018-322/2006 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 73/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata ter članov Nataše Jeršič in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo elektro in strojne opreme predorov Barnica in Tabor ter pokritih vkopov Rebernice I in II na odseku HC Razdrto - Vipava, Rebernice in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik RIKO industrijski in gradbeni inženiring d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.9.2006

odločila:

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
4. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 26/06 z dne 10.3.2006, pod št. objave Ob-6840/06. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 12.5.2006 je razvidno, da je naročnik prejel pet ponudb. Naročnik je dne 21.6.2006 izdal sklep št. 402-25/06-RPP/12, da se predmetno javno naročilo odda po postopku s pogajanji v skladu s 1. točko tretjega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer zato, ker je ugotovil, da so vse prejete ponudbe nepravilne, pri čemer bo k oddaji ponudbe pozval vse ponudnike, ki so predložili ponudbo v odprtem postopku in katerih ponudbe so bile skladne z zahtevo iz 42. člena ZJN-1.

Po prejemu dodatne obrazložitve naročnikove odločitve je prvi vlagatelj z vlogo z dne 21.7.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik njegov terminski plan interpretiral napačno in posledično neutemeljeno zavrnil ponudbo kot nepravilno. Po mnenju prvega vlagatelja je začetek dela vezan na obvestilo inženirja, da je mogoče pričeti z delom oz. z uvedbo v delo. Iz terminskega plana prvega vlagatelja je razvidno, da je pod pozicijo ID 18 označena uvedba v delo, kar pomeni, da se od te pozicije šteje rok za izvršitev del. Roki se zato začnejo šteti šele od 6. meseca in ne že od 4., kot napačno razlaga naročnik. Izvedba del pred 6. mesecem po terminskem planu ni možna, saj je le-ta vezana na inženirjevo obvestilo o pričetku del oz. uvedbi v delo. Vsa nabava materiala in druge priprave, tudi projektiranje PZI, kar je v terminskem planu vrisano pred dnem uvedbe v delo oz. obvestilom inženirja, se ne more razlagati kot podaljševanje pogodbenega roka na čas pred obvestilom inženirja. Fizično se lahko dela začnejo šele po uvedbi v delo, saj izvajalec pred tem sploh nima dostopa do gradbišča in del ne more izvajati, se mora pa že pred tem primerno pripraviti, npr. nakupiti material in opremo. Po mnenju prvega vlagatelja njegov terminski plan ne vsebuje pogojev za izvedbo del, ki ne bi bili skladni z zahtevami razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj je na podlagi prakse navedel določena dela, ki niso predmet pogodbe za elektro in strojno opremo, so pa nujen pogoj za pričetek izvajanja posameznih instalacijskih del, terminski plan pa je edino mesto, na katerem lahko ponudnik navede potrebne predpostavke, ki bodo omogočale predvideno izvajanje del. Prvi vlagatelj je robne gradbene pogoje naštel od pozicije ID 19 dalje, takoj za uvedbo v delo. Ker so navedeni pogoji nujni vsebinski del terminskega plana, ne spadajo pa v obseg ponujenih del, jih je prvi vlagatelj v terminskem planu označil z drugo barvo. Prvi vlagatelj robnih gradbenih pogojev tudi ni vrisal kot posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pred uvedbo v delo, saj je za nekatere robne pogoje jasno, da bodo lahko dela potekala vzporedno. Prvi vlagatelj navaja, da je izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije, saj ni nikjer navedeno, da ponudnik ne bi smel navajati dodatnih pogojev poleg že zahtevanih, poleg tega pa gre za robne gradbene pogoje, ki so le orientacija in pomoč. V terminskem planu so povezane soodvisne aktivnosti, ki jih bosta izvajala on in izvajalec gradbeno-rudarskih del. Takšen prikaz je tudi v korist nadzoru in pomaga usklajevati izvedbo gradbenih in instalacijskih del na gradbišču. Navajanje robnih gradbenih pogojev v terminskem planu je sicer splošno sprejeto, saj je to praksa tako prvega vlagatelja kot tudi drugih ponudnikov v postopkih, ki jih izvaja naročnik, le-ta pa v preteklosti na to ni imel pripomb. Naročnik bi lahko prvega vlagatelja pozval tudi k pojasnitvi terminskega plana. Na podlagi navedenega prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve naročnika z dne 21.6.2006, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Tudi drugi vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve naročnika z vlogo z dne 20.7.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnikova odločitev o zavrnitvi njegove ponudbe kot nepravilne zaradi neustreznega terminskega plana napačna. Naročnik vztraja, da je terminski plan drugega vlagatelja neustrezen, in sicer zato, ker je le-ta pred uvedbo v delo predvidel pričetek izvedbenih del, iz katerega naj bi izhajal daljši pogodbeni rok od roka, določenega v razpisni dokumentaciji. Drugi vlagatelj se s tem ne strinja in navaja, da je ugotovitev o tem, da bo dela izvajal dlje kot 6 mesecev, napačna. Iz terminskega plana je namreč razvidno, da bo drugi vlagatelj dela izvajal največ 6 mesecev po prejemu obvestila o tem, da lahko prične z deli oz. uvedbi v delo (elektro in strojna oprema predorov), in največ 4 mesece po prejemu obvestila, da lahko prične z deli oz. uvedbi v delo (elektro in strojna dela pokritih vkopov). V poglavju 5 je drugi vlagatelj tudi izrecno potrdil, da bo dela izvedel v zahtevanih rokih. Uvedba v delo pomeni v skladu z običajno inženirsko prakso datum, ko so izpolnjeni robni pogoji, pod katerimi lahko izvajalec prične z deli. Od tega dne začne teči rok za izvedbo del. Terminski plan je treba razlagati pomensko, ne pa gramatikalno, zato je formulacija "uvedba v delo" enakovredna formulaciji "obvestilo inženirja, da lahko izvajalec prične z deli", katere zaradi omejenega prostora niti ni možno vpisati v primeren format izpisa. Drugi vlagatelj navaja, da je priložil terminski plan, ki je v skladu z razpisanimi pogoji, in dodaja, da vsebuje realno ocenjene čase izdelave posameznih elektro-strojnih del, vključno z vrisanimi medsebojnimi odvisnostmi. Medsebojnih odvisnosti ni mogoče prikazati, če niso navedeni tudi robni gradbeni pogoji, pod katerimi je možno izvajati instalacije. Pojem uvedbe v delo, ki pomensko ustreza obvestilu o možnem pričetku del, v razpisni dokumentaciji ni razdelan, zato je drugi vlagatelj na podlagi prakse navedel določena dela, ki niso predmet pogodbe za elektro in strojno opremo, so pa nujen pogoj za pričetek izvajanja posameznih instalacijskih del. Terminski plan je edino mesto, kjer lahko ponudnik navede potrebne pogoje, ki bodo omogočali predvideno izvajanja del. Navedeni robni pogoji so nujni del terminskega načrta, ne spadajo pa v neposreden obseg ponujenih del in so tudi drugače označeni. Z njihovo pomočjo bo inženir lahko spremljal in medsebojno usklajeval dinamiko izvajanja gradbenih in instalacijskih del. Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga, da ga naročnik izbere kot najugodnejšega ponudnika oz. da razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Drugi vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Naročnik je dne 8.8.2006 sprejel sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je prvi vlagatelj v predloženem terminskem planu pred uvedbo v delo predvidel in prikazal izvajanje nekaterih del, ki niso le interno ponudnikovo naročilo materiala, npr. izvedba montaže konzol in kablov, iz česar izhaja daljši pogodbeni rok od roka, določenega v razpisni dokumentaciji. Ponudnik sme v terminskem planu prikazati povzetek povezanih gradbenih del, ki so potrebni pogoj za pričetek izvajanja določenih faz instalacijskih del, vendar pa so v predloženem terminskem planu prikazani pogoji kot npr. izvedeno betonsko vozišče celo pred uvedbo v delo ali pa predane gradbene podloge nivoja PID, kar je nesprejemljivo ob upoštevanju določbe 14.7 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), kjer je navedeno, da se bodo razpisana dela izvajala sočasno z izvedbo zaključnih gradbenih del, ki se bodo izvajala v območju razpisanih del, oz. da se bodo ta dela časovno prekrivala. Naročnik navaja, da svojih ugotovitev v zvezi z daljšim rokom izvedbe, kot je razpisan, ni vezal zgolj na samo nabavo materiala, ki jo je prvi vlagatelj v terminskem planu prikazal pred uvedbo v delo. Poleg nabave materiala je namreč prvi vlagatelj v terminskem planu prikazal začetek izvedbe določenih del, npr. izvedbo montaže konzol in kablov, česar ni mogoče pričeti in izvajati pred uvedbo v dela, kot je vlagatelj prikazal v terminskem planu, niti to ni dopustno oz. je v nasprotju z razpisnimi pogoji (npr. podčlenom 8.1 posebnih pogojev pogodbe), saj izvajalec takrat še ne razpolaga z obvestilom inženirja, da lahka prične z deli, fizična izvedba navedenih del pa traja dlje kot 6 mesecev. Naročnik ugotavlja, da pri tem ne gre za dela, ki niso predmet oddaje javnega naročila in zato tudi niso pogodbena dogovorjena, temveč gre za sestavni del predmeta oddaje javnega naročila. Dela, ki bi jih bilo po navedbah prvega vlagatelja potrebno izvesti za dokončanje PZI, kot je posnetek stanja za trasiranje pri razsvetljavi, izdelava NN stikalnih blokov pri NN razvodih, razvoj aplikacij, laboratorijska testiranja in konfiguriranje ter meritve, bi bilo sicer mogoče šteti kot pripravo na izvedbo del, kar pa nikakor ni mogoče trditi za dela, navedena pod ID 54, 55, 119, 120 - izvedba montaže konzol in kablov. Teh del ni mogoče šteti kot priprave, ker gre za fizično izvedbo del v predorih, ki vpliva na rok izvedbe. Predloženi terminski plan prvega vlagatelja, v katerem je pred uvedbo v delo predvidena izvedba nekaterih del, pa bi lahko pomenil tudi morebitna podlaga za zahtevke izbranega izvajalca bodisi v povezavi s samim podaljšanjem roka bodisi finančne narave. Naročnik tako ugotavlja, da je prikaz izvedbe del prvega vlagatelja, kot izhaja iz predloženega terminskega plana, po katerem je trajanje del, ki so predmet oddaje javnega naročila, daljše od roka, kot je bil opredeljen v razpisni dokumentaciji, v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije iz podčlena 1.2 navodil, zato njegova ponudba ni pravilna. Terminski plan je tudi v nasprotju z določili razpisne dokumentacije glede dopustnih ravnanj izbranega izvajalca pred obvestilom inženirja, da lahko prične z deli, npr. podčlenom 8.1 posebnih pogojev pogodbe, ki določa, da izvajalec prične z deli, kakor hitro prejme obvestilo inženirja, da lahko prične z deli. Ob upoštevanju navedenega določila kakor tudi določila podčlena 14.7 navodil, po katerem morajo ponudniki v ponudbeni ceni upoštevati, da se bodo dela izvajala sočasno z izvedbo zaključnih gradbenih del, ki se bodo izvajala v območju razpisanih del, je v podčlenu 1.2 navodil predviden tudi rok za izdajo obvestila inženirja, da lahko izbrani izvajalec prične z deli, to je v prvi polovici leta 2007. Rok, kot je v terminskem planu prikazan pod postavko IZVEDBA DEL (ID 38), je nesporno daljši od 6 mesecev, ker se s fizično izvedbo del na gradbišču v predorih prične prej, kot to določajo razpisni pogoji. Rok izvedbe del, npr. montaža konzol in kablov (ID 54, 55, 119, 120), ki jih nesporno ni mogoče montirati izven gradbišča in torej tudi ne pred uvedbo v delo, kot je prikazano v terminskem planu, je od pričetka izvedbe navedenih del pa do odpiranja predora za promet (ID 162) daljši od 6 mesecev po prejemu obvestila inženirja, da izvajalec lahko prične z deli, torej v nasprotju z določilom podčlena 1.2 navodil. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi navedbe prvega vlagatelja, da so določena dela nujen pogoj za pričetek izvajanja posameznih instalacijskih del in bi jih bilo potrebno izvesti pred uvedbo v delo. Če bi bilo to res, bi naročnik tako situacijo predvidel. Vendar pa taka situacija ni predvidena, saj naročnik od ponudnikov ne more zahtevati izvedbe del, ki naj bi bila pogoj za pričetek del, ki so predmet oddaje, a ne bi bila pogodbeno dogovorjena. Pred uvedbo v delo izvajalcu ni dopuščeno izvajanje kakršnihkoli del na gradbišču, še zlasti, ker bodo na istem gradbišču potekala gradbena dela gradnje predorov. Zato so po mnenju naročnika nesprejemljive navedbe prvega vlagatelja, po katerih naj bi bili robni pogoji nujni vsebinski del terminskega plana, vendar ne spadajo v neposreden obseg ponujenih del in naj bi bili zato v terminskih planih tudi prikazani z različno barvo. Naročnikova zahteva, kot je opredeljena v razpisni dokumentaciji, se ne nanaša na prikaz robnih pogojev, še zlasti ker ne spadajo v neposreden obseg ponujenih del. V terminskem planu prvega vlagatelja so pogoji jasno navedeni od ID 19 do ID 34 in opredeljeni kot npr. predhodno dokončanje betonskega vozišča. Ti pogoji so nesprejemljivi, saj pogoje oblikuje naročnik, zato je tudi navedba, po kateri ni nikjer v razpisni dokumentaciji določeno, da ponudnik ne bi smel navajati še dodatnih pogojev poleg zahtevanih, neutemeljena. Pogoji, ki jih je v terminskem planu postavil prvi vlagatelj, niso le orientacija oziroma pomoč, temveč so pogoji, ki jih je prvi vlagatelj postavil naročniku in ob izpolnitvi katerih bo vlagatelj lahko izpolnil prikazani terminski plan. Če pogoji, kot jih je prvi vlagatelj prikazal v terminskem planu, ne bodo izpolnjeni, rok izvedbe ni zagotovljen v prikazanem trajanju. Dodatni pogoji, ki jih postavlja prvi vlagatelj, so v nasprotju z določbo podčlena 14.7 navodil, kjer je navedeno, da se bodo razpisana dela izvajala sočasno z izvedbo zaključnih gradbenih del, ki se bodo izvajala v območju razpisanih del, oz. da se bodo ta dela časovno prekrivala. Naročnik še navaja, da je vsak postopek oddaje javnega naročila samostojen postopek, v katerem naročnik oceni ponudbe ob upoštevanju zahtev razpisne dokumentacije, ter dodaja, da prvi vlagatelj roka izvedbe, kot ga je prikazal v predloženem terminskem planu in ki je daljši od razpisanega, ne bi mogel skrajšati oz. bi šlo pri tem za nedopustno spremembo terminskega plana, ki bi iz nepravilne ponudbe naredila pravilno.

Naročnik je s sklepom z dne 8.8.2006 zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je drugi vlagatelj v obeh predloženih terminskih planih, tako za izvedbo elektro in strojne opreme predorov Barnica in Tabor kakor tudi za izvedbo elektro in strojne opreme pokritih vkopov Rebrnice I in II, pred uvedbo v delo predvidel in prikazal pričetek izvedbe večine del, iz česar nesporno izhaja daljši pogodbeni rok od roka, določenega v razpisni dokumentaciji. Drugi vlagatelj je predvidel pričetek izvedbe vseh del pred uvedbo v delo oziroma pred prejemom obvestila inženirja, da lahko prične z deli, čeprav že iz navedenega izraza "obvestilo inženirja, da lahko prične z deli" izhaja, da izbranemu ponudniku ni dovoljeno pričeti z deli pred prejemom obvestila. Iz obeh predloženih terminskih planov nesporno izhaja, da je drugi vlagatelj pri postavki "IZVEDBA DEL" v terminskem planu navedel daljše trajanje, kot je zahtevano z razpisnimi pogoji. Pri razpisanem roku 6 mesecev je v terminskem planu za izvedbo elektro in strojne opreme predorov Barnica in Tabor izvedba del v trajanju cca 7,5 mesecev, pri razpisanem roku 4 mesece pa je v terminskem planu za izvedbo elektro in strojne opreme pokritih vkopov Rebrnice I in II prikazana izvedba del v trajanju cca 4,5 mesecev. Drugi vlagatelj je predvidel že pred uvedbo v delo izvedbo nekaterih del, kar je nesprejemljivo tudi zato, ker se bodo na istem gradbišču še izvajala gradbena dela za gradnjo predorov Barnica in Tabor. Če bi izbrani ponudnik pričel z deli pred uvedbo v delo, bi za izvedbo del potreboval soglasje izvajalca gradbenih del in naročnika oz. inženirja. Obvestilo inženirja, da lahko prične z deli, pa je namenjeno ravno situaciji, da bodo takrat gradbena dela v zvezi z gradnjo predorov že v tisti zaključni fazi, ki bo dopuščala tudi pričetek izvedbe elektro in strojnih del. Zato je v podčlenu 1.2 navodil določeno, da je predvideni rok za izdajo obvestila inženirja, da izbrani izvajalec lahko prične z deli, v prvi polovici leta 2007. Tudi v posebnih pogojih pogodbe je v podčlenu 8.1 Začetek del določeno: " Izvajalec prične z Deli, kakor hitro prejme obvestilo inženirja, da lahko prične z deli. Obvestilo bo izdano v času, ki je naveden v Dodatku k Ponudbi, po datumu Pisma o sprejemu ponudbe. Obvestilo vsebuje gradbeno dovoljenje za celotna Dela ali del Del ali odsek in se bo smatralo ta dan kot pričetek Del." Iz navedenega določila izhaja, da izbrani izvajalec ne more pričeti z deli pred prejemom obvestila inženirja, da lahko prične z deli. Če bi bila katerakoli dela, ki sicer niso predmet pogodbe, nujen pogoj za pričetek izvajanja posameznih instalacijskih del in bi jih bilo potrebno izvesti pred uvedbo v delo, bi naročnik tako situacijo predvidel v razpisnih pogojih. Vendar pa take situacije z razpisnimi pogoji ni mogoče predvideti, saj izvajalec ne more biti zavezan k izvedbi del, ki naj bi bila pogoj za pričetek del, ki so predmet oddaje, a ne bi bila pogodbeno dogovorjena, še navaja naročnik.

Po prejemu obvestil prvega in drugega vlagatelja (vlogi z dne 16.8.2006) je naročnik z dopisom z dne 18.8.2006 odstopil zahtevka za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je oba revizijska postopka, začeta z vložitvijo zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja (dokumenta z dne 8.3.2005), v skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, združila za skupno obravnavanje in izdala skupno odločitev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja nista utemeljena.

Med obema vlagateljema in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je terminski plan, ki sta ga vlagatelja priložila svoji ponudbi, sestavljen v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije oz. ali je iz njega razvidno, da bosta razpisana dela izvedla v roku, ki je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji. V revizijskem postopku je torej treba ugotoviti, ali je imel naročnik podlago za ugotovitev, da ponudbi prvega in drugega vlagatelja ne izpolnjujeta zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na rok izvedbe oz. terminski plan, in posledično ali je ravnal v skladu z ZJN-1 in določili razpisne dokumentacije, ko je njuni ponudbi zavrnil kot nepravilni.

Ravnanje naročnika je treba presojati z vidika 13. točke 3. člena in prvega odstavka 76. člena ZJN-1. V skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 je pravilna ponudba tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Tudi 2. člen Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004), med drugim določa, da je ponudba nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. V primeru, če naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu ugotovi, da ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, jo je dolžan zavrniti (prvi odstavek 76. člena ZJN-1).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 1.2 navodil določil:

"Od uspešnega Ponudnika se pričakuje, da bo Dela razpisana pod točko 1.1.1 in pod točko 1.1.2 izvršil v spodaj navedenih rokih po prejemu obvestila Inženirja, da lahko prične z Deli. To obvestilo bo izdano v roku, ki je naveden v dodatku "A" k Ponudbi po datumu izdaje "Pisma o prejemu Ponudbe". Obvestilo vsebuje dovoljenje za gradnjo za celotna Dela ali del Del ali odsek in se bo smatralo ta dan kot pričetek Del.

Skrajni rok za dokončanje Del navedenih v členu 1.1 teh Navodil ponudnikom so naslednji:

- za dela iz točke 1.1.1 - 6 mesece po prejemu Obvestila, da lahko prične z Deli
- za dela iz točke 1.1.2 - 4 mesece po prejemu Obvestila, da lahko prične z Deli.

Predvideni rok za izdajo obvestila Inženirja, da izbrani Izvajalec lahko prične z Deli, je v prvi polovici leta 2007.

Roki se lahko spreminjajo v skladu s podčlenom 8.4 Splošnih in posebnih pogojev pogodbe."

V točki 8.4 posebnih pogojev je naročnik določil, v katerih primerih je v fazi izvajanja pogodbe dopustno spreminjati rok za dokončanje del, v točki 8.1 posebnih pogojev pa je določeno: "Izvajalec prične z Deli, kakor hitro prejme obvestilo Inženirja, da lahko prične z Deli. Obvestilo bo izdano v času, ki je naveden v Dodatku k ponudbi, po datumu Pisma o sprejemu ponudbe. Obvestilo vsebuje gradbeno dovoljenje za celotna Dela ali del Del ali odsek in se bo smatralo ta dan kot pričetek Del. V primeru, ko Izvajalec skladno s Pogodbo pripravi Načrte potrebne za izdajo gradbenega dovoljenja, bo dan pričetka Del tisti dan, na katerega je izdano pismo o sprejemu Ponudbe."

V poglavju 5 (Ponudba) je naročnik predvidel izpolnitev obrazca ponudbe ter dodatkov, med katerimi je v točki E določil. "Plan izvedbe Del po tej Ponudbi". V dodatku "A" k ponudbi je naročnik ponovno določil, da je rok za izvršitev del 4 mesece od izdaje Obvestila Inženirja, da lahko prične z Deli za pokrita vkopa Rebrnice I in II ter 6 mesecev od izdaje Obvestila Inženirja, da lahko prične z Deli za predora Barnica in Tabor. V prilogi "E" poglavja 5 je naročnik predvidel predložitev preliminarne dinamike za izvedbo del po pogodbi, pri čemer je v opombi zapisal:

"Za izdelavo preliminarne dinamike, to je za to prilogo se ne daje poseben obrazec z navodili. To prilogo mora ponudnik sam obdelati na pregleden način in podpisati in overoviti s pečatom v skladu z razpisno dokumentacijo.

Iz dinamike gradnje mora biti jasno razviden potek posameznih delov, del, ki so pomembni za pravočasno dokončanje Del. Prav tako mora biti podana dinamika porabe finančnih sredstev.

Preliminarna dinamika gradnje mora biti prikazana za vsako predloženo ponudbo posebej."

V drugem odstavku točke 14.7 navodil je naročnik določil, da morajo ponudniki upoštevati, da se bodo dela, razpisana pod točko 1.1.1 teh navodil, izvajala sočasno z izvedbo zaključnih gradbenih del, ki se bodo izvajala v območju razpisanih del (v predorih, na portalih in v pogonskih centralah) oziroma da se bodo ta dela časovno prekrivala.

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je nesporno razvidno, da je naročnik rok dokončanja del določil kot zahtevo v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, ki jo mora ponudnik izpolniti, da se bo njegova ponudba štela za pravilno. Iz preliminarne dinamike za izvedbo del oz. terminskega plana, ki so ga bili ponudniki dolžni predložiti v prilogi "E" poglavja 5, mora biti torej razvidno, da bodo dela izvedli v rokih, ki jih je naročnik določil v točki 1.2 navodil. V primeru, če iz terminskega plana to ni razvidno oz. je razvidno, da bo ponudnik dela izvajal dlje, kot je to določeno v točki 1.2 navodil, takšne ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne.

Iz ponudbene dokumentacije prvega vlagatelja je razvidno, da je v terminskem planu za izvedbo elektro in strojne opreme predorov Barnica in Tabor v postavki ID 38 predvidel, da bo z izvedbo del začel v drugi polovici 4. meseca, medtem ko naj bi jih zaključil ob koncu 11. meseca. To pomeni, da je prvi vlagatelj predvidel rok izvajanja del v trajanju sedmih mesecev, kar je v nasprotju z določilom točke 1.2 navodil. Prvi vlagatelj sicer navaja, da je začetek dela vezan na obvestilo inženirja, da lahko prične z deli oz. z uvedbo v delo, ki jo je prvi vlagatelj označil v poziciji ID 18 terminskega plana, zato bi se moral rok za izvedbo del šteti od te točke dalje, to je šele od 6. meseca naprej. Tem argumentom prvega vlagatelja ni mogoče pritrditi. Prvi vlagatelj je sicer res uvedbo v delo oz. obvestilo inženirja, da lahko prične z deli, predvidel v začetku 6. meseca, vendar je že pred tem, torej pred prejemom obvestila inženirja o dopustnosti začetka izvajanja del, od katerega teče rok za izvedbo v skladu s točko 8.1 posebnih pogojev, predvidel začetek izvajanja številnih del, kot npr. montaža energetskih konzol in polic, trasiranje in montaža podkonstrukcije, montaža konzol, in montaža kablov. Nekatera dela, katerih začetek je predviden v 4. oz. 5. mesecu, torej pred prejemom obvestila inženirja, niso samo dela, ki, kot zatrjuje prvi vlagatelj, pomenijo le pripravo na izvedbo del, temveč tudi dela, ki nedvomno pomenijo začetek izvajanja del na samem gradbišču, kar pa v skladu s točko 8.1 posebnih pogojev ni dopustno. Navedeno pomeni, da prvi vlagatelj v terminskem planu, ki ga je predložil svoji ponudbi, ni izpolnil zahteve iz točke 1.2 navodil.

Glede vprašanja dopustnosti navajanja t.i. robnih pogojev, torej del, ki jih prvi vlagatelj šteje zgolj kot orientacijo naročniku oz. pomoč nadzoru, gre ugotoviti, da je naročnik za dodatek "E" zahteval, da mora biti iz dinamike gradnje jasno razviden potek posameznih delov, ki so pomembni za pravočasno dokončanje del. Res je sicer, da naročnik nikjer ni izrecno prepovedal navajanja drugih del, ki niso predmet tega razpisa in jih ne bo izvajal sam ponudnik. Vendar pa bi se lahko robni pogoji oz., kot jih v terminskem planu imenuje prvi vlagatelj, pogoji za izvedbo del lahko že gramatikalno razumeli tudi kot pogojevanje pravočasnega dokončanja del, kar pa z vidika točke 1.2 navodil in točke 8.4 posebnih pogojev ter tudi z vidika dejstva, da je rok dokončanja del ena izmed bistvenih sestavin pogodbe, ni dopustno. Prav tako je že naročnik sam v točki 14.7 navodil predvidel, da se bodo razpisana dela izvajala vzporedno z nekaterimi gradbenimi deli, kar bi moral prvi vlagatelj ustrezno upoštevati, ne da bi bilo pri tem mogoče razumeti njegovo navajanje robnih pogojev kot pogojevanje pravočasne izvedbe del.

Podobno kot za ponudbo prvega vlagatelja je mogoče ugotoviti tudi za ponudbo drugega vlagatelja. Iz postavke ID 38 terminskega plana, ki ga je svoji ponudbi predložil drugi vlagatelj, je razvidno, da je drugi vlagatelj začetek izvedbe elektro in strojnih del v predorih Barnica in Tabor predvidel v drugi polovici 4. meseca, zaključek pa ob koncu 11. meseca, kar pomeni, da bi dela trajala sedem mesecev in pol. Iz postavke ID 32 je nadalje razvidno, da je drugi vlagatelj začetek izvedbe elektro in strojnih del v pokritih vkopih Rebrnice I in II predvidel v drugi polovici 3. meseca, zaključek pa ob koncu 7. meseca, kar pomeni, da bi dela trajala štiri mesece in pol. V obeh primerih je torej drugi vlagatelj predvidel roke izvedbe v nasprotju s točko 1.2 navodil. Drugi vlagatelj podobno kot prvi navaja, da bi bilo treba roke izvedbe šteti šele od uvedbe del oz. obvestila inženirja dalje, kar je drugi vlagatelj predvidel v začetku 6. meseca (predora Barnica in Tabor) oz. v začetku 4. meseca (pokrita vkopa Rebrnice I in II). Vendar tudi navedbam drugega vlagatelja ni mogoče slediti, saj je le-ta že pred trenutkom uvedbe v delo oz. obvestilom inženirja predvidel začetek izvajanja vseh del, zaradi česar je treba rok izvedbe šteti od trenutka predvidenega začetka izvajanja del. Navedeno pomeni, da drugi vlagatelj v terminskem planu, ki ga je predložil svoji ponudbi, ni izpolnil zahteve iz točke 1.2 navodil.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti prvi niti drugi vlagatelj v terminskem planu nista izkazala, da bosta zagotovila rok izvedbe del, kot je zahtevan v točki 1.2 navodil. Ker vlagatelja nista izpolnila zahteve razpisne dokumentacije, njunih ponudb ni mogoče obravnavati kot pravilnih v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, naročniku pa ni mogoče očitati, da je kršil prvi oz. drugi odstavek 76. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija je zato oba zahtevka za revizijo na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Prvi in drugi vlagatelj sta v zahtevkih za revizijo zahtevala tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija oba zahtevka za revizijo zavrnila kot neutemeljena, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo treba zavrniti tudi zahtevo prvega in drugega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, dne 6.9.2006

predsednik senata
Samo Červek, univ.dipl.prav
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Dars d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana
- RIKO industrijski in gradbeni inženiring d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran