018-366/2006 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/05 - ZRPJN-UPB3 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po Samu Červeku, predsedniku Državne revizijske komisije in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila za II. fazo oddaje naročila blaga po omejenem postopku za "Dobavo zdravil za prvo šestmesečno obdobje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GLAXOSMITH KLINE d.o.o., Knezov štradon 90, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika z dne 20.09.2006, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dne 20.09.2006

odločila:

Predlog naročnika za izdajo sklepa z dne 20.09.2006, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do odločitve o izbiri ponudnika, v postopku oddaje javnega naročila, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je s povabilom z dne 08.08.2006 kandidate povabil k predložitvi ponudb v II. fazi oddaje naročila blaga po omejenem postopku za "Dobavo zdravil za prvo šestmesečno obdobje".

Vlagatelj je dne 14.09.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila oziroma podrejeno, da razveljavi II. fazo postopka oddaje javnega naročila. Kot prvo vlagatelj zatrjuje, da je razpisna dokumentacija v nasprotju s pojasnilom naročnika glede novih zdravil, ki niso na seznamu, ki je predmet tega postopka, zaradi česar vlagatelj ne more pripraviti pravilne ponudbe. Poleg tega vlagatelj meni, da naročnik s tem, ko ne dopušča ponudbe drugih (podobnih) zdravil, ki naj bi bila predmet samostojnih postopkov z javnimi zdravstvenimi zavodi, krši načelo enakopravnosti ponudnikov ter načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Nadalje vlagatelj meni, da je predmet pogodbe nedoločen, zaradi česar posledično tudi kupnina ne more biti določena. Kot zadnje, vlagatelj navaja, da ponudniki nimajo učinkovitega pravnega varstva v razmerju do javnih zdravstvenih zavodov, saj je naročnik kot na podlagi njihovega pooblastila le obljublja ponudnikom sklenitev pogodbe, navedena obljuba pa ne veže zavodov v razmerju do ponudnikov.

Naročnik je dne 20.09.2006 Državni revizijski komisiji na podlagi 11. člena ZRPJN predlagal, da sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, do odločitve o izbiri ponudnika. Predlog utemeljuje z dejstvi, da bi z zadržanjem postopka lahko nastale škodljive posledice za bolnike, ki ne bi pravočasno prejeli zdravil za zdravljenje, da je namen postopka čim hitrejša, kvalitetna ter učinkovita dobava zdravil ter postopna odprava nespoštovanja področne zakonodaje s strani javnih zdravstvenih zavodov, da bi zadržanje postopka pomenilo, da si morajo zavodi v tem času zdravila dobavljati preko naročilnic, kar je lahko nezakonito in povzroča večje stroške, da skupna javna naročila pomenijo prihranek stroškov zaradi nižjih cen artiklov, da je razpisna dokumentacija v II. fazi pripravljena skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije, da je naročnik v obvestilu razveljavil le II. fazo postopka skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije in da vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo iz enakih razlogov kot jih je že uveljavljal v zahtevku za revizijo z dne 24.05.2006, glede katerih je bil njegov zahtevek s strani Državne revizijske komisije zavrnjen, zato se vlagatelj po mnenju naročnika posredno pritožuje zoper odločitev Državne revizijske komisije.

Po pregledu predložene dokumentacije o javnem naročilu Državna revizijska komisija ni ugodila naročnikovemu predlogu, naj sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila do odločitve o izbiri ponudnika, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da gre kot upoštevne razloge v izkaz nujnosti nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila navkljub vloženemu revizijskemu zahtevku šteti zgolj okoliščine, ki jih naročnik v postopku ni mogel predvideti in se jim izogniti, ne pa tudi okoliščine, ki jih je s svojim ravnanjem povzročil prav naročnik. V konkretni zadevi Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bili dosedanji postopki istega predmeta javnega naročila večkrat razveljavljeni prav zaradi razlogov na naročnikovi strani, saj je naročnik tisti, ki je pripravil neustrezno razpisno dokumentacijo. Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da naročnik navaja, da bi "zadržanje postopka za javne zdravstvene zavode pomenilo potrebo, da si v vmesnem času zagotavljajo dnevno potrebna zdravila sami", kar pa že samo po sebi negira tudi naročnikovo trditev o tem, da bi "z zadržanjem postopka lahko nastale škodljive posledice za bolnike, ki ne bi pravočasno prejeli potrebnih zdravil za zdravljenje".

V zvezi z navedbami naročnika glede prihrankov zaradi izvedbe skupnih javnih naročil in postopno odpravo nespoštovanja področne zakonodaje s strani javnih zdravstvenih zavodov Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik svojih navedb ni podkrepil z nobenim dokazom. Neutemeljene oziroma nerazumljive pa so navedbe vlagatelja glede priprave razpisne dokumentacije oziroma razveljavitve II. faze oddaje javnega naročila skladno z odločitvami Državne revizijske komisije ter razlogi za vložitev zahtevka za revizijo, o katerih bo naročnik posebej meritorno odločal.

Izhajajoč iz zgoraj podanih zaključkov, Državna revizijska komisija, ugotavlja, da naročnik svojega predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ni uspel zadostno utemeljiti. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vlagateljev zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila do odločitve o oddaji javnega naročila, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 20.09.2006

Samo Červek, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije













Vročiti:

- RS, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Odvetniška družba Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska 13, Grosuplje
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran