018-205/2006 Osnovna šola Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999; 90/1999 - popravek; 110/2002; 42/2004 in 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila male vrednosti "material za osebno higieno, čistilni material, pralna in pomivalna sredstva, pripomočki za čiščenje, drugi splošni material", in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba Valtex & Co., d.o.o., Cesta A. Bitenca 68, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika I. Osnovna šola Celje, Vrunčeva 13, 3000 Celje, ki jo zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 04. julija 2006

odločila:

1. Pritožba z dne 14. junija 2006 se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19. aprila 2006 sprejel "Sklep o začetku postopka JNMV" za nakup materiala za osebno higieno, čistilnega materiala, pralnih in pomivalnih sredstev, pripomočkov za čiščenje, drugega splošnega materiala po enostavnem postopku, zaporedna številka javnega naročila 1/2006 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Vlagatelj je pred rokom za sprejemanje ponudb (obravnavanje predračunov - iz povabila k oddaji ponudbe namreč izhaja, da bodo obravnavani predračuni, ki bodo do naročnika prispeli do dne 25. maja 2006), vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 24. maja 2006 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitev 5., 6., 7., 23., 25., 50. in 51. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000; 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), obenem pa predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti v celoti razveljavi ter povrne oziroma naloži naročniku, da povrne vlagatelju stroške revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije, dalje do plačila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da
- iz posameznih tehničnih opisov razpisanih artiklov ni mogoče natančno razbrati, katere artikle je imel naročnik v mislih, zaradi česar bo imel ponudnik, ki trenutno dobavlja blago, prednost pred ostalimi ponudniki, ker samo on (poleg naročnika) natančno pozna kvaliteto, material in vrste razpisanih artiklov. Razpisna dokumentacija je po mnenju vlagatelja tako sestavljena v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, kršen pa je tudi prvi odstavek 23. člena ZJN-1;
- je naročnik v povabilu k oddaji ponudbe navedel, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ponudil najnižjo ceno po predračunu, poleg tega pa je naročnik navedel tudi, da bodo imele prednost pri izbiri tiste ponudbe, ki pokrivajo celoten sklop posamezne skupine predračuna, razen če cena pri posamezni postavki bistveno odstopa. Po mnenju vlagatelja je navedeno merilo v nasprotju s 50. in 51. členom ZJN-1 in je nezakonito, saj ne prispeva k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik po mnenju vlagatelja tudi nikjer ne definira, kdaj bo štel, da neka cena bistveno odstopa od cen, ki jih je ponudil izbrani ponudnik;
- mu ni jasno, ali morda naročnik nabavlja zgolj čistilna sredstva po ponudbenem predračunu, ali pa mora vlagatelj ponuditi ob tem še storitev vzdrževanja oziroma kakšna naj bi ta storitev sploh bila. Vlagatelj ugotavlja, da zaradi navedenega ne more pripraviti pravilne ponudbe oziroma lahko ponudi ponudbo, ki ne bo ustrezala resničnim potrebam naročnika.

Naročnik je dne 09. junija 2006 izdal sklep, s katerim je vlagateljevo zahtevo za revizijo (pravilno zahtevek za revizijo - opomba Državne revizijske komisije) zavrgel, vlagatelju pa tudi ni priznal priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavrženju zahtevka za revizijo). V obrazložitvi sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo naročnik najprej povzema dotedanji potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti, v nadaljevanju pa dodaja, da je ugotovil, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni popoln, zato je vlagatelja dne 29. maja 2006 pozval, da svoj zahtevek za revizijo dopolni. Naročnik v obrazložitvi še navaja, da je vlagatelj poziv prejel dne 31. maja 2006, pri čemer v zakonskem roku zahtevka za revizijo ni dopolnil, zato je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrgel.

Naročnik je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo prejel dne 12. junija 2006, kar izhaja iz vrnjene poštne povratnice, dne 15. junija 2006 pa je na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo z dne 14. junija 2006 (v nadaljnjem besedilu: pritožba), v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi ter sklep naročnika z dne 09. junija 2006 razveljavi ter naročniku naloži, da mora odločati o zahtevku za revizijo oziroma, da zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo, naročniku pa naloži povrnitev stroškov pritožbe. V obrazložitvi pritožbe vlagatelj navaja sledeče:
- da ga je naročnik z dopisom z dne 29. maja 2006 pozval, da v roku treh dni od prejema poziva vplača takso v višini 100.000,00 SIT z opozorilom, da bo v primeru, da navedena revizijska taksa v roku ne bo plačana, naročnik zahtevek za revizijo zavrgel;
- da je vlagatelj dne 01. junija 2006 na ustrezen račun Republike Slovenije, Ministrstva za finance, vplačal takso za revizijski postopek, ki ga vodi naročnik Oš Celje, istega dne pa preko svojih pooblaščencev dostavil kopijo potrdila o plačilu takse naročniku, Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance, ter v vednost vlagatelju samemu;
- da je naročnikova odločitev v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo nepravilna in nezakonita;
- da je potrebno glede na določbo 22. člena ZRPJN nedvomno ugotoviti, da naročnik v predmetnem dejanskem stanju ni imel ustrezne zakonske podlage, da bi vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel (vlagatelja je namreč pozval k plačilu takse in ne k predložitvi potrdila o plačilu takse). Po mnenju vlagatelja bi moral namreč naročnik pri Ministrstvu za finance najprej preveriti, ali je vlagatelj vplačal revizijsko takso in šele v primeru, da bi ugotovil, da le-ta ni bila plačana, bi bili izpolnjeni zakonski pogoji za zavrženje zahtevka za revizijo;
- da je stališče, po katerem je relevantno dejstvo plačila revizijske takse, že večkrat v svojih mnenjih zavzela tudi Republika Slovenija, Ministrstvo za finance;
- da so vlagateljevi pooblaščenci preverjali, kam je bil posredovan izvod, namenjen na naročnika, pri tem pa ugotovili, da je po vsej verjetnosti pri posredovanju potrdila o plačilu takse naročniku prišlo do očitne pomote vlagateljevih pooblaščencev, saj je bila le-ta, čeprav je bila pravilno naslovljena na naročnika I. Osnovna šola Celje, Vrunčeva 13, 3000 Celje, posredovana drugemu subjektu, ki ni naročnik v predmetnem postopku, o čemer priča tudi povratnica o prejemu omenjene pošiljke s strani drugega subjekta;
- da je bila procesna predpostavka plačila takse nedvomno izpolnjena, s čimer je bilo zadoščeno zahtevi iz 22. člena ZRPJN, pri čemer je potrebno po mnenju vlagatelja v predmetnem postopku uporabiti določbe šestega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 69/2005, 90/2005 in 43/2006; v nadaljevanju: ZPP), ki govori o očitni pomoti vložnika. Po mnenju vlagatelja je namreč jasno, da je do nastale situacije prišlo zaradi očitne pomote vlagateljevih pooblaščencev;
- da bi se tudi v primeru, če vlagatelj ne bi posredoval potrdila o plačilu takse naročniku, ob tem pa je nesporno dejstvo, da je bila revizijska taksa plačana, ta nepopolnost zahtevka za revizijo v nadaljnjem revizijskem postopku lahko sanirala in sicer v smislu določb 12. člena ZRPJN. Po mnenju vlagatelja je tako dolžnost Državne revizijske komisije, da v revizijskem postopku ponovno presoja popolnost vloženega zahtevka za revizijo, tudi v smislu plačila revizijske takse. šele, če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, namreč Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrže.

Državna revizijska komisija je dne 15. junija 2006 naročnika pisno pozvala, da ji v roku treh dni od prejema poziva posreduje relevantno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila, naročnik pa ji je dokumentacijo odstopil z dopisom "Dokumentacija za revizijo postopka javnega naročila male vrednosti za predmet javnega naročila: material za osebno higieno; čistilni material; pralna in pomivalna sredstva; pripomočki za čiščenje; drugi splošni material", številka 03/20 - 2, z dne 19. junija 2006. Navedeno dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 20. junija 2006, dne 04. julija 2006 pa je prejela še naročnikovo pooblastilo o zastopanju po odvetnici Bredi Razdevšek, Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana.

Dne 28. junija 2006 je Državna revizijska komisija pozvala Osnovno šolo Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292 Renče, da ji predloži vsebino poštne pošiljke, ki ji je bila s strani vlagatelja posredovana dne 01. junija 2006 priporočeno s povratnico (slednja pa ga je prejela dan kasneje). Osnovna šola Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292 Renče, je Državni revizijski komisiji želeno poštno pošiljko posredovala priporočeno po pošti dne 03. julija 2006, Državna revizijska komisija pa jo je prejela dan kasneje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Uvodoma gre pojasniti, da v primeru, ko je zoper naročnikov procesni sklep v skladu četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN vložena pritožba, Državna revizijska komisija ne presoja utemeljenosti zahtevka za revizijo, pač pa utemeljenost pritožbe. Gre za presojo pravilnosti naročnikovega procesnega ravnanja z zahtevkom za revizijo, ne pa za presojo utemeljenosti navedb iz zahtevka za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da pritožba ni utemeljena, do vsebinskega odločanja o zahtevku za revizijo sploh ne pride. Če pa ugotovi, da je pritožba utemeljena, mora o zahtevku za revizijo najprej vsebinsko odločati naročnik, medtem ko Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo (če so izpolnjene vse procesne predpostavke) meritorno odloča šele po prejemu obvestila o nadaljevanju postopka, pri čemer je njen sklep oblikovalne narave, kar pomeni, da lahko naročnikovo odločitev o oddaji naročila le razveljavi, ne more pa jo nadomestiti s svojo. Ker je v predmetnem postopku revizije postopka oddaje javnega vlagatelj zoper procesni sklep naročnika v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN vložil pritožbo, mora Državna revizijska komisija v postopku odločanja o utemeljenosti pritožbe ugotoviti, ali je naročnik ravnal v skladu z določili ZRPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel.

Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da je vlagatelj pred rokom za sprejemanje ponudb (obravnavanje predračunov - iz povabila k oddaji ponudbe namreč izhaja, da bodo obravnavani predračuni, ki bodo do naročnika prispeli do dne 25. maja 2006), vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 24. maja 2006. Kot nesporno nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi ni vseboval vseh podatkov iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN (ni vseboval navedbe potrdila o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona), zaradi česar je naročnik vlagatelja z dopisom "Plačilo takse za vložen zahtevek za revizijo", izdanim dne 29. maja 2006 (v nadaljnjem besedilu: poziv na vplačilo takse), pozval na vplačilo takse za revizijo v znesku 100.000,00 SIT. V prvem odstavku 22. člena ZRPJN je namreč določeno, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo ob vložitvi zahtevka plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 100.000 tolarjev, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 200.000 tolarjev, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji. Predmetni poziv na vplačilo takse je vlagatelj prejel dne 31. maja 2006, pri čemer je "takso za revizijo Oš Celje" vlagatelj vplačal na račun Republike Slovenije, Ministrstva za finance, dne 01. junija 2006. Navedeno izhaja iz:
a) Izpisa nalogov za račun Abanke Vipa, d. d., Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana, iz katerega je jasno razvidno, da je bila "taksa za revizijo Oš Celje" plačana dne 01. junija 2006. Navedeni izpis je priloga predmetne pritožbe;
b) Razčlenitve prometa denarnih sredstev v dobro računa 011001000358802.
Glede na zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila taksa za predmetni revizijski postopek v višini 100.000,00 SIT dejansko vplačana na račun Republike Slovenije, Ministrstva za finance, in sicer dne 01. junija 2006.

Državna revizijska komisija nadalje še ugotavlja, da med strankama tudi ni sporno dejstvo, da dopolnitve zahtevka za revizijo, kateri je bilo predloženo potrdilo o vplačilu takse za revizijo v znesku 100.000,00 SIT, naročnik ni prejel. Navedeno nedvoumno izhaja iz vlagateljeve pritožbe, v kateri navaja â??"so vlagateljevi pooblaščenci preverjali tudi, kam je bil posredovan izvod, namenjen na naročnika"â??, navedeni citat pa se nanaša na posredovanje potrdila o plačilu takse naročniku. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je med strankama sporno le
- ali je vlagatelj v zakonskem roku dopolnil svoj zahtevek za revizijo ali ne,
in, če ga ni,
- ali je ravnanje vlagatelja mogoče pripisati njegovi očitni pomoti.

Tretji odstavek 12. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti: 1. naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo; 2. naziv naročnika; 3. javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti; 4. kršitve; 5. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo; 6. potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek za revizijo dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (četrti odstavek 12. člena ZRPJN). Na podlagi navedenega je mogoče nesporno zaključiti, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, naročnik pa v primeru, če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, zahtevek za revizijo zavrže s sklepom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v pozivu na vplačilo takse vlagatelja pozval, naj vplača takso v višini 100.000,00 SIT, obenem pa ga je opozoril na pravne posledice, če ne bo sledil naročnikovi zahtevi, ko je zapisal: "Glede na to, da vaš zahtevek za revizijo ni popoln v smislu 12. člena Zakona o reviziji postopkov oddaje javnih naročil, saj niste vplačali takse za revizijo. V skladu z 22. členom navedenega zakona vas pozivamo, da v roku 3 dni od prejema tega poziva vplačate takso v višini 100.000,00 SIT na račun Ministrstva za finance št. 0100-1000358802 in sklic 11 16110-7111290 00000006. V primeru, da takse v roku ne boste plačali, bomo prisiljeni vaš zahtevek za revizijo zavreči.". Iz navedenega poziva na vplačilo takse izhaja, da je naročnik vlagatelja pozval zgolj na vplačilo takse v višini 100.000,00 SIT, ne pa tudi na navedbo potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN (šesta točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN). V tem delu je torej pritrditi navedbam vlagatelja, ki v svoji pritožbi navaja, da ga je naročnik "pozval k plačilu takse (in ne k predložitvi potrdila o plačilu le-te)", vendar pa Državna revizijska komisija obenem pripominja, da je vlagatelj, ki je bil že ob vložitvi zahtevka za revizijo (torej posledično tudi v trenutku prejema poziva na vplačilo takse) zastopan po pooblaščencu, to je Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, prava uka stranka, kateri določila 12. člena ZRPJN, po katerih mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, ne morejo biti nepoznana. Iz navedenih razlogov ugotovitev o pomanjkljivem napotilu naročnika v pozivu na vplačilo takse ne terja sankcij.

Državna revizijska komisija v skladu z doslej zapisanim ugotavlja, da vlagatelj svojega zahtevka za revizijo dejansko ni dopolnil (v zakonskem roku) in skladno s prej omenjenimi določbami ZRPJN, saj dejstva vplačila takse naročniku ni ustrezno izkazal z navedbo potrdila o vplačilu takse. Skladno s 6. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN je namreč navedba potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN tista procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je zahtevek za revizijo šteti za popolnega. Državna revizijska komisija izpostavlja, da ne zadostuje zgolj to, da vlagatelj pravočasno vplača takso (kar je v konkretnem primeru vlagatelj sicer po pozivu naročnika tudi pravilno storil), temveč, da navedeno dejstvo (to je vplačilo takse) vlagatelj tudi ustrezno izkaže naročniku. Smiselno enako stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v svojih sklepih številka 018-091/2006-31-858 in številka 018-28/05-34-246.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta očitne pomote vlagatelja, ki jo vlagatelj zatrjuje v svoji pritožbi, ko v povezavi s tem, da naročnik potrdila o vplačilu takse ni prejel v zahtevanem roku, navaja: "Jasno je namreč, da je do navedene situacije prišlo po očitni pomoti vlagateljevih pooblaščencev, zaradi česar naročnik navedenega potrdila o plačilu ni prejel v zahtevanem roku.". Državna revizijska komisija je v povezavi s tem kot prepričljive in utemeljene ocenila navedbe vlagatelja, da je vlogo "Potrdilo o plačilu takse", katere sestavni del je bila tudi kopija izpisa nalogov za račun Abanke Vipa, d. d., Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o plačilu takse), posredoval priporočeno s povratnico
a) Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance, Sektorju za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana, številka pošiljke 2569,
b) Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292â??, številka pošiljke 2570,
pri čemer bi moral potrdilo o plačilu takse poslati naročniku, ne pa Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292â?? V povezavi z navedenim vlagatelj v svoji pritožbi navaja: â??"so vlagateljevi pooblaščenci preverjali tudi, kam je bil posredovan izvod, namenjen na naročnika in pri tem ugotovili, da je po vsej verjetnosti pri posredovanju omenjenega potrdila o plačilu takse naročniku prišlo do očitne pomote vlagateljevih pooblaščencev, saj je bila le-ta, čeprav je bila pravilno naslovljena na naročnika 1. OSNOVNA šOLA CELJE, Vrunčeva 13, 3000 Celje, posredovana drugemu subjektu, ki ni naročnik v predmetnem postopku, o čemer priča povratnica o prejemu omenjene pošiljke s strani drugega subjekta.".

Ob presoji zapisa naslova na vlagateljevem pisanju gre ugotoviti, da je vlagatelj potrdilo o plačilu takse, kakršno je bilo posredovano na naslov Republike Slovenije, Ministrstva za finance, dejansko naslovil na naročnika, kar nedvoumno izhaja tudi iz priloge pritožbe, koder je pod naslovnikom zapisano: "1. OSNOVNA šOLA CELJE, Vrunčeva 13, 3000 Celje, g. Branko Močivnik, ravnatelj", v žigu prejemnika pa "Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Glavna pisarna, priloge: 3, 02 -06- 2006, šifra zadeve 4305-1/2006/388". Ker naj bi vlagatelj, po njegovih navedbah, identično potrdilo posredoval tudi Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292 Renče, je Državna revizijska komisija zaradi preverjanja vlagateljevih in naročnikovih navedb ter razčiščevanja dejanskega stanja
- vpogledala v "Popis oddanih pošiljk" (torej obrazec, ki je namenjen oddaji pet ali več kosov priporočenih pisem, vrednostnih pisem in paketov) odvetnika Mira Senice,
- zaprosila Osnovno šolo Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292 Renče, da ji posreduje vsebino poštne pošiljke, katero je prejela dne 02. junija 2006 s strani vlagatelja.

Ob vpogledu v "Popis oddanih pošiljk" je Državna revizijska komisija ugotovila, da poštni pošiljki, ki sta bili posredovani priporočeno s povratnico
a) Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance, Sektorju za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana, in
b) Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292â??,
ter v katerih naj bi bili identični dokumenti (potrdilo o plačilu takse v predmetnem revizijskem postopku), nosita isti datum odpošiljatve (01. junij 2006), zaporedni številki pošiljke (prva 2569, druga pa 2570), pri obeh pa je zapisana tudi identična poštnina "413,00" in oznaka "AR", pod maso pa oznaka "AR 23". Identična je tudi oznaka "BP-10-50/06". Zaporedna številka obeh poštnih pošiljk, isti datum odpošiljatve (01. junij 2006) in oznaka "BP-10-50/06" izhajata tudi iz poštnih povratnic, ki sta sestavni del pritožbe in njena priloga.

Dne 03. julija 2006 je Državna revizijska komisija od Osnovne šole Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292 Renče, prejela tudi vsebino poštne pošiljke (poimenovano "Potrdilo o plačilu takse"), katero je slednja s strani vlagatelja prejela dne 02. junija 2006, vlagatelj pa jo je v "Popisu oddanih pošiljk" označil s številko pošiljke 2570. Ob vpogledu vanjo je Državna revizijska komisija nesporno ugotovila:
- da je kot naslovnik navedena Osnovna šola Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292 Renče (in ne naročnik - za razliko od poštne pošiljke, ki je bila posredovana priporočeno s povratnico Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance, Sektorju za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana),
- da "Potrdilo o plačilu takse" nosi datum 07. december 2005 (in ne datuma 01. junij 2006 - za razliko od poštne pošiljke, ki je bila posredovana priporočeno s povratnico Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance, Sektorju za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana), iz njenega besedila pa izhaja sledeče: "Vlagatelj po svojih pooblaščencih skladno z določili tretjega odstavka 12. člena ZRPJN in po pozivu naročnika, opr. št. 432/5-3-2005, z dne 02.12.2005, naročniku dostavlja kopijo potrdilo o plačilu takse za revizijski postopek iz 22. člena ZRPJN.",
- da je bilo predmetno "Potrdilo o plačilu takse" poslano "zaradi razveljavitve postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za nakup čistil, papirne galanterije in plenic" (in ne predmetnega javnega naročila male vrednosti "material za osebno higieno, čistilni material, pralna in pomivalna sredstva, pripomočki za čiščenje, drugi splošni material").

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je bilo "Potrdilo o plačilu takse" z dne 07. decembra 2005, ki ga je smiselno šteti kot dopolnitev zahtevka za revizijo (številka pošiljke 2570), nesporno naslovljeno na Osnovno šolo Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292 Renče, in ne na naročnika, kakor je bilo to s "Potrdilom o plačilu takse" z dne 01. junija 2006 (številka pošiljke 2569), poslanim priporočeno s povratnico Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance, Sektorju za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Državna revizijska komisija ob zapisanem ugotavlja, da si vlagatelj, če pošlje vlogo nepristojnemu organu, s tem ne zavaruje roka za njeno vložitev. Strogost navedene ureditve pa omili določba šestega odstavka 112. člena ZPP (slednji se v skladu z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja), ki določa: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.". Državna revizijska komisija ne izključuje možnosti, da bi šlo lahko v konkretnem primeru za očitno pomoto (lapsus) vlagatelja v primeru, ko bi vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo (poimenovanem "Potrdilo o plačilu takse"), ki ga je poslal Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292 Renče, pravilno kot naslovnika navedel naročnika, ne pa Osnovne šole Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292 Renče, eventualno pa bi bil napačen naslovnik nato zapisan na pisemski ovojnici (in poštni povratnici). Dolžnost vlagatelja, zastopanega po odvetniški pisarni, je namreč, da v konkretnem primeru v dopolnitvi zahtevka za revizijo pravilno določi in nanj zapiše naziv naročnika. Navedenega zaključka ne more spremeniti niti ugotovitev, da je bilo "Potrdilu o plačilu takse" z dne 07. decembra 2005, poslanemu naslovniku Osnovna šola Lucijana Bratkoviča Bratuža, Trg 31, 5292 Renče, priloženo potrdilo o plačilu takse "za revizijo Oš Renče". Ker v konkretnem primeru ni šlo za očitno pomoto, je namreč potrebno šteti, da vlagatelj svojega zahtevka za revizijo ni dopolnil (v zakonskem roku) z navedbo potrdila o vplačilu takse.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v pritožbi z dne 14. junija 2006 zahteval povračilo odvetniških stroškov v višini 500 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 2 % materialnih stroškov in 20 % davka na dodano vrednost. Določilo 22. člena ZRPJN govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, zato se v obravnavanem primeru, skladno z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN, smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, je obenem, skladno z določilom prvega odstavka 165. člena ZPP, odločila tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi s pritožbo, ter na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi z določilom 366. člena ZPP vlagateljevo zahtevo za povračilo odvetniških stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 04. julija 2006


Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana
- odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran