018-326/2006 Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti z opisom "stroji in voziček za čistilno-transportno ekipo" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj PAN GOSLAR d.o.o., Brest 4, Ig, ki ga zastopajo odvetniki Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles Toš in Matjaž Markelj, Kolodvorska 6, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Ulica Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.09.2006

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, št. 270-25/06-17, z dne 24.08.2006.

2. Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 09.08.2006, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Naročnik mora vlagatelju povrniti stroške, nastale s pritožbo, v višini 55.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti z Odločitvijo o oddaji javnega naročila (dokument z dne 03.08.2006, št. 270-25/06-14) kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Johnson Diversey d.o.o., Tržaška cesta 37/a, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 09.08.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev 7. in 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1) ter zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna. Vlagatelj zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila male vrednosti v celoti.

Dne 24.08.2006 je naročnik izdal sklep, št. 270-25/06-17, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka po 9. členu ZRPJN, saj v postopku ne more izkazati, da bi mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila nastala škoda in mu le-ta ne bi mogla nastati. Vlagatelj namreč napada naročnikovo odločitev o oddaji in trdi, da je njegova ponudba pravilna, ne zahteva pa razveljavitev odločitve o oddaje predmetnega javnega naročila in izbor vlagateljeve ponudbe kot cenovno najugodnejše, kar bi bil logičen poskus sanacije zatrjevanih kršitev, temveč zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti.

Vlagatelj je dne 28.08.2006 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi, izpodbijani naročnikov sklep, št. 270-25/06-17, razveljavi, njegov zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo in sledi predlogu, ki izhaja iz zahteve za revizijo.
Vlagatelj v obrazložitvi svoje pritožbe navaja, da je naročnik ravnal napačno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, kot izhaja iz 9. člena ZRPJN, zavrgel. Vlagatelj zatrjuje, da njegova aktivna legitimacija za vložitev zahteve za revizijo izhaja že iz 1. člena ZRPJN in je ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni dolžan pojasnjevati. Vlagatelj pravi, da se 9. člen ZRPJN za ponudnika ne uporablja, saj je že njegova udeležba v postopku oddaje javnega naročila zadostna podlaga za aktivno legitimacijo v predmetnem postopku; navedeni člen se po mnenju vlagatelja nanaša na tretje osebe, ki so lahko potencialni vlagatelji zahteve za revizijo. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da iz obrazložitve samega zahtevka za revizijo izhaja, da bi mu s protizakonitim izborom najugodnejšega ponudnika bila povzročena škoda. V kolikor bi namreč naročnik spoštoval svoja pravila, bi vlagatelj kot ponudnik uspel in s tem tudi pridobil posel, ki je predmet naročila. Vlagatelj meni, da je nesprejemljivo pravno stališče naročnika, da bi moral ponudnik izkazovati škodo in druge elemente aktivne legitimacije, saj mu je bila škoda povzročena s tem, da je pri javnem naročilu kljub dejstvu, da je bil dejansko najugodnejši ponudnik, naročnik izbral tretjo osebo, ki kriterijem ne zadostuje. Vlagatelj se tudi ne strinja s stališčem naročnika, ki se nanaša na vprašanje razveljavitve postopka oddaje naročila v celoti in pojasnjuje, da ZJN (pravilno: ZRPJN) v 16. členu jasno določa, da naročnik deloma ali v celoti razveljavi postopke oddaje javnega naročila, kar je tudi vsebina predloga zahteve za revizijo. Vlagatelj v postopek priglaša stroške revizijskega postopka v višini 100 točk za konferenco s stranko, 100 točk za študij zadeve, 2000 točk za sestavo zahteve za revizijo, 500 točk za pritožbo, 50 točk za končno poročilo stranki, povečano za 20% DDV, ter takso.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj v postopku revizije, ugotavljala, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je zaradi odsotnosti aktivne legitimacije zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju v delu, kjer zatrjuje, da se 9. člen ZRPJN nanaša zgolj na tretje osebe (t.j. osebe, ki v postopku oddaje javnega naročila ne nastopajo kot ponudniki), zanj pa že iz 1. člena ZRPJN izhaja, da je kot ponudnik aktivno legitimiran. 1. člen ZRPJN res določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu, vendar se pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa ureja na način, kot je določen v ZRPJN (torej skozi posamezne zakonske določbe). Sam status ponudnika v postopku oddaje javnega naročila še ne pomeni tudi njegove aktivne legitimacije v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila (kot si to napačno razlaga vlagatelj). Obstoj aktivne legitimacije se presoja na podlagi konkretnih okoliščin posameznega primera, kar pomeni, da je treba status vlagatelja v procesnem smislu presojati na podlagi vrste spremenljivk, kot so vrsta postopka oddaje javnega naročila, faza, v kateri se nahaja postopek v trenutku vložitve zahtevka za revizijo, konkretne navedbe in/ali očitki v zahtevku za revizijo itd.

Naročnik je svojo odločitev o tem, da zavrže vlagateljev zahtevek za revizijo, oprl na določilo drugega odstavka 13. člena ZRPJN, ki določa, da se v primeru, če je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, le-tega zavrže. Iz prvega odstavka 13. člena ZRPJN izhaja, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena tega zakona. ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila".

9. člen ZRPJN tako določa, da je izkazovanje aktivne legitimacije v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije.

Iz zgoraj citiranega določila 9. člena ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj izkazal interes za dodelitev naročila, saj je iz vpogleda v dokumentacijo mogoče ugotoviti, da je predmetnem postopku pravočasno oddal svojo ponudbo. Prav tako je vlagatelj iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, tudi verjetno izkazal, da bi mu lahko bila zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, nastala škoda. Iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik prejel tri ponudbe, od katerih je vlagateljevo ponudbo in ponudbo podjetja ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor, kot nepravilni zavrnil, ter javno naročilo male vrednosti oddal izbranemu ponudniku. Iz vpogleda v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja in izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik po edinem merilu najnižja cena ponudil ceno 4.011.634,00 SIT, vlagatelj pa ceno 2.943.962,36 SIT. Iz zahtevka za revizijo pa izhaja, da vlagatelj zatrjuje pravilnost svoje ponudbe, s čimer je nedvomno izkazal, da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. V kolikor bi se namreč navedene kršitve izkazale za utemeljene, bi bilo potrebno vlagateljevo ponudbo sprejeti kot pravilno in jo kot takšno uvrstiti v fazo primerjave in ocenjevanja (pravilnih) ponudb ter izbiro najugodnejše med njimi. Zatrjevane kršitve bi torej utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila. Ob navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj izpolnil oba pogoja, ki ju za priznanje procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo zahteva določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zato mu je potrebno le-tega priznati.

Upoštevajoč zgoraj zapisano Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik bi moral v obravnavanem revizijskem postopku ravnati skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da naročnik po preverjanju procesnih predpostavk odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zahtevek za revizijo zavrne. Glede na to, da je vlagatelju, kot že zgoraj ugotovljeno, potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, se bo moral naročnik (po preveritvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk iz 12. člena ZRPJN) do vlagateljevih navedb tudi vsebinsko opredeliti in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločiti.

Vlagatelj v pritožbi zahteva, da Državna revizijska komisija njegov zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo, vendar gre pojasniti, da (v kolikor pritožbi ugodi) Državna revizijska komisija sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo zgolj pri odločanju o pritožbi vlagatelja v primeru t.im. "molka organa" na podlagi 17. člena ZRPJN, in ne ob odločanju o pritožbi vlagatelja zoper naročnikovo odločitev, sprejeto na podlagi 13. člena ZRPJN.

Upoštevajoč zgornja dejstva je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, št. 270-25/06-17, z dne 24.08.2006.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 09.08.2006, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov revizijskega postopka v višini 100 odvetniških točk za konferenco s stranko, 100 odvetniških točk za študij zadeve, 2000 odvetniških točk za sestavo zahteve za revizijo, 500 odvetniških točk za pritožbo zoper sklep, takso ter 50 odvetniških točk za končno poročilo stranki, povečano za 20% DDV.

Ker je Državna revizijska komisija odločala o vlagateljevi pritožbi in slednji tudi ugodila, je na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno s 155. členom ZPP, vlagatelju glede na višino spornega predmeta priznala strošek za sestavo pritožbe v višini 500 odvetniških točk.

Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške, nastale s pritožbo, v višini 55.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, saj zanjo ni najti pravne podlage.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 05. 09. 2006


Vida Kostanjevec, univ.dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetnik Bojan Makovec, Kolodvorska 6, Domžale
- Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Ulica Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran