018-371/2006 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, članice Sonje Drozdek šinko in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za dobavo "dilatacijskega materiala" - II. faza omejenega postopka (tretje šestmesečno obdobje) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Sanolabor d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.10.2006 soglasno

odločila:

1. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v razliki nad vrednostjo kot mu jo je priznal naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 07.09.2006, št. 5020-8/2004-101-1693 (321.651,20 SIT), do zahtevane vrednosti v zahtevku za revizijo, z dne 24.08.2006, št. AP-JN-009-02 (601.280,00 SIT), se zavrne kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, podana v vlogi "Obvestilo o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil", z dne 14.09.2006, št. AP-JN-009-03, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je vodil II. fazo omejenem postopka oddaje javnega naročila za tretje šestmesečno obdobje za dobavo "dilatacijskega materiala" na podlagi priznane sposobnosti za posamezne sklope citiranega javnega naročila na osnovi I. faze omejenega postopka. Naročnik je objavil v Uradnem listu RS, št. 38/04, z dne 16.04.2004, pod št. objave Ob-10131/04 predhodni razpis, med drugim tudi za predmetno javno naročilo, v Uradnem listu RS, št. 54-55/04, z dne 21.05.2004, pod št. objave Ob-13959/04 pa javni razpis po omejenem postopku - I. faza za predmetno javno naročilo, oblikovano po sklopih, v Uradnem listu RS, št. 57-58/04, z dne 28.05.2004, pod št. objave Ob-14802/04 pa popravek objave, med drugim tudi za predmetno javno naročilo. Naročnik je javni razpis objavil tudi v Uradnem listu EU, št. S 107, z dne 03.06.2004, št. obvestila 2004/S 107-088447.

Naročnik je na podlagi pregleda in ocenjevanja ponudb v okviru II. faze omejenega postopka za predmetno javno naročilo (tretje obdobje) izdal obvestilo ponudnikom, št. 5020-8/2004-101-1614, z dne 25.07.2006, s katerim je vse prispele ponudbe za konkretno II. fazo omejenega postopka zavrnil, med njimi tudi ponudbo vlagatelja. Naročnik je za ponudbo ponudnika Kemofarmacija d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana, kot razlog za zavrnitev navedel nepravočasno prispetje le-te na naročnikov naslov. Kot razlog za zavrnitev ponudb preostalih ponudnikov, med njimi tudi vlagateljeve ponudbe, je naročnik navedel nesprejemljivost le-teh. Naročnik je podrobneje pojasnil, da je napravil analizo najugodnejših ponudb in ugotovil, da so neposredni naročniki (naročnik namreč izvaja predmetno javno naročilo kot pooblaščenec t.i. neposrednih naročnikov na podlagi prvega odstavka 22. člena ZJN-1) sprejemali letne načrte v prvem tromesečju leta 2006 in so na podlagi znanih podatkov iz preteklega obdobja in tekočega šestmesečnega pogodbenega obdobja planirali sredstva za predmetno javno naročilo v višini, kot je bilo ugotovljeno za prejšnje obdobje. Neposredni naročniki v svojih finančnih načrtih sedaj nimajo zagotovljenih sredstev v višini kot so jih v svojih ponudbah ponudili ponudniki, in zaradi tega so te ponudbe nesprejemljive. Naročnik je na podlagi navedenih razlogov navedel, da bo za predmetno javno naročilo za tretje obdobje pričel nov postopek (pravilneje novo II. fazo omejenega postopka za tretje šestmesečno obdobje).

Vlagatelj je dne 02.08.2006 na naročnika naslovil, sklicujoč se na 78. člen ZJN-1, zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila za tretje obdobje.

Naročnik je dne 08.08.2006 vlagatelja z dopisom zaprosil, da zahtevek za dodatno obrazložitev dopolni, tako da bo razvidno, katere so njegove specifične zahteve po dodatni obrazložitvi obvestila ponudnikom, z dne 25.07.2006.

Vlagatelj je naročnika dne 09.08.2006 z dopisom obvestil, da je naročnik na temelju 78. člena ZJN-1 dolžan najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve. Vlagatelj v citiranem dopisu meni, da mu naročnik kot ponudniku ni podrobno obrazložil, kako je primerjal ponudbene cene za posamezne sklope s cenami, ki so bile dosežene pri preteklih nabavah.

Naročnik je dne 22.08.2006 vlagatelju posredoval dodatno obrazložitev obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila za tretje obdobje, v kateri je podrobneje obrazložil razloge za svojo odločitev.

Vlagatelj je dne 24.08.2006 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo zoper obvestilo ponudnikom, št. 5020-8/2004-101-1614, z dne 25.07.2006, v postopku oddaje predmetnega javnega naročila za tretje obdobje.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo izraža nestrinjanje z naročnikovo argumentacijo za zaključek II. faze omejenega postopka za tretje obdobje, saj meni, da naročnik ni pravilno ugotovil dejanskega stanja. Vlagatelj podrobneje obrazloži, za koliko odstopajo ponudbene cene (navzgor oziroma navzdol) v sklopih 7, 13, 14 in 16, glede na cene, plačane za artikle na osnovi izvedene II. faze omejenega postopka za predmetno javno naročilo za drugo obdobje. Vlagatelj dodaja, da se ponudbene cene artiklov vlagatelja v sklopih 7, 13, 14 in 16 niso bistveno spremenile oziroma niso bistveno različne glede na predhodno (drugo) obdobje za predmetno javno naročilo, v katerem je bil vlagatelj izbran kot ponudnik za citirane sklope.
Vlagatelj predlaga razveljavitev obvestila ponudnikom, št. 5020-8/2004-101-1614, z dne 25.07.2006, in ugotovitev, da je njegova ponudba sprejemljiva in zato pravilna ter oddajo predmetnega javnega naročila vlagatelju, in sicer v sklopih 7, 13, 14 in 16. Vlagatelj tudi priglaša stroške revizijskega postopka.

Naročnik je s sklepom, št. 5020-8/2004-101-1693, z dne 07.09.2006, zahtevku za revizijo ugodil. Naročnik podrobneje obrazloži svoje ugotovitve glede očitanih sklopov. Vsled tega je naročnik odločil, da glede sklopov 7, 13, 14 in 16 zahtevam, navedenim v revizijskem zahtevku vlagatelja, ugodi. Naročnik v citiranem sklepu zaključi, da bo posledično v skladu s svojo odločitvijo ustrezno spremenil obvestilo ponudnikom, št. 5020-8/2004-101-1614, z dne 25.07.2004 (očitna pomota naročnika glede letnice, ki je pravilno 2006; opomba Državne revizijske komisije). Naročnik je vlagatelju v citiranem sklepu priznal delno tudi stroške revizijskega postopka.

Vlagatelj je naročnika z dopisom - vlogo "Obvestilo o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil", z dne 14.09.2006, št. AP-JN-009-03, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj priglaša tudi dodatne - nadaljnje stroške (vezane na citirano vlogo).

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 20.09.2006, ki ga je slednja prejela 21.09.2006, odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljev predmetni zahtevek za revizijo, upoštevajoč njegov predlog po razveljavitvi obvestila ponudnikom, št. 5020-8/2004-101-1614, z dne 25.07.2006, nadalje po ugotovitvi, da je njegova ponudba sprejemljiva in pravilna ter po oddaji predmetnega javnega naročila njemu (vlagatelju), in sicer v sklopih 7, 13, 14 in 16, in upoštevajoč vsebino njegove obrazložitve v zahtevku za revizijo, izrecno nanaša zgolj na sklope 7, 13, 14 in 16 predmetnega javnega naročila.

Nadalje v zvezi očitki vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, upoštevajoč njegove navedbe v obvestilu o nadaljevanju postopka, z dne 14.09.2006, da "prereka zgolj naročnikovo odločitev o povračilu stroškov predmetnega postopka, v ostalem delu pa se z odločitvijo naročnika strinja, zato poziva Državno revizijsko komisijo, da odloči zgolj o povračilu stroškov predmetnega postopka", da med strankama ni več spora glede domnevnih kršitev naročnika oziroma spor obstoji zgolj glede višine vlagatelju priznanih stroškov iz naslova utemeljenosti njegovega zahtevka.

Vsled gornjih dejstev je Državna revizijska komisija presojala zgolj utemeljenost vlagateljeve zahteve po priznanju višjih stroškov kot mu jih je priznal naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo, s katero je sicer vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- strošek v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
- sestava zahtevka za revizijo v protivrednosti 3000 točk, povečano za 20% DDV,
- materialne stroške v višini 2% od 1000 točk in 1% od presežka nad 1000 točk, povečano za 20% DDV (vezano na zahtevek za revizijo),
- sestava obvestila o nadaljevanju postopka v protivrednosti 50 točk, povečano za 20% DDV,
- materialne stroške v višini 2% od 50 točk, povečano za 20% DDV (vezano na obvestilo o nadaljevanju postopka),
skupaj tako 601.280,00 SIT.

Naročnik je vlagatelju v sklepom, št. 5020-8/2004-101-1693, z dne 07.09.2006, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, slednjemu priznal stroške skupaj v višini 321.651,20 SIT.

Vlagatelj se z navedenim priznanjem stroškov s strani naročnika ni strinjal, zato je zgolj iz tega razloga nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pojasnjuje, da je naročnik napačno tolmačil določila Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03; v nadaljevanju: OT). Odvetniška nagrada se namreč po mnenju vlagatelja izračuna glede na vrednost obravnavanega predmeta (tarifna številka 18 OT), to pa je lahko le vrednost celotnega javnega naročila in ne more biti vrednost, ki se izračuna glede na seštevke vrednosti posameznih sklopov, kot to zmotno meni naročnik. Vlagatelj se tudi sklicuje na tretji odstavek 27. člena ZJN-1. Dodatno pa vlagatelj argumentira svoje nestrinjanje z naročnikovo odločitvijo o stroških z navedbo, da je plačal tudi takso za revizijo v višini 200.000,00 SIT in ne 100.000,00 SIT, kolikor bi bilo potrebno plačati, če bi vzdržalo razlogovanje naročnika. V tem smislu je po vlagateljevem mnenju naročnikova odločitev o stroških tudi notranje neskladna, saj po eni strani priznava povrnitev takse v višini 200.000,00 SIT, po drugi strani pa vztraja pri taki izračunani vrednosti javnega naročila, ki bi glede na določbe ZRPJN terjala plačilo zgolj 100.000,00 SIT takse za revizijo. Vsled tega vlagatelj vztraja na zahtevku po povračilu celotnega zneska kot ga je opredelil v zahtevku za revizijo (601.280,00 SIT), zato poziva Državno revizijsko komisijo, da mu v stroškovni zahtevi v celoti ugodi, pri čemer priglaša tudi nadaljnje stroške, povezane s sestavo obvestila o nadaljevanju.

V konkretnem primeru gre za oddajo javnega naročila po omejenem postopku, in sicer za II. fazo omejenega postopka za tretje šestmesečno obdobje. Omejeni postopek oddaje javnega naročila je skladno s prvim odstavkom 19. člena ZJN-1 postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost. Iz zapisanega sledi, da je omejeni postopek torej t.i. dvo-fazni postopek, za katerega se I. faza izvede enkrat (priznanje sposobnosti kandidatom za največ tri leta), II. faza omejenega postopka, ki je namenjena konkretni oddaji javnega naročila, pa načeloma večkrat znotraj obdobja priznane sposobnosti na osnovi izvedene I. faze omejenega postopka (še posebej, če upoštevamo določbo drugega odstavka 19. člena ZJN-1, iz katere izhaja primarni namen omejenega postopka oziroma njegova uporabljivost, in ki določa, da lahko naročnik omejeni postopek uporabi, če so predmet javnega naročila stalne nabave, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg). Z drugimi besedami povedano, konkretna oddaja naročila in sklenitev konkretnega posla (vstop v pogodbeno razmerje kot civilno-pravno razmerje) za npr. dobavo blaga se izvede šele na podlagi posamezne konkretno izvedene II. faze omejenega postopka.

Iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu izhaja, da je predmet konkretnega revizijskega zahtevka za revizijo II. faza omejenega postopka za tretje šestmesečno obdobje. Nadalje iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu sledi, da je naročnik slednjega razdelil v več sklopov. Vlagatelj glede na svoj predlog v zahtevku za revizijo in obrazložitev le-tega napada odločitev naročnika o t.i. ne-oddaji naročila nobenemu od ponudnikov na podlagi II. faze omejenega postopka za tretje šestmesečno obdobje zgolj v sklopih 7, 13, 14 in 16. Iz zapisnika o odpiranju ponudb za II. fazo oddaje naročila blaga po omejenem postopku za predmetno javno naročilo (tretje obdobje), št. 5020-8/2004-101, z dne 12.07.2006, ki v konkretnem primeru ni sporen ne za naročnika ne za vlagatelja, izhaja, da je vrednost vlagateljeve ponudbe z DDV za domnevno sporne sklope (ki pa sedaj niso več sporni, saj je naročnik vlagatelju ugodil, slednji pa nadaljuje revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo zgolj zaradi neustreznega priznanja stroškov) naslednja:
- sklop 7: 203.276,92 SIT,
- sklop 13: 2.410.320,16 SIT,
- sklop 14: 6.388.438,03 SIT,
- sklop 16: 17.841,40 SIT.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju poudarja, da 1. točka tarifne številke 18 OT - Sestavljanje vlog (del B - POSEBNI DEL - TARIFA, točka VIII. - PRAVDNI POSTOPEK), ki določa tarife, vsebuje uvodni tekst "tožbe - od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta". Vsled tega je temeljno za presojo domnevno spornega vprašanja (katera vrednost se upošteva za obračun odvetniške nagrade) ugotoviti, katera je vrednost obravnavanega spornega predmeta.

V konkretnem primeru gre ugotoviti, glede na predhodna izvajanja Državne revizijske komisije, da se konkretni spor med vlagateljem in naročnikom nanaša na II. fazo (tretje obdobje) omejenega postopka oddaje za predmetno javno naročilo za sklope 7, 13, 14 in 16. Vrednost vseh štirih navedenih sklopov iz ponudbe vlagatelja, podane v II. fazi omejenega postopka (tretje obdobje), je z DDV 9.019.876,51 SIT. Navedeni znesek torej predstavlja v konkretnem primeru t.i. "vrednost obravnavanega (spornega) predmeta" v smislu tarifne številke 18 OT.
Državna revizijska komisija iz navedenih razlogov zavrača vlagateljevo argumentiranje, da v smislu tarifne številke 18 OT lahko predstavlja osnovo za odvetniško nagrado le vrednost celotnega javnega naročila. V konkretnem primeru ni bilo spora, ki bi se nanašal na celotno predmetno javno naročilo (niti v smislu t.i. morebitne vrednosti celotnega javnega naročila kot seštevka vseh t.i. večkratnih II. faz omejenega postopka, niti v smislu vrednosti vlagateljeve celotne ponudbene vrednosti za konkretno II. fazo omejenega postopka - tretje obdobje). Pri tem Državna revizijska komisija poudarja, da tretji odstavek 27. člena ZJN-1, na katerega se med drugim sklicuje vlagatelj, nima v konkretnem primeru nobene povezave s t.i. vrednostjo obravnavnega spornega predmeta, saj določa (zgolj), da je potrebno pri določanju ocenjene vrednosti javnega naročila vzeti za osnovo celotno vrednost vseh sklopov (ločenih delov). Namen citirane določbe je drug (preprečiti izogib ustreznemu postopku oddaje javnega naročila oziroma ustrezni objavi v Uradnem listu RS oziroma Uradnem listu EU ipd.) in je v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti v smislu opredelitve t.i. "vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta". Prav tako je vlagateljeva interpretacija o taksi za revizijo v višini 200.000,00 SIT napačna. Zadnji stavek prvega odstavka 22. člena ZRPJN namreč določa, da se "v postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v glasilu Evropskih skupnosti, taksa iz prejšnjega stavka podvoji" (blago/storitve torej 200.000,00 SIT namesto 100.000,00 SIT, gradnje pa 400.000,00 SIT namesto 200.000,00 SIT). Plačilo takse za revizijo je torej vezano na t.i. obveznost naročnika, da objavi javno naročilo oziroma postopek oddaje tudi v glasilu Evropskih skupnosti. V konkretnem primeru izhaja iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, da je vrednost predmetnega javnega naročila presegala mejno vrednost, nad katero je moral naročnik (takrat) objaviti skladno z 68. členom ZJN-1 javni razpis za I. fazo omejenega postopka tudi v glasilu Evropskih skupnosti. Sama višina takse za revizijo torej nima nobene zveze z vrednostjo spornega predmeta kot osnove za odmerjanje odvetniške nagrade.

Na osnovi zapisanega je Državna revijska komisija v nadaljevanju morala preveriti zgolj to, ali je naročnik v sklepu, št. 5020-8/2004-101-1693, z dne 07.09.2006, priznal vlagatelju ustrezno višino stroškov revizijskega postopka glede na vrednost spornega predmeta, ki znaša, kot izhaja iz gornjih izvajanj Državne revizijske komisije, z DDV 9.019.876,51 SIT. Naročnik je s citiranim sklepom vlagatelju priznal naslednje stroške:
- strošek v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
- sestava zahtevka za revizijo v protivrednosti 900 točk, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 118.800,00 SIT,
- materialne stroške v višini 2% od 900 točk, povečano za 20% DDV (vezano na zahtevek za revizijo), skupaj tako v višini 2.851,20 SIT,
oziroma posledično v celotnem znesku 321.651,20 SIT.

Glede na vrednost spornega predmeta je bil naročnik dolžan priznati vlagatelju naslednje stroške revizijskega postopka:
- strošek v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
- sestava zahtevka za revizijo v protivrednosti 900 točk po tarifni številki 18 OT, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 118.800,00 SIT,
- materialne stroške v višini 2% od 900 točk (18 točk), povečano za 20% DDV (vezano na zahtevek za revizijo), skupaj tako v višini 2.376,00 SIT,
oziroma posledično v celotnem znesku 321.176,00 SIT.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da je naročnik vlagatelju priznal višjo vrednost stroškov (475,20 SIT več) kot mu jo je bil dolžan priznati. V posledici te ugotovitve je Državna revizijska komisija odločila tako kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o nadaljnjih stroških (stroških, ki so vezani na obvestilo o nadaljevanju postopka) temelji na določbi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05 in 43/06) v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. Vlagatelj namreč z zahtevo po povrnitvi stroškov v višjem znesku, kot mu ga je priznal naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, v nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ni uspel, zato je slednja morala zavrniti tudi njegovo zahtevo za povračilo nadaljnjih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 04.10.2006



Predsednica senata:

Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije



























Vročiti:
- Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12/I, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran