018-331/2006 Pošta Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in članice Sonje Drozdek šinko kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za gradbena, obrtniška in instalacijska dela na pošti Podgrad in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SORTIMA d.o.o., Koroška cesta 118, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.9.2006 soglasno

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5.5.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 57/2006, z dne 2.6.2006, pod št. objave Ob-15302/06. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 4.7.2006 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Z dopisom št. 6/34-781/7-06 z dne 7.8.2006 je naročnik vlagatelja obvestil, da je v vseh treh sklopih kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Gradišče d.o.o., Cesta 4. maja 80, Cerknica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) in da je vlagateljevo ponudbo izločil, ker ni vsebovala izjave, da bo ponudnik sam opravil 50% del za sklop, na katerega se prijavlja.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9.8.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da zahtevane izjave ni priložil, je pa kot sestavni del ponudbene dokumentacije priložil dopis "diskriminatornost pogojev", s katerim je pred oddajo ponudb, dne 15.6.2006, naročnika opozoril, da je zahtevana izjava o tem, da bo sam opravil najmanj 50% del za sklop, na katerega se prijavlja, lažna, saj je inženiring podjetje in dela opravlja s podizvajalci, naročnik pa z zahtevano izjavo omejuje možnost sodelovanja določenih ponudnikov. Vlagatelj navaja, da je v preteklosti za naročnika že kvalitetno izvajal razpisana dela, od naročnika pa pričakuje pojasnilo glede primernosti sporne izjave. Ker naročnik uporablja proračunska sredstva, bi moralo biti merilo najnižja cena. Vlagatelj pričakuje, da je lahko pojasnilo naročnika le v obliki razveljavitve sklepa in oddaje 2. sklopa najugodnejšemu ponudniku. Diskriminatornost je vlagatelj opazil tudi v drugih postopkih oddaje javnih naročil in bo ubral vse pravne poti, če se bo diskriminatornost nadaljevala. Vlagatelj zahteva, da se preveri tudi ponudba izbranega ponudnika, saj je v primeru, če je slednji priložil izjavo, da bo izvajal 50% del za sklop, navedel zavajajoče podatke. Izbrani ponudnik izvaja gradbena dela in nima zaposlenega lastnega kadra za izvedbo strojnih in elektro instalacij, kar pomeni, da bo dela izvajal s podizvajalci, naročilo pa mu je bilo kljub temu dodeljeno za sklopa 2 in 3. Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva, da se preveri pravilnost oddaje predmetnega javnega naročila in upravičenost naročnika pri uporabi takšnih pogojev pri tem in ostalih javnih razpisih, ter pripominja, da bi ugotovitev o pravilnosti takšne prakse onemogočila sodelovanje inženirskim podjetjem ter ogrozila njihov obstoj.

Naročnik je dne 16.8.2006 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da bi moral vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN na domnevno diskriminatornost pogoja vložiti zahtevek za revizijo še pred rokom za predložitev ponudb. Naročnik je predmetno javno naročilo oddal najugodnejšemu ponudniku na zakonit način, ponudba izbranega ponudnika pa je bila pravilna. Čeprav je bila vlagateljeva ponudba za 2. sklop nekoliko nižja, je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev nesprejemljiva. Vlagatelj ni predložil izjave (P14), da bo sam opravil najmanj 50% del za sklop, za katerega se prijavlja, poleg tega pa bi za svojega podizvajalca moral predložiti tudi listine od P16 do P23, saj naj bi gradbena in obrtniška dela v večini izvedel prav podizvajalec, katerega obseg za 1. sklop bi bil vsekakor večji od 20%. Naročnik je preveril tudi ponudbo izbranega ponudnika in ugotovil, da je predložil vse potrebne listine ter da ni ničesar, kar bi potrjevalo vlagateljevo navedbo o zavajajočih podatkih. Izbrani ponudnik je predložil podpisane in žigosane izjave P7 in P14 ter podpisane in žigosane sezname zaposlenih, mehanizacije in opreme na način, kot je to zahteval naročnik. S tem je izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije, zato njegove ponudbe ni mogoče vnaprej označiti kot nepravilne in zavajajoče. Naročnik v nadaljevanju še pojasnjuje, da s predmetnim javnim naročilom ne naroča inženiring storitev, temveč gradbena, obrtniška in instalacijska dela, zato potrebuje le ponudnika za neposredno izvršitev predmeta dela, ki razpolaga z lastnimi gradbeniškimi kapacitetami. Zato lahko zahteva tudi, da ponudnik vsaj 50% del izvrši sam. Pogoj je enak za vse, ponudniki pa imajo tudi možnost nastopa s skupno ponudbo, zato naročnik meni, da s spornim pogojem ne omejuje možnosti sodelovanja

Vlagatelj je z vlogo z dne 25.8.2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu z dne 28.8.2006 pa vlagatelj ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo ter dodatno odgovarja na navedbe naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo

V vlogi vlagatelj odgovarja na navedbe naročnika in dodatno pojasnjuje svoj revizijski zahtevek.

Naročnik je z dopisom z dne 30.8.2006 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen.

Določba petega odstavka 12. člena ZRPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Navedena določba od ponudnikov zahteva, da ob prejemu razpisne dokumentacije skrbno preučijo zahteve naročnika in v primeru, kadar menijo, da so posamezne zahteve razpisne dokumentacije določene v nasprotju s pravili javnega naročanja, vložijo zahtevek za revizijo nemudoma, najkasneje pa do poteka roka za predložitev ponudbe. Če se ponudnik strinja z vsemi zahtevami, ki jih kot pogoj za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila določi naročnik, pripravi, upoštevajoč vse zahteve, ponudbo in jo predloži naročniku.

Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je vlagatelj naročniku dne 15.6.2006, torej še pred potekom roka za predložitev ponudb, posredoval dopis, v katerem ga opozarja na diskriminatornost zahtevane izjave, da bo ponudnik sam opravil 50% del za sklop, za katerega se prijavlja. Kljub temu, da vlagatelj naročnika v tem dopisu opozarja na diskriminatornost zahteve razpisne dokumentacije, hkrati izrecno navaja, da se bo na razpis prijavil (da bo torej pod obstoječimi pogoji predložil ponudbo), pri čemer zahtevane izjave ne bo predložil, zahtevek za revizijo pa bo vložil le v primeru, če bo naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepravilno. Takšno vlagateljevo ravnanje je v nasprotju z dolžnostjo, ki jo osebam, zainteresiranim za pridobitev javnega naročila, nalaga peti odstavek 12. člena ZRPJN. Ker je bil vlagatelj z domnevno nezakonito zahtevo po predložitvi izjave o tem, da bo ponudnik sam izvedel 50% del za sklop, za katerega se prijavlja, nedvomno seznanjen še pred rokom za predložitev ponudb, Državna revizijska komisija njegovih navedb v tem delu ne more vsebinsko obravnavati. V tej fazi postopka, po poteku roka za predložitev ponudb, lahko Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN le preveri, ali so zahteve naročnika izpolnjene na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je sporno zahtevo določil že v 12. alineji točke III.2.1.1) objave javnega razpisa (Uradni list RS, št. 57/2006), v razpisni dokumentaciji pa je zahtevo določil v točki P14 točke 6 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe - sestavni deli ponudbene dokumentacije (pogoji za udeležbo). V navedeni točki je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev izjave, da bodo sami opravili najmanj 50% del za sklop, na katerega se prijavljajo.

Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja je razvidno, da je podpisal in žigosal izjavo o sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije, na mestu, ki je bil predviden za predložitev izjave iz točke P14, pa je predložil izjavo, da zahtevane izjave ne bo podal, saj je podjetje z gradbenim inženiringom in dela opravlja s podizvajalci. Navedeni izjavi je vlagatelj priložil še dopis z dne 15.6.2006, v katerem naročnika opozarja na diskriminatornost obravnavane zahteve iz točke P14. Iz ponudbene dokumentacije je torej razvidno, da vlagatelj ni predložil izjave P14, kar v zahtevku za revizijo priznava tudi sam. To pomeni, da ni izpolnil naročnikove zahteve, kot je določena v točki P14 točke 6 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. V skladu s 13. točko 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) je pravilna ponudba le tista, ki v celoti izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, zato gre za ponudbo vlagatelja ugotoviti, da je nepravilna, naročnik pa jo je bil dolžan ob upoštevanju prvega odstavka 76. člena ZJN-1 izločiti kot nepravilno. Državna revizijska komisija ob tem še enkrat poudarja, da v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN po poteku roka za predložitev ponudb ne more več vsebinsko obravnavati posamezne zahteve razpisne dokumentacije, temveč lahko le formalno preveri, ali ponudba izpolnjuje vse naročnikove zahteve.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik enako zahtevo glede predložitve obravnavane izjave določil tudi v drugih postopkih oddaje javnih naročil, pa Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da se zahtevek za revizijo v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN vloži v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in lahko učinkuje le znotraj tega postopka, ne more pa imeti učinka tudi v drugih postopkih oddaje javnih naročil, čeprav vsebujejo enake ali podobne določbe razpisne dokumentacije. Vlagatelj ima ob upoštevanju prvega in petega odstavka 12. člena ZRPJN možnost, da pravno varstvo uveljavlja s pravočasno vložitvijo zahtevka za revizijo v vsakokratnem postopku oddaje javnega naročila, za katerega meni, da so določbe razpisne dokumentacije ali druga ravnanja naročnikov v nasprotju s pravili javnega naročanja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je izbrani ponudnik predložil zavajajočo izjavo, da bo izvajal 50% del za sklop, na katerega se prijavlja. V zvezi s tem je naročnik navedel, da je ponovno preveril celotno ponudbo izbranega ponudnika, ki je predložil vse potrebne listine in sezname in ni ugotovil ničesar, kar bi potrjevalo vlagateljevo navedbo o zavajajočih podatkih. Izbrani ponudnik naj bi po navedbah naročnika priložil podpisane in žigosane izjave P7 in P14 ter sezname zaposlenih, mehanizacije in opreme, hkrati pa se je naročniku zavezal, da ne nastopa s podizvajalci in da je sposoben tehnično in kadrovsko izvesti javno naročilo.

Tudi Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izjavo, da bo opravil najmanj 50% del za sklop na objektu Pošta Podgrad za izvedbo gradbeno-obrtniških in instalacijskih del, hkrati pa je predložil tudi izjavo, da ne bo nastopal s podizvajalci. Z navedenima ponudbenima dokumentoma je izbrani ponudnik izpolnil zahteve iz točke P14 in P15 točke 6 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Izbrani ponudnik je predložil tudi seznam kadrov ter opreme, s katero bo izvajal razpisana dela. Vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika torej potrjuje naročnikove ugotovitve. Hkrati pa gre ugotoviti, da vlagatelj za svoje navedbe o domnevno zavajajoči izjavi izbranega ponudnika ni predložil nobenih dokazov, saj navaja le to, da izbrani ponudnik izvaja gradbena dela in nima zaposlenega lastnega kadra za izvedbo elektro in strojnih instalacij. Ker je izbrani ponudnik izpolnil in predložil dokazila na način, kot ga je zahtevala razpisna dokumentacija, ni mogoče ugotoviti, da bi bila njegova ponudba nepravilna in da bi jo bilo treba izločiti iz postopka.

Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da je v dopisu, s katerim je vlagatelja obvestil o tem, katerega ponudnika je izbral kot najugodnejšega, navedel le en razlog, zaradi katerega je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, in sicer nepredložitev izjave, da bo ponudnik sam opravil 50% del za sklop, na katerega se prijavlja. V sklepu z dne 16.8.2006, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pa naročnik dodatno ugotavlja, da naj bi bila vlagateljeva ponudba nepravilna tudi zato, ker ta za svojega podizvajalca ni predložil tudi listin od P16 do P23. Takšno naročnikovo ravnanje predstavlja nedopustno naknadno ugotavljanje razlogov nepravilnosti, zoper katere ponudnik (vlagatelj) ni imel možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, saj je za njih izvedel šele po vložitvi zahtevka za revizijo, ko je imel možnost naročnika le še obvestiti o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan opraviti pregled ponudb ter ugotoviti, katere ponudbe so pravilne in katere ne. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 mora naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejeti odločitev o oddaji naročila oz. priznanju sposobnosti. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti razloge zanjo. Pri ponudbah, ki jih zavrne kot nepravilne, mora naročnik torej navesti vse razloge, zaradi katerih je ugotovil nepravilnost ponudbe, saj mora imeti ponudnik možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva in dokazovanja, da njegova ponudba v vseh delih, v katerih je naročnik ugotovil nepravilnost, izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala vprašanja, ali je ponudba vlagatelja nepravilna tudi zaradi nepredložitve listin od P16 do P23, saj vlagatelj sploh ni imel možnosti, da bi zoper ta razlog uveljavljal pravno varstvo. Ob tem gre pripomniti, da vsebinska presoja tega vprašanja tudi sicer ne bi mogla več vplivati na ugotovitev o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe zaradi nepredložitve izjave iz točke P14.


Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ter 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 14.9.2006

predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:

- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- SORTIMA d.o.o., Koroška cesta 118, Maribor
- Gradišče d.o.o., Cesta 4. maja 80, Cerknica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran