni material, z ostalim delom ponudbe povezan tako, da celotnega ovitka, skupaj z njegovo vsebino ni mogoče neopazno zamenjati. Ob razlaganju 14. točke razpisne dokumentacije, še ugotavlja vlagatelj, je potrebno upoštevati namen le-te. Če naročnik na možnost uničenja vsebine prospektne dokumentacije zaradi luknjanja ni pomislil, zatrjuje vlagatelj, to ne more iti v škodo vlagatelja, ki je sicer zadostil namenu postavljene zahteve, ta pa je v tem, da se prepreči spreminjanje vsebine oddanih ponudb. Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, ki jo je vodila pod opr. št. 018-111/06-33-1026 in jo v določenih segmentih obrazložitve tudi povzema. Kot še ugotavlja vlagatelj, je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve zapisal, da bi moral zaradi spornega načina predložitve prospektnega materiala, v primeru, ko bi ga želel pregledati, le-tega izločiti iz plastičnega ovitka, kar pa bi pomenilo, da bi ga bilo mogoče enostavno zamenjati. Vlagatelj ugotavlja, da je takšna utemeljitev naročnika napačna, pri čemer zatrjuje, da bi bila v tem primeru zamenjava vidna, saj se vsebina prospektnega material ne bi ujemala z vsebino preostale ponudbe, v kateri se vlagatelj sklicuje prav na predloženi prospektni material. Vlagatelj v nadaljevanju podrobno pojasnjuje v katerih delih ponudbe se sklicuje na kataloške številke iz predloženega prospektnega materiala. Vlagatelj še navaja, da bi lahko naročnik ravnal tudi v skladu z Navodilom o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001; v nadaljevanju: Navodilo), ki v četrtem odstavku 5. člena določa, da lahko naročnik med odpiranjem ponudb označi vse dele ponudbe tako, da se prepreči možnost poznejše zamenjave. Vlagatelj še zatrjuje, da je na dan odpiranja ponudb vsebinsko izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije, saj je bila nalepka na spornem ovitku na dan odpiranja nepoškodovana, in takšna, da se je ne da neopazno odstraniti. Za poslovanje s ponudbo od njenega odprtja dalje, zaključuje vlagatelj, pa je odgovoren naročnik.
Vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na 6. sklop ter predlaga, da se ga v 6. sklopu izbere kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo (in sicer povrnitev stroškov za plačilo revizijske takse, 200 odvetniških točk za konferenco s stranko, 1400 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in 2% materialnih stroškov ter 20% DDV).

Naročnik je dne 30.08.2006 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je bilo že na odpiranju ponudb in pri kasnejšem pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovljeno, da slednji ne izpolnjuje vseh pogojev, ki so bili predvideni v razpisni dokumentaciji. Ponudba vlagatelja, zatrjuje naročnik, ni bila povezana z vrvico in zapečatena tako, da ji ni mogoče, tudi po odpiranju ponudb, neopazno dodajati ali odvzemati vseh njenih sestavnih delov. Kot navaja naročnik, je vlagatelj prospektni material vstavil v plastični ovitek, ki je bil sicer zalepljen z nalepko, vendar pa je po (prvem) odpiranju ovitka možno prospektni material kadarkoli zamenjati.
Namen 14. točke, zatrjuje naročnik, je v tem, da ponudbe vseh ponudnikov vedno ostanejo enake oziroma takšne kot so bile pri odpiranju ponudb ter da se prepreči kakršnokoli zamenjavo listin ali drugih dokazil, oziroma kakršnokoli drugo popravljanje ponudbe. Ker prospektni material, ki ga je vlagatelj priložil v ponudbo, ni bil povezan z vrvico, kot je bilo zahtevano v 14. točki razpisne dokumentacije, še navaja naročnik, je vlagateljeva ponudba nepravilna in nesprejemljiva. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da je bilo dejansko stanje, ki ga je Državna revizijska komisija ugotovila v zadevi št. 018-111/06-33-1026 drugačno, saj je v tedanjem primeru (tedanji) vlagatelj prospektni material v ponudbo predložil drugače oziroma je slednjega nalepil na plastični nosilec. Naročnik še navaja, da je prospektni material zahteval zato, ker iz le-tega lahko preveri, ali ponujeno blago izpolnjuje strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik še zatrjuje, da bi način, na katerega je vlagatelj predložil prospektni material v ponudbo onemogočal neopazno zamenjavo le v primeru, če naročnik ne bi pretrgal nalepke. Slednje, zaključuje naročnik, pa ni možno saj mora (naročnik) pregledati vso dokumentacijo v ponudbi.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.09.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je priglasil stroške v višini 100 odvetniških točk, povečanih za 20% DDV.

Naročnik je dne 12.09.2006 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je od naročnika dne 17.09.2006 zahtevala dodatno dokumentacijo. Naročnik je dodatno dokumentacijo posredoval dne 18.09.2006.

Državna revizijska komisija je vlagatelja dne 21.09.2006 pozvala k plačilu revizijske takse. Vlagatelj je takso plačal dne 22.09.2006 in potrdilo o plačilu takse dne 25.09.2006 posredoval Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je vlagatelj oddal pravilno ponudbo v smislu 13. točke 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna ter da jo je naročnik zavrnil nezakonito.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa (in iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila) je bil vlagateljeva ponudba zavrnjena iz razloga, ker naj bi slednji ne ravnal v skladu s 14. točko Splošnih navodil ponudnikom (Opremljanje in označevanje ponudb).

ZJN-1 v 13. točki 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)pravilna je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.
Tako naročniki kot tudi ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonskimi predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji (če slednja niso v nasprotju s prisilnimi predpisi). Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj ter preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika.

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 14 (Opremljanje in označevanje ponudb) točke D (Predložitev ponudb) Splošnih navodil ponudnikom (med drugim) zapisal: "Vsi dokumenti, ki sestavljajo izvirnik, morajo biti povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno dodajati ali odvzemati tudi po odpiranju ponudb. Odvisno od obsega ponudbe lahko naročnik dopusti, da ponudniki predložijo ponudbo v več ovojnicah, in sicer v posebni ovojnici ponudbeno dokumentacijo, v posebni ovojnici prospektni material z navedbo vsebine po ponujenih sklopih ter v posebni ovojnici(ah) vzorce z navedbo vsebine po posameznih sklopih, kar naročnik natančno opredeli v obrazcu 02- Dodatek k navodilom ponudnikom".
V Obrazec 02 (Dodatek k navodilom ponudnikom) je naročnik v zvezi s tem še zapisal: "Naročnik zahteva, da ponudnik poda ponudbo v izvirniku in eni kopiji. Ponudba je lahko podana v dveh (2) ločenih ovojnicah, ki pa morata jasno označeni, in sicer "IZVIRNIK" in "KOPIJA". Izvirnik in kopija morata vsebovati kompletno ponudbeno dokumentacijo in prospektni material".

Iz dikcije zgoraj citiranega navodila izhaja, da so lahko ponudniki oddali izvirnik ponudbe in kopijo v dveh ločenih ovojnicah, pri čemer sta morali obe ovojnici (torej tako ovojnica, ki je vsebovala izvirnik kot tudi ovojnica s kopijo) vsebovati vso ponudbeno dokumentacijo in prospektni material, vsi dokumenti, ki so sestavljali izvirnik pa so morali biti povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ne bi bilo mogoče dodajati ali odvzemati tudi po odpiranju ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so naročnikova zgoraj citirana navodila jasna in nedvoumna oziroma zapisana tako, da ne omogočajo različnih interpretacij. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da so jih (pravilno) razumeli vsi ponudniki, razen vlagatelja.

Med strankama v tem postopku ni sporno, da je vlagatelj prospektni material vstavil v plastični ovitek (v prozorno mapo zaprto s treh strani), ki ga je na vrhu zalepil z nalepko, plastični ovitek oziroma (točneje) njegov zunanji rob pa skupaj z ostalimi dokumenti v ponudbi povezal z vrvico (in jo zapečatil).
Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da bi bilo za ugotovitev o tem, ali vlagateljeva ponudba (tudi vsebinsko) izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije potrebno vpogledati tudi v vsebino plastične mape, saj slednja vsebuje dokumente (kar med strankama v tem postopku ni sporno), ki jih je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik. Navedeno pa bi naročnik lahko storil le tako, da bi pretrgal nalepko, ki "zapira" vhod v plastično mapo, pri čemer pa bi bilo mogoče listine v njej (neopazno) odvzeti, dodati oziroma vsebino le-te spremeniti. Z opisanim torej ponudba vlagatelja v delu, ki se nanaša na zahtevani prospektni material ne bi bila več, kot zatrjuje, "absolutno determirana", in podana v smislu zgoraj citirane sporne zahteve naročnika (prospektni material "ne bi bil povezan z ostalimi dokumenti tako, da teh listin ne bi bilo mogoče neopazno dodajati ali odvzemati". Ker iz predmetne zahteve jasno izhaja, da je podana v izogib kakršnegakoli spreminjanja vsebine ponudb, za kar so morali v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, v skladu z izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije, poskrbeti ponudniki in ne naročnik, Državna revizijska komisija tudi ni sledila očitkom vlagatelja, da bi naročnik lahko ravnal v skladu z Navodilom in sporne dele ponudbe označil.

Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb zavrniti vse ponudbe, ki niso pravilne. Zavrnitev nepravilne ponudbe je torej naročnikova dolžnost, ki izhaja iz izrecne zakonske določbe in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji. Naročnik je tako ravnal povsem v skladu z zakonom, ko je ob upoštevanju lastnih zahtev iz razpisne dokumentacije vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Glede na to, da je naročnik v obravnavanem primeru sam postavil dokaj stroga formalna pravila o tem, kako morajo biti predložene ponudbe, je bil dolžan ta pravila tudi upoštevati.

Državna revizijska komisija sicer sprejema ugotovitve vlagatelja, da zaradi luknjanja prospektnega materiala določeni podatki iz le-tega (lahko) ne bi bili več razvidni, vendar pa navedeno ni odvezovalo ponudnikov (vlagatelja) od obveznega ravnanja v skladu z navodili iz zgoraj citirane točke razpisne dokumentacije. Če pa je imel vlagatelj v zvezi s sporno zahtevo kakršnekoli pomisleke je imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo po dodatnem pojasnilu (tretji odstavek 25. člena ZJN-1 in točka 5.2 Splošnih navodil ponudnikom - Obrazložitev razpisne dokumentacije) ali celo vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v revizijski zadevi, ki jo je vodila pod opravilno številko 018-111/06-33-1026, drugačno od dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v predmetnem postopku. Tedanji vlagatelj je namreč kataloge oziroma prospektno dokumentacijo nalepil na več samolepilnih plastičnih nastavkov, nastavke s prospekti pa z vsemi preostalimi ponudbenimi dokumenti povezal z vrvico in zapečatil tako, da nastavka (niti preostalih dokumentov, ki so bili vsi, vključno s prospekti, tudi oštevilčeni) ni bilo mogoče neopazno dodati ali odvzeti.

Državna revizijska komisija je pri presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da naročniku v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (v 6. sklopu) ni mogoče očitati kršitev glede izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije in ZJN-1, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, zato je skladno z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo (v višini za plačilo revizijske takse, 200 odvetniških točk za konferenco s stranko, 1400 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 2% materialnih stroškov ter 20% DDV, 100 odvetniških točk za sestave zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, povečanih za 20% DDV). Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Ker vlagatelj z revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 04.10.2006



Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran