Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-251/2006 Ministrstvo za zdravje

    Številka: 018-251/2006-31-2423
    Datum sprejema: 17. 8. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3, 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana kot člana senata in članice Vide Kostanjevec kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo nujne medicinske in laboratorijske ter pohištvene opreme za dokončanje gradnje in opremljanja objektov D in E Onkološkega inštituta v Ljubljani 1. faza in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Sanolabor, d. d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 8. 2006 soglasno

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je 7. 7. 2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po odprtem postopku, št. 3511-1/2005-11, spremembo sklepa, št. 3511-1/2005-66, z dne 5. 9. 2006 in dopolnitev sklepa, št. 3511-1/2005, z dne 22. 9. 2005, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 76/2005, z dne 12. 8. 2005, pod številko objave Ob-22215/05. Naročnik je objavil javni razpis tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, in sicer pod številko obvestila v kazalu Uradnega lista Evropskih skupnosti, št. 2005/S 154-153932, z dne 11. 8. 2005. Naročnik je javno naročilo razdelil v devet sklopov (1. sklop: laboratorijski hladilniki in inkubatorji, 2. sklop: centrifuge, aparati za spektrofotometrijo in biomarkerje, 3. sklop: aparati za biokemijo, hematologijo, mikroskopi, 4. sklop: laboratorijsko pohištvo, 5. sklop: splošna in pisarniška oprema ter sedežno pohištvo, 6. sklop: serijska splošna oprema, 7. sklop: oprema bolniških sob, 8. sklop: specialna medicinska oprema, 9. sklop: splošna medicinska oprema).

    Naročnik je 13. 9. 2005 javno odprl predložene ponudbe, kar je dokumentiral z zapisnikom, št. 3531-1/2005-84.

    Naročnik je 19. 12. 2005 sprejel sklep, št. 3511-1/2005-113, s katerim je med drugim odločil, da se javno naročilo za sklop 7 (oprema bolniških sob) odda ponudniku Mollier, d. o. o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je z dopisom, z dne 4. 1. 2006, od naročnika zahteval dodatno obrazložitev za sklopa 7 in 8 kot tudi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov za omenjena sklopa. Naročnik je izdal dodatno obrazložitev, št. 3511-1/2005-139, z dne 9. 1. 2006, izbranemu ponudniku pa je omogočil vpogled 13. 1. 2006, katerega potek je dokumentiral z zapisnikom, št. 3511-1/2005-142.

    Ponudnik Aico-med, d. o. o., Prevale 1, Trzin (v nadaljevanju: ponudnik Aico-med) je vložil zahtevek za revizijo, z dne 16. 1. 2005, ki ga je naročnik s sklepom, št. 3511-1/2005-158, z dne 23. 1. 2006, glede sklopa 7 zavrgel. Po nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-036/2006-33-611, z dne 28. 2. 2006, v delu, kjer je naročnik odločil, da se zahtevek za revizijo ponudnika Aico-med v sklopu 7 zavrže, pritožbo zavrnila.

    Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 30. 1. 2006 (tj. prvi oziroma prejšnji zahtevek za revizijo), v katerem je izpodbijal naročnikove ugotovitve o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, poleg tega pa je navajal, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Vlagatelj je primarno predlagal, naj naročnik ponovno opravi presojo pravilnosti vlagateljeve ponudbe, razveljavi sklep, št. 3511-1/2005-113, z dne 19. 12. 2005, za sklop 7 in ponovno opravi izbiro, kot podrejeno pa je predlagal, naj naročnik ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, zaradi tega pa naj razveljavi sklep, št. 3511-1/2005-113, z dne 19. 12. 2005, za sklop 7.

    Naročnik je z dopisom, št. 3511-1/2005-174, z dne 16. 2. 2006, vlagatelja in izbranega ponudnika obvestil, da bo "na zahtevo Strokovne komisije Ministrstva za zdravje v prostorih ponudnika Sanolabor, d. d., Ljubljana - vlagatelja zahtevka za revizijo na prvi stopnji organiziran ogled ponujene opreme bolniške postelje Linet z vsemi dodatki, ki jih ponudnik Sanolabor, d. d., predstavlja v osnovni ponudbi in po poslanih pojasnilih za predmetno javno naročilo". Naročnik je še navedel, da bo ogled 20. 2. 2006. Naročnik je ogled dokumentiral z zapisnikom, št. 3511-1/2005-181, z dne 20. 2. 2006.

    Naročnik je s sklepom, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, vlagateljev primarni zahtevek zavrnil (1. točka izreka), podrejenemu zahtevku pa je ugodil tako, da je sklep, št. 3511-1/2005-113, z dne 19. 12. 2006, v delu, ki se je nanašal na odločitev za sklop 7, razveljavil (2. točka izreka). Naročnik je v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, še zapisal, da bo po pravnomočnosti slednjega sklepa opravil ponovno izbiro ponudb v sklopu 7 (3. točka izreka), vlagatelju pa je povrnil sorazmerni del stroškov, nastalih z revizijo (4. točka izreka). Vlagatelj je z dopisom, z dne 27. 2. 2006, zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, in sicer le v delu glede stroškov (4. točka izreka sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006). Naročnik je 1. 3. 2006 sprejel sklep, št. 3511-1/2005-185, s katerim je postopek revizije postopka oddaje obravnavanega javnega naročila glede 1., 2. in 3. točke izreka sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, ustavil. Državna revizijska komisija je sprejela sklep, št. 018-84/06-33-863, z dne 23. 3. 2006, s katerim je vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov (napadena točka 4 izreka sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006), ugodila.

    Izbrani ponudnik je vložil zahtevek za revizijo zoper 2. in 3. točko sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, in predlagal, da se sklep v spornih točkah razveljavi. Naročnik je 20. 3. 2006 sprejel sklep, št. 3511-1/2005-198, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, v obrazložitvi pa je navedel, da je omenjeni zahtevek za revizijo preuranjen. Izbrani ponudnik je vložil pritožbo, z dne 24. 3. 2006, ki jo je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-107/06-33-984, z dne 4. 4. 2006, zavrnila kot neutemeljeno.

    Naročnik je 6. 6. 2006 izdal sklep o oddaji javnega naročila za sklop 7, št. 3511-1/2005-241, v katerem je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna (1. točka izreka), da je vlagateljeva ponudba nepravilna (2. točka izreka) in da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku (3. točka izreka).

    Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, št. AP-JN-003, z dne 14. 6. 2006, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi sklep, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, da ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in da po pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi sklepa, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, opravi nov postopek za sklop 7, kot to izhaja iz sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006. Vlagatelj navaja, da je naročnik z izdajo sklepa, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, spregledal vsebino svojega sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, s katerim je sklenil, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in da bo opravil ponovno izbiro ponudb za sklop 7. Vlagatelj navaja, da je naročnik s takim ravnanjem kršil 3. člen ZRPJN (načelo zakonitosti), saj ni spoštoval svojih predhodnih sklepov.

    Vlagatelj nadalje navaja, da bi moral naročnik glede na to, da je s sklepom, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, opraviti ponovno izbiro ponudb, saj je bila ponudba izbranega ponudnika "napačna, saj so v njej manjkale obvezne kataloške številke, kar ste pravilno ugotovili v vašem sklepu, št. 3511-1/2005-180". Ker ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, jo je treba šteti za nepravilno, zato bi jo moral naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrniti. Vlagatelj navaja, da naročnik tega ni storil, ampak je namesto izvedbe ponovnega postopka v sklepu, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahteve, zato naročniku očita ravnanje v neskladju z drugim odstavkom 77. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko je treba zavrniti vse ponudbe, obvestiti ponudnike o svoji odločitvi, da začne nov postopek.

    Vlagatelj tudi navaja, da v skladu s 54. členom ZJN-1 naročnik ne sme dovoliti kakršnihkoli sprememb vsebine ponudbe, vključno s takimi spremembami, ki bi iz nepravilne ponudbe to naredile pravilno, zato ni mogoče, da bi nepravilna ponudba (kar je naročnik ugotovil s sklepom, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, izbranega ponudnika "po ponovnem vpogledu" postala pravilna. Prav tako ni mogoče postaviti roka za odpravo pomanjkljivosti, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, saj to izrecno prepoveduje 54. člen ZJN-1.

    Vlagatelj tudi navaja, da so sklepi strokovne komisije, ki naj bi 20. 2. 2006 pregledala prispele ponudbe in ponudbeno dokumentacijo, neveljavni. Vlagatelj tudi navaja, da "glede na sklep, št. 3511-1/2005-241, prav tako datiran 20. 2. 2006, je namreč jasno, da ste ugotovili, da je ponudba" izbranega ponudnika "nepravilna, zato je v nasprotju z zakonom, kar izhaja tudi iz gornjih navedb, da bi strokovna komisija (ponovno) ocenjevala pravilnost prispelih ponudb, za katere je bilo že ugotovljeno, da so nepravilne. še več - povsem nesmiselno je, da bi strokovna komisija ocenjevala ponudbe 20. 2. 2006, torej še preden je sklep o ponovni izbiri ponudb sploh postal pravnomočen, saj je bil izdan na isti dan, 20. 2. 2006".

    Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, in sicer takse v višini 200.000 tolarjev ter odvetniških stroškov v višini 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in materialnih stroškov, priznanih v pavšalnem znesku 2 % do vrednosti 1.000 odvetniških točk, in 1 % nad vredostjo 1.000 odvetniških točk (20 + 20 odvetniških točk), vse povečano za 20 % DDV.

    Naročnik je 29. 6. 2006 sprejel sklep, št. 3511-1/2006-266, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik navaja, da vlagatelj zmotno meni, da naj bi naročnik v sklepu, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, odločil, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj to iz tega sklepa ne izhaja. Naročnik nadalje navaja, da postane pravnomočen le izrek, ne pa tudi obrazložitev. V skladu s 3. točko izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da bo naročnik po pravnomočnosti tega sklepa opravil ponovno izbiro ponudb v sklopu 7. Tako je bil postopek oddaje javnega naročila vrnjen v fazo pred oddajo javnega naročila, torej v fazo preverjanja in ocenjevanja vseh ponudb, torej tudi ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik tudi navaja, da s tem, ko je bil sklep, št. 3511-1/2005-113, z dne 19. 12. 2005, razveljavljen v delu, ki se nanaša na sklop 7, so v celoti prenehali tudi pravni učinki iz razveljavljenega sklepa. Pri ponovnem ocenjevanju in odločanju o oddaji javnega naročila naročnik ni vezan na svojo odločitev iz razveljavljenega sklepa, zaradi česar ni kršen 3. člen ZRPJN. Naročnik tudi navaja, da je ob ponovnem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je pravilna, saj izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

    V zvezi z vlagateljevo trditvijo, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, naročnik znova poudarja, da je v izpodbijanem sklepu opravil ponovno izbiro ponudb, pri kateri je prišel do zaključka, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna in izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, vključno s točko E 02./2 razpisne dokumentacije (stran 50 od 62). Naročnik navaja, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da izbrani ponudnik v vseh kolonah izpolnil stolpec Proizvajalec in stolpec Tip, v katere je zapisal številko iz kataloga, ki nedvoumno opredeljuje ponujeni proizvod, vse skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije pod točko E 02./2 (stran 50 od 62). Naročnik navaja, da je iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika razvidno, da izbrani ponudnik svoje ponudbe ni spreminjal. Naročnik zaključuje, da je ob ponovnem pregledu ponudbe izbranega ponudnika slednjo utemeljeno in upravičeno spoznal za pravilno.

    Vlagatelj je naročnika z dopisom, št. AP-JN-003-01, z dne 6. 7. 2006, obvestil, da želi nadaljevati s postopkom pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj navaja, da vztraja pri vseh svojih dosedanjih navedbah iz zahtevka za revizijo, "hkrati [pa] dodaja, kot sledi", in sicer vlagatelj pritrjuje naročnikovim ugotovitvam, da postane pravnomočen le izrek sklepa ne pa tudi njegova obrazložitev, vendar pa vlagatelj izpostavlja pomen obrazložitve, pri tem pa se sklicuje na določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US, 90/2005 - odl. US, 43/2006 âˆ" odl. US; v nadaljevanju: ZPP). Vlagatelj navaja, da naročnikova ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, nasprotuje obrazložitvi iz sklepa, 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, ne glede na to, da sama obrazložitev nikoli ne postane pravnomočna. Vlagatelj navaja, da je očitno, da je naročnik izbranemu ponudniku naknadno dovolil dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na pravilen vpis kataloških številk, s čimer je kršil 54. člen ZJN-1. Vlagatelj poziva Državno revizijsko komisijo, da podrobno preuči prvotno ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na pravilen vpis kataloških številk, in ugotovi, kako je mogoče, da naročnik najprej navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, nato pa, da je pravilna. Vlagatelj tudi opozarja, da je naročnik v sklepu, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, pod točko IV obrazložitve navedel, da "je strokovna komisija pregledala prispele ponudbe in ponudbeno dokumentacijo ter dne 20.02.2006 izvedla ogled celotne ponujene opreme pri obeh ponudnikih", in da glede na to, da je naročnik sklep, št. 3511-1/2005-180, sprejel 20. 2. 2006, tega dne pa še ni mogel postati pravnomočen, je očitno, da je strokovna komisija izvajala ogled, še preden je sklep naročnika, da bo opravil ponovno izbiro v sklopu 7, postal pravnomočen, torej še preden je naročnik začel opravljati ponovno izbiro ponudb v sklopu 7 v skladu s sklepom, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006. Glede na navedeno vlagatelj meni, da so ta naročnikova dejanja nična, saj so bila storjena še pred začetkom ponovne izbire. Vlagatelj tako ugotavlja, da naročnik ponudb ni ocenjeval 20. 2. 2006, vendar jih je ocenjeval med drugim tudi na podlagi ničnih dejanj (ogleda), ki so bila opravljena pred začetkom postopka ponovne izbire ponudb v sklopu 7. Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo nadaljnjih stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, ki jih je naročnik dolžan vrniti vlagatelju v roku 15 dni po ugoditvi zahtevku za revizijo, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne odločitve o zahtevku za revizijo, pod izvršbo.

    Naročnik je kot prilogo dopisu, št. 3511-1/2005-274, z dne 13. 7. 2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

    Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo z ničimer ne oporeka naročnikovi ugotovitvi, da je vlagateljeva ponudba nepravilna (2. točka izreka sklepa, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006), torej to dejstvo med strankama ni sporno. Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo celo navaja, da je naročnik kršil drugi odstavek 77. člena ZJN-1, ker bi naj ta bil "dolžan v primeru, ko je potrebno zavrniti vse ponudbe, obvestiti ponudnike o svoji odločitvi, da začne nov postopek", torej je tudi prek navajanja tega člena ZJN-1 mogoče razumeti, da vlagatelj ne oporeka naročnikovi ugotovitvi iz 2. točke izreka sklepa, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, da je njegova ponudba nepravilna.

    V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj v zahtevku za revizijo sklicuje na sklep, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, ki naj tudi služi kot dokaz utemeljenosti vlagateljevih revizijskih navedb. Državna revizijska komisija je vpogledala v ta sklep in ugotovila, da je naročnik s sklepom, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, z dne 30. 1. 2006 (torej o vlagateljevem prejšnjem zahtevku za revizijo). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je v 2. točki izreka navedeno "Podrejenemu zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila v sklopu 7 - oprema bolniških sob vlagatelja Sanolabor, d. d., Leskoškova 4, Ljubljana se ugodi in se sklep Ministrstva za zdravje, št. 3511-1/2005-113, z dne 19. 12. 2005, v delu, ki se nanaša na sklop 7 - oprema bolniških sob, razveljavi.", v 3. točki pa "Po pravnomočnosti tega sklepa bo naročnik opravil ponovno izbiro ponudb v sklopu 7 - oprema bolniških sob v predmetnem javnem naročilu." Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz 3. točke izreka sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, izhaja, da bo naročnik po pravnomočnosti svoje odločitve ponovno izbiral ponudbe, kar pa pomeni, da bo naročnik ponovno izvedel ocenjevanje in vrednotenje že predloženih ponudb oziroma da bo naročnik izmed že predloženih ponudb ugotavljal, ali so te pravilne, primerne in sprejemljive ter se odločal, ali so izpolnjeni pogoji za oddajo javnega naročila kateremu izmed ponudnikov (tj. vlagatelju in izbranemu ponudniku), ki sta predložila svoji ponudbi (gl. tudi sklep Državne revizijske komisije, št. 018-107/06-33-984, z dne 4. 4. 2006). Izbiranje ponudb je namreč možno le v postopku oddaje javnega naročila (gl. drugi odstavek 76. člena ZJN-1), zato pomeni sklep, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, zgolj odločitev v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila (gl. 16. člen ZRPJN) in torej z njim naročnik ni še odločil v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila odločil šele s sklepom, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, ki vsebuje izrek v treh točkah. Naročnik v slednjem sklepu ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna (1. točka izreka), da je vlagateljeva ponudba nepravilna (2. točka izreka) in da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku (3. točka izreka).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj v zahtevku za revizijo sklicuje na to, da je naročnik že v sklepu, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, vendar je ob tem treba ugotoviti, da je naročnik s sklepom, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, odločil zgolj v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila in ne tudi v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je s sklepom, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, razveljavil dotedanjo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 7 (sklep, št. 3511-1/2005-113, z dne 19. 12. 2005), s tem pa je nastopila situacija, ko se je postopek oddaje javnega naročila v sklopu 7 vrnil v fazo, ko mora naročnik znova presojati (med drugim tudi) pravilnost predloženih ponudb in nato sprejeti odločitev o oddaji javnega naročila. Iz naročnikove spisovne dokumentacije kot tudi sicer vlagateljevih dokumentov je razvidno, da je naročnik z izdajo sklepa, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, sledil tudi 3. točki izreka sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, saj je sklep, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, postal v celoti, tj. glede vseh točk izreka, pravnomočen najkasneje konec marca 2006 (odločitev Državne revizijske komisije o stroških), še prej pa je naročnik sprejel sklep o ustavitvi postopka revizije, št. 3511-1/2005-185, z dne 1. 3. 2006, in sicer za 1., 2. in 3. točko izreka, vlagatelj pa zoper sklep o ustavitvi postopka revizije postopka oddaje javnega naročila ni vložil pritožbe.

    Da v obravnavanem primeru odločitev iz sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, ne more predstavljati tiste odločitve, na podlagi katere bi bilo mogoče že neposredno "opraviti nov postopek" (v smislu izvesti npr. bodisi nov odprti postopek bodisi postopek s pogajanji) je razvidno iz tega, da vloženi zahtevek za revizijo (kot splošen pojem) zadrži (suspenzivnost) postopek oddaje javnega naročila (gl. prvi odstavek 11. člena ZRPJN), torej vložitev zahtevka za revizijo pomeni postopek revizije postopka oddaje javnega naročila (tj. postopek pravnega varstva), po prenehanju suspenzivnega učinka vloženega zahtevka za revizijo pa je mogoče nadaljevati postopek oddaje javnega naročila, kjer pa mora naročnik sprejeti neko vsebinsko odločitev. Zoper tako odločitev imajo ponudniki na podlagi prvega odstavka 12. člena ZRPJN možnost uveljavljati pravno varstvo (vložiti zahtevek za revizijo).

    V obravnavanem primeru ponovno pregledovanje in vrednotenje že predloženih ponudb izbranega ponudnika in vlagatelja pomeni nadaljnjo izvedbo že zadržanega postopka oddaje javnega naročila zaradi nastopa učinka suspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo, kot je določeno v prvem odstavku 11. člena ZRPJN), sklep, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, pa pomeni vsebinsko odločitev v postopku oddaje javnega naročila oziroma eno izmed tistih ravnanj naročnika (v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN), zoper katerega je dopustna vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je pravno možnost, ki jo nudi prvi odstavek 12. člena ZRPJN, sicer tudi izkoristil. V primeru, da bi moral naročnik domnevno na podlagi sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, razpisati nov postopek oddaje javnega naročila (kar sicer iz 3. točke izreka niti ne izhaja, saj je naročnik zapisal, da bo izvedel ponovno izbiro ponudb v sklopu 7, torej, da bo ponovno pregledal in ocenjeval že predložene ponudbe), ne da bi še sprejel tudi neke vsebinske odločitve, bi bil že začeti postopek oddaje javnega naročila še nadalje odprt (nedokončan). V obravnavanem primeru pa je treba tudi izpostaviti, da je v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN zagotovljeno pravno varstvo (torej vložitev zahtevka za revizijo) zoper naročnikova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, vložitev zahtevka za revizijo zoper sklep, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006 (kot je to npr. storil izbrani ponudnik) pa preuranjena, saj - kot že rečeno - ne predstavlja odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Če bi izostala neka vsebinska odločitev (konkretno v tem primeru sklep, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006), bi izostala tudi možnost uveljavljanja pravnega varstva izbranega ponudnika, kar pa je glede na sistematiko postopka oddaje javnega naročila v povezavi s postopkom revizije postopka oddaje javnega naročila (oziroma določbo prvega odstavka 12. člena ZRPJN) nedopustno. V skladu s pozitivno zakonodajo mora namreč imeti vsak ponudnik (kot splošen pojem), ki sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (kot splošen pojem), možnost uveljavljati pravno varstvo. Ob tem pa velja tudi sicer ugotoviti, da iz izreka sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, ne izhaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika označil kot nepravilno.

    Glede na navedeno je tako mogoče ugotoviti, da predstavlja sklep, št. št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, samostojno odločitev v postopku oddaje javnega naročila, zoper katero je dopusten zahtevek za revizijo, ta zahtevek za revizijo pa mora - izhajajoč iz dejstva, da je naročnik svojo prejšnjo odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil in vrnil postopek v fazo ponovnega pregledovanja in vrednotenja ponudb - napadati naročnikova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, naročnikova ravnanja iz postopka revizije postopka oddaje javnega naročila pa niso več relevantna oziroma jih v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila ni mogoče presojati, saj se z vložitvijo zahtevka za revizijo presojajo naročnikova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ne pa ravnanja v postopku revizije. Zoper naročnikova ravnanja v postopku revizije ima vlagatelj (kot splošen pojem) namreč tudi ustrezna pravna sredstva (vložitev zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo oziroma pritožbe).

    Ob vsem navedenem je tako treba ugotoviti, da sklicevanje na že zaključene postopke revizije postopka oddaje javnega naročila, ne predstavljajo upoštevnega argumenta. Glede na vse navedeno je tako tudi razvidno, da naročniku ni mogoče očitati kršitve načela zakonitosti iz 3. člena ZRPJN.

    V obravnavanem zahtevku za revizijo pa je tudi razvidno, da vlagatelj pojmu "izbira ponudb" v nekaterih delih zahtevka za revizijo pripisuje tudi pomen pojma "izvedba novega postopka", vendar - kot je že bilo prej navedeno - ta dva pojma ni mogoče enačiti.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama spor, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v sporni del, ki se nanaša na sklop 7 (izpolnjene strani 94âˆ"101 razpisne dokumentacije), pri tem pa je ugotovila, da razen pri artiklu z zaporedno številko 7.1.8 (deska za prelaganje bolnika s stenskim obešalnikom) sicer v stolpcu z oznako "Katal. št." niso vpisani nobeni podatki. Pri pregledu spornega dela ponudbe izbranega ponudnika pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da so pri vseh artiklih izpolnjeni podatki v stolpcu "Proizvajalec" in da razen pri artiklu z zaporedno številko 7.1.4 (ležišče za počitek dežurnega osebja s posteljnim vložkom) tudi podatki v stolpcu "Tip" (ponekod le besede, ponekod pa tudi ali le številke).

    Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v razpisno dokumentacijo, in sicer v točko E 02./2 Popisi opreme s količinami in kataloški podatki proizvajalcev, pri tem pa je ugotovila, da je glede vpisa podatkov, ki se ne nanašajo na cene, navedeno "Vpisovanje ostalih podatkov: ponudnik mora za vsako pozicijo serijske opreme izpolniti stolpca Proizvajalec in Tip oziroma Kataloška številka ali druga oznaka, ki nedvoumno opredeljuje ponujeni proizvod."

    V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz prej citiranega navodila za izpolnjevanje popisa razvidno, da se navodilo za vpisovanje podatkov nanaša na serijsko opremo, torej ne tudi na opremo, ki je individualno narejena, oziroma ko ne gre za artikle masovne proizvodnje. Pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da pri artiklu z zaporedno številko 7.1.4 (ležišče za počitek dežurnega osebja s posteljnim vložkom) izbrani ponudnik navaja "Hoja Mobiles, Narejena po zahtevani specifikaciji. Proizvajalec nima konkretnega prospekta.", iz česar je mogoče razbrati, da je ta artikel individualne proizvodnje, zato je za ugotavljanje pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika nerelevantno, da kataloška številka kot tudi sicer podatek iz stolpca Tip nista vpisana tudi pri tem artiklu.

    Vlagatelj navaja, da v ponudbi izbranega ponudnika manjkajo obvezne kataloške številke, kar naj bi naročnik "pravilno ugotovil" v sklepu, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, vendar pri tem ne dokazuje, da bi sporne kataloške številke glede na prej navedeno navodilo iz razpisne dokumentacije morale biti tudi dejansko vpisane, poleg tega pa tudi ne dokazuje, zakaj naj bi bila naročnikova ugotovitev (ki jo vlagatelj zgolj citira), da ponudba izbranega ponudnika "izpolnjuje vse zahteve iz točke E 02./2 razpisne dokumentacije, stran 50 od 62, in sicer iz ponudbene dokumentacije ponudnika izhaja, da je ponudnik v vseh kolonah izpolnil stolpec Proizvajalec ter stolpec z oznako Tip, v katere je napisal številko iz kataloga, ki nedvoumno opredeljuje ponujeni proizvod, vse skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije pod E 02./2, stran 50 od 62 razpisne dokumentacije", kot izhaja iz sklepa, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, "neutemeljena". Državna revizijska komisija pa ob tem tudi ugotavlja, da je zahteva iz te konkretne razpisne dokumentacije zapisana tako, da jo je mogoče razumeti tako, da je treba pri podatkih za serijsko opremo navesti le proizvajalca in tip (uporaba dvojine: "izpolniti stolpca" in ne množine), navedba kataloške številke pa je le alternativa navedbi podatka o tipu. Ob tako zapisani zahtevi iz te konkretne razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik v tem primeru prekršil lastno razpisno dokumentacijo oziroma da je zaradi uveljavljanega razloga neutemeljeno označil ponudbo izbranega ponudnika kot pravilno, zato je revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

    Državna revizijska komisija je že predhodno izpostavila, da ni mogoče enačiti ugotovitev iz postopka oddaje javnega naročila z ugotovitvami iz postopka revizije postopka oddaje javnega naročila, zato je mogoče ugotoviti, da vlagatelj ni z ničimer izkazal oziroma dokazal, da naj bi naročnik prekršil 54. člen ZJN-1 s tem, ko je zgolj "po ponovnem vpogledu" ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna. Zaradi razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila (sklep, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006) se je postopek oddaje javnega naročila namreč vrnil v fazo pregledovanja in vrednotenja ponudb. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija to vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

    Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje, da naj bi bilo "v nasprotju z zakonom, da bi strokovna komisija (ponovno) ocenjevala pravilnost prispelih ponudb, za katere je bilo že ugotovljeno, da so nepravilne", vendar je ob tem treba še enkrat izpostaviti, da ni mogoče enačiti ugotovitev v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila z ugotovitvami v postopku oddaje javnega naročila, saj bi v primeru, da bi obveljala zgolj naročnikova ugotovitev iz postopka revizije postopka oddaje javnega naročila, izbrani ponudnik ne bi imel možnosti učinkovito uveljavljati pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila. Vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila je namreč preuranjena (gl. sklep Državne revizijske komisije, št. 018-107/06-33-984, z dne 4. 4. 2006), pravno varstvo (vložitev zahtevka za revizijo) pa je mogoče učinkovito uveljavljati šele v postopku oddaje javnega naročila, ko naročnik po prenehanju suspenzivnega učinka vloženega zahtevka za revizijo sprejme tudi vsebinsko odločitev v postopku oddaje javnega naročila (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). Ob tem je treba tudi ugotoviti, da bi v primeru, da bi naročnik tudi v svoji odločitvi v postopku oddaje javnega naročila (konkretno: sklepu, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006) zapisal, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN tudi izbrani ponudnik lahko uveljavljal pravno varstvo, zato bi ugotovitev, da sta obe ponudbi nepravilni sama po sebi še ne mogla pomeniti tudi zaključka postopka oddaje javnega naročila, ker bi moral pred tem poteči z ZRPJN določen rok (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), v katerem je mogoče uveljavljati pravno varstvo.

    Iz sklepa, št. 3511-1/2005-241, z dne 6. 6. 2006, je razvidno, da se naročnik sklicuje na ogled, opravljen 20. 2. 2006. V zvezi s tem ogledom je treba ugotoviti, da ogled ni bil izveden zaradi izdaje sklepa, št. 3511-1/2005-113, z dne 19. 12. 2005 (tj. prvotna odločitev o oddaji javnega naročila), ampak naknadno po vložitvi zahtevka za revizijo, z dne 30. 1. 2006 (tj. vlagateljev prejšnji oziroma prvi zahtevek za revizijo). Vlagatelj je namreč v prejšnjem zahtevku za revizijo glede naročnikove odločitve, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, v zvezi s posteljnimi ograjicami med drugim tudi navedel, da je "v primeru dvoma potrebno ugotoviti in dokazati dejansko stanje z izvedbo ogleda ponujenega artikla ali s pridobitvijo izvedenskega mnenja" (poudarila Državna revizijska komisija). Iz naročnikove spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik ogled tudi opravil in to zgolj pri vlagatelju, in sicer 20. 2. 2006, ogled pa je dokumentiral z zapisnikom, št. 3511-1/2005-181. Iz sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006 (sklep, s katerim je naročnik odločil o prejšnjem vlagateljevem zahtevku za revizijo), je razvidno, da se je naročnik oprl tudi na opravljeni ogled (npr. "Naročnik je z namenom ugotovitve enostavnosti uporabe opravil ogled ponujene opreme."). Iz navedenega je razvidno, da je naročnik opravil ogled zaradi ugotavljanja utemeljenosti revizijskih navedb iz prejšnjega zahtevka za revizijo, ogled pa je opravil na vlagateljev predlog, kar pomeni, da je bil vlagatelj seznanjen tako z ogledom kot z njegovim namenom.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj šteje ogled, opravljen 20. 2. 2006, za neveljaven, ker naj bi šlo za tako dejanje, ki je bilo izvedeno še pred pravnomočnostjo sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006. Državna revizijska komisija pa ob tem ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ne izpodbija naročnikove ugotovitve, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, zato bi v primeru, da bi bilo treba šteti sporni ogled dejansko za neveljavno dejanje in da ni mogoče upoštevati ugotovitev z opravljenega ogleda, ostalo še neovrženo to, da je bila vlagateljeva ponudba "spoznana za nepravilno" tudi "pri strokovno tehničnem pregledu za sklop 7, in sicer pri pregledu osnovne opreme". Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da bi celo ob ugotovitvi, da bi bilo treba ugotovitve z izvedenega ogleda šteti za neveljavne oziroma nične, vlagatelj ne prišel v boljši položaj, kot je sedaj, saj bi vlagateljeva ponudba bila še naprej označena kot nepravilna, in sicer zaradi razlogov, ugotovljenih že pri strokovno-tehničnem pregledu osnovne ponudbe.

    Kot pa je razvidno iz sklepa, št. 3511-1/2005-241, ga je naročnik sprejel 6. 6. 2006, torej po pravnomočnosti sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006. Ker je naročnik torej izdal nov sklep (tj. odločitev o oddaji javnega naročila) 6. 6. 2006, z njim pa je "opravil ponovno izbiro ponudb v sklopu 7 - oprema bolniških sob v predmetnem javnem naročilu", kot to tudi sicer izhaja iz 3. točke sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006, to dejanje pa je opravil šele po nastopu pravnomočnosti slednjega sklepa (kar je bilo sicer že ugotovljeno v obrazložitvi tega sklepa Državne revizijske komisije), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v nasprotju s 3. točko sklepa, št. 3511-1/2005-180, z dne 20. 2. 2006.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer odvetniških stroškov v višini 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in materialnih stroškov, priznanih v pavšalnem znesku 2 % do vrednosti 1.000 odvetniških točk, in 1 % nad vredostjo 1.000 odvetniških točk (20 + 20 odvetniških točk), vse povečano za 20 % DDV, ter povrnitev vplačane takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, 17. 8. 2006

    Predsednica senata
    Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
    članica Državne revizijske komisije





    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
    - odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12, 1000 Ljubljana,
    - Mollier, d. o. o., Opekarniška cesta 3, 3000 Celje,
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

    Natisni stran