018-243/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, članice Nataše Jeršič kot članice senata in člana Jožefa Kocuvana kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora na zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo delov policijskih uniform ter na podlagi vloge, ki jo je vložil vlagatelj Nevenka Jerič, s. p., šolska ulica 29, Zgornja Polskava (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 7. 2006 soglasno

odločila:

Pritožba se zavrže kot prepozna.

Obrazložitev:

Naročnik je 26. 4. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 430-116/2006 (17142-05), 18. 5. 2006 pa spremembo tega sklepa, št. 430-116/2006/10 (17142-05). Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 48âˆ"49, z dne 12. 5. 2006, pod številko objave Ob-12918/06, in uradnem glasilu Evropskih skupnosti, in sicer pod številko obvestila v kazalu Uradnega lista Evropskih skupnosti, 2005/S 83-087800, z dne 29. 4. 2006. Naročnik je javno naročilo razdelil v 14 sklopov in določil, da je mogoče ponudbe predložiti do 12. 6. 2006 do 10. ure.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 14. 6. 2006, ki ga je naročnik prejel 15. 6. 2006, in sicer zoper 6. in 10. sklop. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da "javni razpis za oddajo naročila blaga po odprtem postopku v sklopu 10 in 6 in z njim povezana razpisna dokumentacija ni v skladu" z določbami Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil 5., 7. in 23. člen ZJN-1, zato predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila v 6. in 10. sklopu razveljavi, podrejeno pa, naj se revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, ki naj revizijskemu zahtevku ugodi in razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer "takse v višini 200.000,00 SIT, svetovalni stroški (poštnina, materialni stroški, â??)".

Naročnik je dne 30. 6. 2006 izdal sklep, št. 430-116/2006-30 (17142-05), s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa zavrnil. V obrazložitvi tega sklepa je naročnik med drugim navedel, da so očitki, ki jih vlagatelj navaja kot kršitve, vlagatelju bili ali bi mu morali biti znani pred potekom roka za predložitev ponudb, kar izhaja tudi iz samega zahtevka za revizijo, ta pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Naročnik zaključuje, da je zaradi navedenega skladno z določbo drugega odstavka 13. člena ZRPJN zahtevek za revizijo za revizijo zavrgel.

Vlagatelj je na naročnika naslovil pritožbo, z dne 9. 7. 2006, ki jo je naročnik prejel 11. 7. 2006. V pritožbi vlagatelj med drugim navaja, da je sicer res, da se je seznanil z določili razpisne dokumentacije, vendar je naročnika večkrat opozoril na neskladja v tehničnih specifikacijah. Vlagatelj izpostavlja, da peti odstavek 12. člena ZRPJN govori o prepoznosti navajanja kršitev, ne pa o prepoznosti same vložitve revizijskega zahtevka za revizijo, zato naročnikova odločitev ni pravilna niti ne temelji na pravilni pravni podlagi. Vlagatelj je revizijski zahtevek vložil pravočasno, zato ga je mogoče meritorno obravnavati oziroma presojati. Vlagatelj vztraja pri tem, kar je navedel v zahtevku za revizijo, z dne 14. 6. 2006, in predlaga, da Državna revizijska komisija na podlagi vložene pritožbe odloči, da je zahtevek za revizijo pravočasen in utemeljen in da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za 6. in 10. sklop, vlagatelju pa povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo kot prilogo dopisu, št. 430-116/2006 (17142-05), z dne 13. 7. 2006.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva pritožba prepozna, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v tem postopku odločala o pritožbi, s katero vlagatelj izpodbija zakonitost naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo. Iz vlagateljeve vloge je razvidno, da vlagatelj svojo vlogo izrecno pojmuje kot pritožbo (pritožba zoper sklep šifra 430-116/2006/30 (17142-05) z dne 30.06.2006), da so v zgornjem levem kotu na prvi strani obravnavane vloge navedeni podatki o naročniku (Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, štefanova ul. 2, 1501 Ljubljana), da se vlagatelj poimenuje kot pritožnik (Pritožnik: Nevenka Jerič, s. p., šolska ulica 29, 2314 Zgornja Polskava), da se v prvem odstavku pritožbe vlagatelj izrecno sklicuje na to, da v skladu z določbo drugega odstavka 13. člena ZRPJN podaja pritožbo na Državno revizijsko komisijo in da je vlagatelj pritožbo vročal oziroma vročil zgolj naročniku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj, kljub pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu, ki se glasi: "Vlagatelj lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.", pravno varstvo zoper omenjeni sklep uveljavljal tako, da je pritožbo vložil pri naročniku. Pritožba je bila torej v nasprotju s pravnim poukom in v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN poslana naročniku (kot je razvidno iz priložene poštne povratnice, jo je naročnik prejel 11. 7. 2006). Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo prejela 13. 7. 2006 (z odstopom dokumentacije), torej po izteku roka, na katerega je bila pritožba vezana, se je v tem postopku revizije zastavilo vprašanje, ali je v konkretnem primeru mogoče šteti, da je bila vlagateljeva pritožba vložena pravočasno.

Iz predložene povratnice je razvidno, da je vlagatelj izpodbijani sklep prejel 6. 7. 2006 (četrtek). V skladu s pravili o računanju rokov iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US, 90/2005 - odl. US, 43/2006 âˆ" odl. US; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je rok za vložitev pritožbe začel teči 7. 7. 2006 (petek), rok za vložitev pritožbe pa se je âˆ" upoštevajoč dejstvo, da je bil tretji dan po prejemu izpodbijanega sklepa nedelja, 9. 7. 2006, v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPP pa se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja, rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika âˆ" iztekel 10. 7. 2006 (ponedeljek). Naročnik je pritožbo prejel 11. 7. 2006, Državna revizijska komisija pa 13. 7. 2006 âˆ" torej nedvomno po izteku tridnevnega roka iz drugega odstavka 13. člena ZRPJN.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta nevednosti vložnika ali očitne pomote iz šestega odstavka 112. člena ZPP, ki določa: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelja v konkretnem primeru sicer ne zastopa odvetnik (pooblaščenec), da pa v tem primeru sklicevanje na nevednost, ki bi lahko opravičila izjemo po šestem odstavku 112. člena ZPP, vendarle ne pride v poštev, saj je bil vlagatelj v pravnem pouku pravilno in izrecno poučen o načinu uveljavljanja pravnega varstva. Vlagatelj je bil namreč v pravnem pouku pravilno poučen, da je v konkretnem primeru mogoče vložiti pritožbo na Državno revizijsko komisijo, in sicer v roku treh dni od prejema izpodbijanega naročnikovega sklepa. Iz vlagateljeve pritožbe pa je razvidno, da je vlagatelj pritožbo vložil pri naročniku in jo tudi izrecno naslovil na naročnika, ob tem pa se celo izrecno sklicuje na drugi odstavek 13. člena ZRPJN. Pritožba je bila v obravnavanem primeru torej napačno naslovljena in napačno vložena, take napake pa ni mogoče opredeliti kot očitno pomoto v smislu šestega odstavka 112. člena ZPP. Vlagateljeve pritožbe, z dne 9. 7. 2006, zato ni mogoče šteti kot pravočasno niti na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija skladno s prvo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevo pravno sredstvo kot prepozno zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 17. 7. 2006

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Nevenka Jerič, s. p., šolska ulica 29, 2314 Zgornja Polskava,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran