018-341/2006 Pošta Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter predsednika Sama Červeka in članice Vide Kostanjevec, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava računalniške opreme- širitev UPO" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Prava stvar, razvoj aplikacij, d.o.o., Stegne 27, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.09.2006

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 09.08.2006, se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.06.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "Dobava računalniške opreme- širitev UPO" je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 62-63, z dne 16.06.2006, pod številko objave Ob-16783/06 (popravek v Uradnem listu RS, št. 83/2006, z dne 04.08.2006, pod številko objave Ob-25519/06), ter v Uradnem listu EU, št. S 109, z dne 10.06.2006, pod številko objave 116588 (popravek v Uradnem listu EU, št. S 147, z dne 04.08.2006, pod številko objave 157861).

Z vlogo, z dne 09.08.2006, oddano dne 10.08.2006, ob 10.19 uri, to je pred potekom roka za oddajo ponudb, ki je potekel dne 10.08.2006, ob 12. uri, je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek, v katerem zatrjuje naročnikovo kršitev več določil Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila ter povrnitev stroškov revizijskega postopka. Slednje priglaša, kakor sledi: za sestavo revizijskega zahtevka- stroške v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa); za konferenco s stranko- stroške v protivrednosti 100 točk po Odvetniški tarifi; za materialne stroške- stroške v višini 2% od protivrednosti po prejšnjih postavkah; za takso za zahtevek- 100.000,00 SIT; vse navedeno povečano za 20% DDV.

Na poziv naročnika, z dne 18.08.2006, je vlagatelj svoj revizijski zahtevek z vlogo, z dne 24.08.2006, dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek. Ob tem je v revizijski postopek priglasil nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer: za dopolnitev- stroške v protivrednosti 100 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom "Odločitev", z dne 22.08.2006, s katerim je le-tega zavrnil, odločil pa je tudi, da vlagatelj ni upravičen do povrnitve stroškov. V obrazložitvi dokumenta se naročnik najprej opredeljuje do posameznih revizijskih navedb vlagatelja, zaključuje pa z mnenjem, da glede na vlagateljeve neutemeljene navedbe in poskuse iskanja "navideznih" revizijskih razlogov le-ta sploh ne bi mogel oddati primerne in veljavne ponudbe in s tem torej ni imel niti interesa za dodelitev naročila in mu ni mogla biti povzročena nobena škoda. Naročnik je na podlagi vpogleda v poslovni register pravnih oseb (ki je javno dostopen) ugotovil, da vlagatelj sploh nima nobenega zaposlenega. Glede na to, da je v štirih pogojih (TP1/5, TP1/6, TP1/7 ter TP2/4) v razpisni dokumentaciji zahtevano določeno število redno zaposlenih delavcev pri ponudniku (z ustreznimi znanji in certifikati), ki jih vlagatelj nima, naročnik meni, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.

Z vlogo, z dne 31.08.2006, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je dodatno pojasnil svoja stališča do zadeve, naročnikove navedbe o neobstoju aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka pa je ocenil kot popolnoma irelevantne; vlagatelj izpostavlja, da je naročnik o njegovem revizijskem zahtevku vsebinsko odločal, s čemer mu je aktivno legitimacijo priznal. Vlagatelj je ob tem v revizijski postopek priglasil nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer: za zahtevo za nadaljevanje- stroške v protivrednosti 100 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

Naročnik je v prilogi dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 05.09.2006, slednji posredoval dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v konkretni zadevi naročnik o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil vsebinsko (le-tega je zavrnil), iz česar izhaja, da je sam vlagatelju očitno priznal aktivno legitimacijo za njegovo vložitev. Ob zapisanem pa gre hkrati ugotoviti, da naročnik v dokumentu ("Odločitev"), s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, izpostavlja, da vlagatelj dejansko ni aktivno legitimiran za njegovo vložitev, navaja pa tudi argumente za takšno stališče.


ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.".

Kot izhaja iz citiranih zakonskih določb, je izkazovanje aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa.

Pred morebitno vsebinsko obravnavo vlagateljevega revizijskega zahtevka je zato Državna revizijska komisija preverila, ali je vlagatelj uspel izkazati aktivno legitimiranost za njegovo vložitev. Ob tem je ugotovila, da vlagatelj aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka, z dne 09.08.2006, ni uspel izkazati.

Svoje stališče, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka, naročnik v dokumentu "Odločitev", z dne 22.08.2006, argumentira navajajoč, da slednji nima nobenega zaposlenega, v štirih pogojih razpisne dokumentacije pa je zahtevano določeno število redno zaposlenih delavcev pri ponudniku.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik pod postavko (sklopom) 1 med drugim določil tudi naslednje pogoje za priznanje usposobljenosti:

"TP: Sistemska oprema (računalniki, strežniki- postavka 1)

â??

nivo- Kadri

TP 1/5: Ponudnik mora imeti vsaj 4 (štiri) redno zaposlene delavce s certifikatom Microsoft Certified System Enginner na Windows 2003,

TP 1/6: Ponudnik mora imeti vsaj 4 (štiri) redno zaposlene certificirane strokovnjake s strani prinicpala strežniške opreme na področju postavitve strežnikov in delovnih postaj, pri čemer mora pa vsaj eden izmed njih imeti tudi certifikat za postavitev strežnikov.

TP 1/7: Ponudnik mora imeti vsaj 1 (enega) redno zaposlenega delavca s certifikatom Microsoft Certified DBA za vsaj MS SQL 2000â??".


Pod ostalimi postavkami (sklopi) pa je naročnik med drugim določil tudi naslednji pogoj za priznanje usposobljenosti:


"TP 2: Periferna oprema (oprema pod postavko: 10.2.2 do 10.2.9)â??

â??

nivo- Kadri

TP 2/4 Ponudnik mora imeti vsaj 2 (dva) redno zaposlena delavca s certifikatom o tehničnem znanju na področju vzdrževanja in servisiranja za opremo, ki jo ponujaâ??".


Iz tako zapisanih pogojev izhaja, da jih lahko v svoji ponudbi izpolni bodisi ponudnik sam ali pa s soponudniki v skupni ponudbi (kar naročnik opredeljuje v točki 8.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), nedvomno pa je, da jih ne more izpolniti s podizvajalci. Takšna ugotovitev izhaja iz samega oblikovanja vsebine zgornjih pogojev, in sicer iz zahteve, da so kadri, ki jih pričakuje naročnik, redno zaposleni pri ponudniku. Ker podizvajalec v postopku oddaje javnega naročila nima statusa ponudnika, naročnik pa hkrati nikjer v razpisni dokumentaciji ni predvidel drugače, z izkazovanjem delavcev, redno zaposlenih pri njem, pogoja redne zaposlenosti pri ponudniku ni mogoče izpolniti.

Državna revizijska komisija z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 09.08.2006, dalje ugotavlja, da slednji v njem zgornjih pogojev ne napada oziroma jih ne izpostavlja kot sporne, in sicer niti v njihovi vsebini, niti v načinu izkazovanja njihovega izpolnjevanja. V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija zato preverila, kako namerava vlagatelj ob oddaji ponudbe izkazati izpolnjevanje teh pogojev.

Iz določil tretjega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko v primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo, zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj. Ker je vlagatelj revizijski zahtevek vložil sam, ob tem pa tudi ni nastopal v svojstvu pooblaščenca, pooblaščenega za vložitev revizijskega zahtevka s strani soponudnikov v kasnejši nameravani skupni ponudbi, je Državna revizijska komisija štela, da namerava v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddati samostojno ponudbo. To pa pomeni tudi, da bi moral ob oddaji ponudbe izpolnjevanje zgornjih pogojev iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila izkazati sam.

Da bi razjasnila, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka, je Državna revizijska komisija z dopisom, z dne 06.09.2006, slednjega pozvala k posredovanju pojasnil o tem, koliko ima redno zaposlenih delavcev, ki izpolnjujejo zahteve, kot izhajajo iz zgoraj opredeljenih pogojev razpisne dokumentacije. Vlagatelja je pozvala tudi, da za podana pojasnila predloži dokazila.

Na zgoraj opredeljeni poziv je vlagatelj odgovoril z vlogo, z dne 11.09.2006. V njej je med drugim navedel, da Državni revizijski komisiji v danem trenutku ne bo predložil nobenih pojasnil niti dokazil za pojasnila, da pa bo v primeru, če bo slednja pri svojem pozivu vztrajala, "razkril, s katerimi podizvajalci bo izpolnil določene pogoje ter predložil dokazila za izpolnjevanje teh pogojev. Naročnik namreč možnosti izpolnjevanja pogojev s podizvajalci ni izključil.".

Na podlagi zgornjih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, tako pa tudi ne aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka, z dne 09.08.2006.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že zapisala (tako npr. v zadevi št. 018-149/2006), da gre kot razlog za nepriznanje aktivne legitimacije vlagatelju zahtevka za revizijo šteti vsak pogoj, določen v okviru postopka oddaje javnega naročila, za katerega se nesporno ugotovi, da ga vlagatelj ne izpolnjuje, in ga slednji hkrati ne napada kot pogoj, neskladen s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Pogoj je namreč, skladno z 10. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1, element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Dejstvo, da vlagatelj nekega pogoja ne izpodbija, pomeni, da se mu očitno ne zdi sporen. Če takega, zanj nespornega pogoja, hkrati ne izpolnjuje (niti ne zatrjuje, da ga bo izpolnil s soponudniki), pa to pomeni, da mu ni mogoče priznati interesa za dodelitev naročila, saj njegova ponudba v takem primeru nikakor ne more biti ocenjena za pravilno in mu naročilo nikakor ne more biti dodeljeno.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne izkazuje, da bo zgoraj opredeljene in zanj (sledeč vsebini revizijskega zahtevka) nesporne kadrovske pogoje za sklop, za katerega namerava oddati svojo ponudbo, izpolnil s soponudniki v skupni ponudbi (to izhaja iz dejstva samostojne vložitve revizijskega zahtevka, vlagatelj pa tega niti ne zatrjuje), hkrati pa tudi ni uspel izkazati, da bo te pogoje izpolnil sam (česar vlagatelj ravno tako niti ne zatrjuje). Ker na način, ki ga predlaga vlagatelj, to je s podizvajalci, obravnavanih pogojev hkrati ni mogoče izpolniti (kar izhaja iz za vlagatelja- sledeč revizijskemu zahtevku- nespornega oblikovanja vsebine teh pogojev), gre posledično ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati, kako bi lahko v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal pravilno ponudbo, tako pa tudi ne, da bi mu bilo predmetno javno naročilo lahko dodeljeno. V posledici tega dejstva vlagatelj ravno tako ni uspel izkazati, da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, posledično pa tudi ne aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 09.08.2006, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.








POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 21.09.2006


Predsednik senata: Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor,
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran