018-349/2006 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 73/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter predsednika Sama Červeka in članice Sonje Drozdek šinko kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo elektro strojnih instalacij predora šentvid na AC šentvid - Koseze in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.9.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za izvedbo elektro in strojnih del za predor šentvid objavil v Uradnem listu RS, št. 97/2005, z dne 4.11.2005, pod št. objave Ob-29882/05. Na razpis so prispele tri pravočasne ponudbe, izmed katerih je naročnik z obvestilom št. 402-50/06-309/oa z dne 24.2.2006 kot najugodnejšo izbral ponudbo vlagatelja. Po vloženem zahtevku za revizijo s strani skupnih ponudnikov SITEEP d.d., Pivovarniška ulica 6, Ljubljana, ELEF s.r.l., Via Biron di Sopra 185, Vicenca, Italija in ELPO s.r.l., Via J.G. Mahl 19, Brunico, Italija je Državna revizijska komisija dne 29.5.2006 izdala sklep št. 018-139/06-33-1556, s katerim je zahtevku za revizijo ugodila in navedeno odločitev naročnika o oddaji javnega naročila razveljavila. Naročnik je z dokumentom št. 402-40/06-1347/ao, ki ga je vlagatelj prejel dne 11.7.2006, ponudnike obvestil, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni prejel nobene pravilne ponudbe, zato se je odločil predmetno javno naročilo oddati po postopku s pogajanji, v katerega bo vključil vse ponudnike, ki so predložili ponudbo v odprtem postopku in katerih ponudbe so bile skladne z zahtevo iz 42. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

Po prejemu dodatne obrazložitve naročnikove odločitve (dokument z dne 24.7.2006) je vlagatelj z vlogo z dne 4.8.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je skladno z navodili razpisa pripravil pogodbeni predračun v obliki md.x datoteke in v pisni obliki. Z razpisno dokumentacijo zahtevane postavke v poglavju 9.3 Sistem nadzora, postavke 15 N 13 2 26, 16 N 13 2 27, 17 N 13 2 28 in 18 N 13 2 29 je vlagatelj upošteval v prvi funkcijski poziciji 14 N 13 2 25 in je zato pri teh pozicijah imel vrednost 0,00 SIT. Na disketi je to stanje vidno, v pisni obliki pa je vlagatelj preveril končni seštevek in ugotovil istovetnost zneska ponudbe z zneskom delovne kalkulacije in tako ni mogel predvideti, da bodo ob izpisu manjkale katerekoli vrednosti. Vlagatelj je ob dodatnem preverjanju ugotovil, da je naročnik predmetni popis pripravil za uporabo v programu PIS in da je vlagatelj popis obdelal skladno s svojimi internimi standardnimi postopki ob spoštovanju vseh pravil informacijske stroke. V PIS programu se na monitorju v nobeni poziciji ne prikazuje prazen prostor, temveč vrednost 0,00 ali druga vrednost. Ker je vlagatelj uporabil predpisano programsko opremo, ne more biti odgovoren za štiri prazne pozicije v ponudbi. Iz enake vrednosti je tudi razvidno, da gre za napako v programu, ki je del razpisa. Vpis ali nevpis vrednosti ne vpliva na rezultat ponudbe, iz priložene analize pa je razvidno, da je vlagatelj v ponudbi zajel vse pozicije. V popisu del je sistem nadzora razdeljen na funkcionalne sklope, kakor so navedeni v pozicijah 15 N 13 2 26, 16 N 13 2 27, 17 N 13 2 28 in 18 N 13 2 29, pri čemer je količina povsod 1 kos, uporabljen pa je izraz "sistem" in ne naprava. Taka delitev ne ustreza nobenemu produktu, saj nihče od proizvajalcev nima produkta, ki bi s količino 1 kos pokril 44 kamer na 3 km predorske cevi. Mehanično vpisane cene dobesedno po črki popisa ne bi mogle biti podprte z realno delujočimi sistemi, zato je vlagatelj ponudil enovito opremo, ki je sestavljena iz večjega števila strojne in programske opreme, ki tvori funkcionalno celoto in je bila cenovno zato v celoti upoštevana v prvi poziciji sistema, 14 N 13 2 25. Za to pozicijo je bila izdelana tudi analiza cene, ki dokazuje, da je vlagatelj zajel vse strojne in programske module ter tako zagotovil zahtevano funkcionalnost sistema. Če bi vlagatelj te pozicije izpolnil s fiktivnimi cenami, bi v fazi obračuna prišlo do zapletov, saj posameznih pozicij ne bi mogli transparentno povezati z dejansko vgrajenim številom kosov opreme. Do še slabše situacije pa bi prišlo, če bi se vlagatelj držal razpisanih pozicij in ponudil 5 ločenih, vendar funkcionalno omejenih sistemov namesto enega celovitega sistema s standardnimi funkcijami. Če bi obstajala oprema dobesedno po črki popisa, bi naročnik dobil petkrat ponovljene napajalnike in ohišja in podobno, naročnik pa bi v primeru odpovedi izvedbe enega od sistemov ostal brez vseh komunikacijskih modulov. Vlagatelj je tako nerealno in tehnično vprašljivo rešitev eliminiral tako, da je zajel vse razpisane zahteve in jih združil oz. pokril z enotnim in kompletnim sistemom, kar ustreza strokovni praksi. Postavk 15 N 13 2 26, 16 N 13 2 27, 17 N 13 2 28 in 18 N 13 2 29 ni možno izvesti kot samostojne sisteme ali naprave in jih zato ni možno finančno ovrednotiti ločeno od postavke 14 N 13 2 25. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi obvestilo o oddaji naročila z dne 10.7.2006 ter ugotovi, da je njegova ponudba pravilna, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 30.8.2006 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je nepravilnost vlagateljevega ponudbenega predračuna ugotovila že Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-139/06-33-1556 z dne 29.5.2006. Vlagatelju je bil ob prejemu razpisne dokumentacije omogočen dostop do računalniškega programa PIS PONUDNIK, verzija 4.2.0.4 za pripravo ponudbenega predračuna. Program ima pri cenah posameznih postavk prazen prostor, v katerega mora ponudnik vpisati svojo ceno. V primeru neizpolnitve podatka s ceno se na monitorju in v printu izkazuje prazen prostor. Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil tiskano verzijo predračuna, podpisano na vsaki strani. V tej verziji so bile posamezne postavke brez cene, kar bi moral vlagatelj tudi opaziti, za morebitno nejasnost pa bi lahko zahteval pojasnilo. V času 3.1.2006 in 4.1.2006, mesec dni po oddaji ponudbe, ko je vlagatelj naknadno opravil analize in simulacije glede dne 28.11.2005 in 29.11.2005 izdelane datoteke s ponudbenim predračunom, je bila prvotna verzija PIS PONUDNIK delno dopolnjena kot verzija 4.2.0.5. V tej verziji se je na monitorju pri vsaki poziciji izkazovala vrednost 0,00 SIT, vendar se je tudi pri tej verziji v printu izkazoval prazen prostor, kot pri prejšnji verziji, zato bi ga vlagatelj moral opaziti. Glede vlagateljevih navedb, da glede na celovitost sistema posameznih sestavin le-tega ne more prikazovati ločeno, naročnik odgovarja, da bi moral vlagatelj zahtevati pojasnila v smislu tretjega odstavka 25. člena ZJN-1. Dodatno pojasnilo vlagatelja z dne 19.1.2006 je po mnenju Državne revizijske komisije nedopustno, ker je v nasprotju s 54. členom ZJN-1. Zato ponudbe vlagatelja zaradi neizpolnitve nekaterih postavk ponudbenega predračuna ob upoštevanju zahtev iz točk 13.1.b/7 Navodil ponudnikom ni mogoče obravnavati kot pravilne.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka (vloga z dne 31.8.2006) je naročnik z dopisom z dne 7.9.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen.

Kot ugotavlja tudi naročnik, je Državna revizijska komisija že v sklepu št. 018-139/06-33-1556 z dne 29.5.2006 ugotovila, da vlagatelj (takrat izbrani ponudnik) v ponudbo ni vpisal vseh postavk ponudbenega predračuna, s čimer ni izpolnil zahteve naročnika iz točke 13.1 b) 7 Navodil ponudnikom. Državna revizijska komisija je v obrazložitvi svojega sklepa zapisala, da je treba glede načina izpolnjevanja ponudbenega predračuna upoštevati točko 14.5 Navodil ponudnikom, v kateri je naročnik določil, da mora ponudnik izpolniti cene za vse pozicije del, opisane v predračunu (poglavje 6), ne glede na to, ali je zahtevana ponudba na osnovi enotnih cen ali po načelu ključ v roke. V točki 13.1 b) 7 Navodil ponudnikom je naročnik določil, da mora ponudnik kot sestavni del ponudbe oddati na vsaki strani podpisan in žigosan popis del (poglavje 6) brez vpisanih enotnih cen, s čimer potrjuje, da je seznanjen z obsegom del. Popis del (.md3 datoteka), ki ga je ponudnik prejel v elektronski obliki, je identičen popisu del (poglavje 6) v tiskani obliki in ga je dolžan ponudnik izpolniti z enotnimi cenami po posameznih postavkah in kot ponudbeni predračun oddati enkrat v tiskani obliki, izdelani s sistemom PIS-PONUDNIK in enkrat v elektronski obliki (.md4 datoteka). Tiskana verzija ponudbenega predračuna mora biti podpisana in žigosana na vsaki strani.

Naročnik je torej od ponudnikov zahteval predložitev neizpolnjenega, a (na vsaki strani) podpisanega in žigosanega popisa del (poglavje 6), predložitev tiskanega popisa del z izpolnjenimi enotnimi cenami po posameznih postavkah ter predložitev izpolnjenega popisa del v elektronski obliki.

Državna revizijska komisija je prav tako že v sklepu št. 018-139/06-33-1556 z dne 29.5.2006 ugotovila, da je vlagatelj predložil podpisan in žigosan popis del (poglavje 6), prav tako pa je predložil izpolnjeno tiskano verzijo ponudbenega predračuna z izpolnjenimi posameznimi postavkami popisa del. Pri vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da vlagatelj ni izpolnil vseh posameznih postavk ponudbenega predračuna, kot je bilo to zahtevano v točki 13.1 b) 7 Navodil ponudnikom, saj v poglavju 9.3 ponudbenega predračuna - Sistem nadzora ni izpolnil postavk 0015 N 13 2 26 - inteligentni video-kontrolni sistem "zablodeli vozniki", 0016 N 13 2 27 - inteligentni video-kontrolni sistem "promet (glasnost, hitrost, zastoji, razdalje)", 0017 N 13 2 28 - inteligentni video-kontrolni sistem "pešči" in 0018 N 13 2 29 - inteligentni video-kontrolni sistem "megla". Navedene postavke ponudbenega predračuna je vlagatelj pustil prazne, ne da bi pri tem navedel kakršnokoli ponudbeno ceno ali pojasnilo, zakaj pri teh postavkah ni prikazal cen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in glede na določbo naročnika iz točke 13.1 b) 7 Navodil ponudnikom, ki je od ponudnikov zahtevala izpolnitev ponudbenega predračuna z enotnimi cenami po posameznih postavkah, je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagateljeva ponudba v tem delu ne izpolnjuje zahteve naročnika po izpolnitvi vseh posameznih postavk.

Glede vlagateljevih navedb, da je v elektronski verziji ponudbenega predračuna prikazal ceno 0,00 SIT, ki pa se v tiskani verziji ni izpisala, gre ugotoviti, da je naročnik v točki 13.1 b) 7 Navodil ponudnikom izrecno določil, da bo v primeru neskladja veljala tiskana oblika, zvezana z vrvico in zapečatena. Pravilnost ponudbe gre torej v predmetnem postopku presojati z vidika ustreznosti izpolnitve tiskanega ponudbenega predračuna. Ne glede na to pa gre ugotoviti, da vlagatelj tudi elektronske verzije ponudbenega predračuna ni izpolnil v skladu z naročnikovo zahtevo po izpolnitvi z enotnimi cenami po posameznih postavkah, saj sam navaja, da cen postavk 15 N 13 2 26, 16 N 13 2 27, 17 N 13 2 28 in 18 N 13 2 29 iz poglavja 9.3 ni prikazal posamično, temveč znotraj funkcijske pozicije 14 N 13 2 25, kar je v nasprotju s točko 13.1 b) 7 Navodil ponudnikom.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da delitev po predračunskih postavkah, kot jo je izvedel naročnik, ne ustreza nobenemu produktu, zato je vlagatelj ponudil enovito opremo, ki je sestavljena iz večjega števila strojne in programske opreme, ki tvori funkcionalno celoto in je bila cenovno zato v celoti upoštevana v prvi poziciji sistema. Vlagatelj meni, da je rešitev naročnika nerealna in tehnično vprašljiva oz. da postavk 15 N 13 2 26, 16 N 13 2 27, 17 N 13 2 28 in 18 N 13 2 29 ni možno izvesti kot samostojne sisteme, zato je zajel vse razpisane zahteve in jih združil oz. pokril z enotnim in kompletnim sistemom. Glede teh vlagateljevih navedb gre ugotoviti, da so, kolikor jih gre šteti kot očitek zoper zahteve razpisne dokumentacije, z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne, saj se je vlagatelj s temi zahtevami seznanil že ob prevzemu razpisne dokumentacije in bi moral zahtevek za revizijo vložiti pravočasno, to je do roka za predložitev ponudb. V primeru torej, če je vlagatelj menil, da so posamezne postavke ponudbenega predračuna, kot jih je definiral naročnik, določene nenavadno oz. da glede na celovitost ponujenega sistema posameznih sestavnih elementov le-tega nikakor ne more prikazati ločeno, bi moral naročnika na to pravočasno opozoriti bodisi z vložitvijo zahtevka za revizijo bodisi z zahtevo za pojasnila v smislu tretjega odstavka 25. člena ZJN-1. V tej fazi postopka oddaje javnega naročila, po poteku roka za predložitev ponudb, pa lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali je ponudnik izpolnil zahteve razpisne dokumentacije na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ker vlagatelj ni vpisal vseh postavk ponudbenega predračuna, s tem ni izpolnil zahteve naročnika iz točke 13.1 b) 7 Navodil ponudnikom, zato njegove ponudbe v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1ni mogoče obravnavati kot pravilne in jo je bil naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo treba zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, dne 22.9.2006




predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije



















Vročiti:

- Dars d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran