018-359/2006 Klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/05 - ZRPJN-UPB3, 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po Samu Červeku, predsedniku Državne revizijske komisije, v postopku revizije oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "nakup toaletne konfekcije", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Harper d.o.o., Vodnikova 187, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana,(v nadaljevanju: naročnik) ter na podlagi predloga naročnika z dne 13.9.2006, za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN, dne 20.9.2006

odločila:

Predlog naročnika, št. 01-204/12-06, z dne 13.09.2006 za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN, da vlagateljev zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do odpiranja ponudb v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila objavil v Uradnem listu RS št. 60, z dne 9.6.2006, pod št. objave Ob-16210/06.

Vlagatelj je dne 8.9.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila, in sicer zaradi kršitve načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, načela enakopravnosti med ponudniki in zaupnosti podatkov.

Naročnik je dne 13.09.2006 vložil predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, do vključno odpiranja ponudb. Predlog utemeljuje z dejstvom, da je vlagatelj večletni monopolni dobavitelj predmetnega blaga. Že dva postopka v zvezi s predmetnim naročilom sta bila v letih 2004 in 2005 neuspešna, tako da trenutni dobavitelj toaletne konfekcije dobavlja naročniku predmetno naročilo že vsa leta brez pravilno izpeljanega postopka za oddajo javnega naročila. Zato je tako v naročnikovem kot v javnem interesu, da se predmetni postopek izpelje, saj bo lahko le tako naročnik pridobil konkurenčno ceno, ter vzpostavil stanje skladno z zakonodajo. Naročnik opozarja, da je v vlagateljevem interesu, da se predmetni postopek ne izpelje, saj bi tako lahko obdržal posel z naročnikom. Naročnik je prepričan, da je vlagatelj vložil revizijski zahtevek iz razloga zavlačevanja oz., da obdrži dolgoletni položaj monopolnega dobavitelja, saj so navedbe po njegovem mnenju neutemeljene. Naročnik poudarja, da je pred pripravo razpisne dokumentacije izvedel tržno raziskavo, na podlagi katere je pridobil podatke, ki so potrebni za uspešno izvedbo javnega naročila. V okviru navedene raziskave je potencialnim ponudnikom posredoval v pregled osnutek strokovnih kriterijev, ki so bili uporabljeni v prejšnjih neuspelih razpisih, z namenom, da na podlagi njihovih morebitnih pripomb naročnik na novo oblikuje čim bolj objektivne in nediskriminatorne strokovne kriterije za predmetni javni razpis, oz. da preveri, ali sploh lahko kateri od drugih ponudnikov ponudi artikle, ki bi ustrezali že obstoječi opremi. Naročnik nadalje opozarja, da s strani potencialnih ponudnikov ni pridobil nobenih podatkov, ki bi lahko predstavljali kršitev ZJN-1 oz. načela enakopravnosti. Kar izhaja tudi iz dejstva, da nobeden od ponudnikov z vlagateljem vred, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, ni vložil zahtevka za revizijo zaradi neenakopravno postavljenih razpisnih pogojev oz. strokovnih kriterijev. Naročnik še poudarja, da z izvedbo tržne raziskave ni kršil ZJN-1, temveč je omogočil oblikovanje objektivnih strokovnih kriterijev. Tržana raziskava namreč po navedbah naročnika ne pomeni sodelovanja ponudnikov pri pripravi razpisne dokumentacije, marveč povsem legalno ravnanje naročnika. Na podlagi navedenega naročnik predlaga, da se sprejme sklep, s katerim se naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli izvedbo dejanja v postopku oddaje javnega predmetnega naročila, in sicer odpiranje ponudb.

Vlagatelj je dne 15.9.2006 pred Državno revizijsko komisijo podal mnenje o naročnikovem predlogu. Vlagatelj opozarja, da naročnik ni izkazal zakonskih pogojev po 2. odstavku 11. člena ZRPJN. Po citiranem določilu naj bi po mnenju vlagatelja Državna revizijska komisija morala upoštevati razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Pri tem vlagatelj opozarja, da javni interes za zakonito izvedbo javnega naročila izhaja že iz same zakonske ureditve javnih naročil, pri čemer je to tudi v interesu vlagatelja, da se izpelje postopek, ki bo zakonit. Vlagatelj še opozarja, da naročnik ni konkretiziral, kakšne naj bi bile škodljive posledice zadržanja, oz. kakšne naj bi bile koristi za udeležene v postopku, niti ni navedel podatkov, iz katerih naj bi to izhajalo. Odločitev o nesuspenzivnosti postopka bi ob tehtanju interesov in uporabi načela sorazmernosti učinkov po vlagateljevem mnenju imela hujše posledice za ponudnike, kot bi jih glede na opisano stanje stvari imela za naročnika oz. javni interes.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZRPJN v 1. odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V 2. odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila 1. in 2. odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.

V konkretnem primeru iz obrazložitve naročnikovega predloga za nezadržanje postopka niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali obstaja možnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve le-te, niti ni razvidno, zakaj naj bi bil v konkretnem primeru javni interes močnejši od interesa vlagatelja zahtevka za revizijo, da mu je zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga zagotavlja ZRPJN. Okoliščine, na katere se v obravnavanem primeru sklicuje naročnik, niso pogojene z objektivnimi razlogi, katerih naročnik ne bi mogel vnaprej predvideti ali z njimi računati. Pri tem naročnik tudi ni uspel izkazati, da mu zaradi nedobave izdelkov, ki so predmet konkretnega naročila, nastaja resna in nepopravljiva škoda oziroma, da zaradi zadržanja postopka ne more izvajati svoje dejavnosti, temveč v svojem predlogu zgolj odgovarja na vlagateljeve očitke, vsebovane v zahtevku za revizijo.

Izhajajoč iz zgoraj podanih zaključkov, Državna revizijska komisija, ugotavlja, da naročnik svojega predloga za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN ni uspel zadostno utemeljiti. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija predlog za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN, da vlagateljev zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila do vključno odpiranja ponudb, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 20.09.2006

Samo Červek, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Harper d.o.o., Vodnikova 187, Ljubljana
- Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana

Natisni stran