018-242/2006 Klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup monitorjev, v sklopih 8 in 9 ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Sanolabor d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.07.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 05.12.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila v devetih sklopih. Javni razpis, pod opisom "nakup monitorjev", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 110, z dne 09.12.2005, pod številko objave Ob-34448/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 238, z dne 10.12.2005, pod številko objave 234883.
Naročnik je predmetno javno naročilo v izpodbijanih sklopih oddal vlagatelju (Odločitev o oddaji naročila, z dne 09.03.2006). Zoper naročnikovo odločitev sta bila vložena dva zahtevka za revizijo. Naročnik je zahtevku za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SIND d.o.o., Ljubljana ugodil, zahtevek za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Mollier d.o.o., Celje pa zavrnil. Slednjega je zavrnila tudi Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-155/2006-32-1462, z dne 24.05.2006. Naročnik je dne 25.05.2006 izdal Spremembo odločitve o oddaji naročila (dokument št. 01-423/38-05), iz katere (med drugim) izhaja, da je javno naročilo v izpodbijanih (dveh) sklopih oddal podjetju SIND d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper zgoraj navedeno odločitev (v 8. in 9. sklopu) je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 12.06.2006). V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da se ne strinja z naročnikovim stališčem o tem, da je njegova ponudba nepravilna. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval podpisa s strani zakonitega zastopnika temveč s strani "osebe ali oseb, ki imajo pravico zastopanja ponudnika vsaj v obsegu, ki zadošča namenu ponudbe". Kot še dodaja vlagatelj, naročnik tudi ni postavil zahteve, da je ponudnik dolžan izkazati kompetentnost osebe, ki podpisuje ponudbo. Vlagatelj možnost in upravičenost prenosa pooblastila tretji osebi utemeljuje skozi določila Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04 in 119/05), po katerih je lahko pooblaščenec s strani zakonitega zastopnika pravne osebe vsak, ki ima popolno opravilno sposobnost, le-to pa ima nedvomno tudi podpisnica njegove ponudbe. Vlagatelj navaja, da je potrebno predložitev pooblastila za podpisnico na zahtevo naročnika umestiti v okvir prvega odstavka 54. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-l), kar po njegovem mnenju pomeni, da se predložitve pooblastila ne gre šteti za naknadno dopolnitev ponudbe, saj pooblastila naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval.
Vlagatelj še zatrjuje, da se tudi ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo o tem, da naj bi njegovo blago ne izpolnjevalo vseh tehničnih zahtev, pri čemer se sklicuje na priloženo izjavo (dokument, z dne 08.06.2006), ki jo je podala podružnica proizvajalca ponujenih aparatov. Iz slednje izhaja, "da ponujeni monitorji omogočajo uporabniku, da si izbere za vsak prikazan parameter s pripadajočo krivuljo svojo (drugačno) barvo" in da vsi ponujeni monitorji "omogočajo pritrditev na stensko šino in fiksacijo na gibljivo roko".
Vlagatelj navaja, da bi se moral naročnik zavedati, da prospekti, ki jih je potrebno umestiti med tipsko propagandno gradivo, ne podajo nujno odgovorov na vsako potankost iz razpisne dokumentacije, zato meni da je naročnik glede (ne)izpolnjevanja tehničnih zahtev s strani vlagatelja, ravnal preuranjeno. Vlagatelj meni, da bi ga moral naročnik v zvezi s tem zaprositi za pojasnilo ali pa zahtevati prezentacijo ponujenega blaga (kot je vnaprej predvidel v razpisni dokumentaciji), saj je v nasprotnem primeru odstopil od načela gospodarne porabe javnih sredstev. Vlagatelj pri tem še pripominja, da razloga poljubne spremembe barv na monitorju naročnik v nobenem primeru ne bi smel navajati kot izločilni razlog, saj spremembe oziroma dopolnitve razpisne dokumentacije v zvezi s tem ni objavil formalno pravilno.
Vlagatelj še poudarja, da se naročnik ne more sklicevati na (ne povsem jasno zastavljeno) vprašanje enega izmed ponudnikov, ki se je nanašalo na več elementov razpisne dokumentacije in na katero je naročnik odgovoril zgolj z "da".
Vlagatelj predlaga ponovno presojo njegove ponudbe ter posledično razveljavitev Spremembe odločitve o oddaji naročila, z dne 25.05.2006, v (obeh) izpodbijanih sklopih.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, v višini vplačane revizijske takse ter 1000 točk in DDV, skupaj v višini 232.000,00 SIT v roku 15- ih dni po sprejemu odločitve, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne odločitve o zahtevku za revizijo do plačila, pod izvršbo.

Naročnik je s sklepom, št. 01-423/45-05, z dne 30.06.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik uvodoma navaja, da je bil dolžan ravnati skladno s 13.2. točko Splošnih navodil ponudnikov, ki se glasi: "Izvirnik in vse kopije ponudbene dokumentacije morajo biti napisane z neizbrisljivo pisavo in podpisane od osebe ali oseb, ki imajo pravico zastopanja ponudnika vsaj v obsegu, ki zadošča namenu ponudbe. Vse strani ponudbene dokumentacije, kjer je to zahtevano, morajo biti parafirane oz. podpisane s strani pooblaščene osebe, ki podpisuje ponudbo in žigosane".
Naročnik v nadaljevanju navaja, da v citirani točki res ni izrecno zahteval, da morajo ponudniki predložiti pooblastilo, vendar meni, da je logično, da se v primeru, ko ponudbo podpiše oseba, ki potrebuje pooblastilo, le-to predloži v ponudbo. Ker je vlagatelj predložil pooblastilo naknadno, ugotavlja naročnik, je opisano ravnanje obravnaval kot dopolnitev ponudbe, ki je iz nepravilne le-to naredilo pravilno.
Naročnik zavrača tudi nadaljnje očitke vlagatelja in navaja, da je v Obrazcu 01 razpisne dokumentacije pod točko 10 postavil pogoj, da mora ponudba v celoti izpolnjevati vse strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije, kot dokaz pa je moral ponudnik v ponudbi podati podroben opis vsebine oz. predmeta ponudbe. Iz opisa ponudbe je moralo biti jasno razvidno, za katere sklope se ponudba nudi, pri čemer je moral opis za vsak posamezni sklop vsebovati: natančen opis ponujenih monitorjev v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika (iz opisa je moralo biti jasno in nedvoumno razvidno, ali ponujeni monitor vsebuje vse strokovne zahteve naročnika), priložena navodila za rokovanje v slovenskem jeziku in priloženo originalno dokumentacijo s kataloškimi številkami.
Naročnik še navaja, da je na podlagi ponovnega pregleda vlagateljeve ponudbe ugotovil, da barvni zaslon aparata, ki ga je ponudil vlagatelj, ne omogoča barvne izbire za posamezno krivuljo. Ker je naročnik navedeno ugotovil na podlagi pregleda vlagateljeve ponudbe, prezentacija aparata ni bila potrebna. Naročnik meni, da bi mu moral vlagatelj, v kolikor priložen prospekt ne vsebuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, ponuditi natančen opis ponujenih monitorjev v skladu s strokovnimi zahtevami. S tem, ko je vlagatelj (naknadno) priložil še izjavi proizvajalca, ki naj bi potrdili zahtevani lastnosti aparatov, zatrjuje naročnik, pa je po njegovem mnenju presegel smisel 54. člena ZJN-1.
Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevim očitkom, da spremembe oziroma dopolnitve razpisne dokumentacije ni objavil formalno pravilno. Naročnik zatrjuje, da je navedeno dopolnitev razpisne dokumentacije podal v skladu s 25. členom ZJN-1 in da le-teh ni bil dolžan tudi objaviti.

Vlagatelj je naročnika dne 07.07.2006 obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v celoti vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in še dodaja, da s prilogami, ki jih je priložil zahtevku za revizijo ni spremenil svoje ponudbe, saj je z njimi zgolj pojasnil že predložene dokumente. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov za sestavo predmetne vloge v višini 50 točk in DDV (skupaj 6.600 SIT), v roku 15- ih dni po sprejemu odločitve, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne odločitve o zahtevku za revizijo do plačila, pod izvršbo.

Naročnik je dne 11.07.2006 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja dne 17.07.2006 pozvala k doplačilu revizijske takse. Vlagatelj je revizijsko takso (do)plačal dne 26.07.2006 in istega dne Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je vlagatelj ravnal v skladu z (vsemi) naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma ali je v sklopih 8 in 9 oddal pravilno ponudbo v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je njegova ponudba v navedenih (dveh) sklopih pravilna in da jo je naročnik zavrnil neupravičeno.

Vlagateljev očitek je v delu, ki se nanaša na podpis njegove ponudbe, utemeljen.
Glede vprašanja, kdo lahko podpisuje ponudbeno dokumentacijo v imenu in za račun ponudnika, je treba na eni strani upoštevati splošna pravila statusnega in obligacijskega prava, na drugi pa tudi pravila javnega naročanja oz. določila razpisne dokumentacije. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št 42/06 in 60/06; v nadaljevanju: ZGD) v prvem odstavku 32. člena določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi na podlagi zakona. Gre za zakonite oziroma korporacijske zastopnike, katerih upravičenje za zastopanje lahko temelji neposredno na zakonu oz. ga te osebe pridobijo z imenovanjem na tisto funkcijo v organu družbe, za katero zakon oz. pravila družbe v skladu z zakonom kot pravno posledico imenovanja določajo pridobitev upravičenja za zastopanje družbe. V skladu z 266. členom ZGD delniško družbo zastopa in predstavlja uprava. Če ima uprava več članov, zastopajo družbo skupno, če statut ne določa drugače. Statut družbe ali nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, lahko določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično oz. skupaj vsaj dva člana uprave oz. član uprave skupaj s prokuristom. Poleg korporacijskih zastopnikov lahko družbo zastopa tudi prokurist, katerega upravičenje za zastopanje temelji na prokuri kot posebni obliki pooblastila, ter pooblaščenec, ki mu družba (oz. v njenem imenu korporacijski zastopnik) podeli pooblastilo za zastopanje s pravnim poslom. Za zastopanje družbe na podlagi pooblastila, ki ga podeli korporacijski zastopnik, veljajo splošna pravila obligacijskega prava o zastopanju. Navedeno pomeni, da lahko ponudbeno dokumentacijo podpiše bodisi zakoniti (korporacijski) zastopnik ponudnika bodisi oseba, ki jo zakoniti zastopnik pooblasti za podpis, razen če razpisna dokumentacija ne vsebuje drugačnih zahtev glede načina izražanja ponudbene volje.
Po pregledu razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, in sicer v točki 13.2 (Način označevanja) točke 13 (Oblika ponudbe) Splošnih navodil ponudnikom (med drugim) zapisal: "Izvirnik in vse kopije ponudbene dokumentacije morajo biti natipkane ali napisane z neizbrisljivo pisavo in podpisane od osebe ali oseb, ki imajo pravico zastopanja ponudnika vsaj v obsegu, ki zadošča namenu ponudbe. Vse strani ponudbene dokumentacije, kjer je to zahtevano, morajo biti parafirane oz. podpisane s strani pooblaščene osebe, ki podpisuje ponudbo in žigosane".
Iz zgoraj citirane točke navodil izhaja, da je naročnik v obravnavanem primeru dopustil možnost, da ponudbo podpiše bodisi zakoniti zastopnik bodisi njihovi pooblaščeni predstavniki oz. osebe, ki jih je zakoniti zastopnik pooblastil za podpis ponudbe oziroma (če je le-teh več) delov ponudbene dokumentacije. Ob tem se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem v tem, da naročnik v primeru, ko ponudbo podpiše pooblaščenec, v razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval predložitve pooblastila. Ker od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več kot je od njih terjala (vnaprej) pripravljena razpisna dokumentacija, naročnik iz obravnavanega razloga vlagateljeve ponudbe ne bi smel označiti kot nepravilne ponudbe v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Če torej predložitev pooblastila ni (bila) zahteva naročnika iz razpisne dokumentacije, v primeru nepredložitve slednjega ni mogoče govoriti o neizpolnjevanju zahteve iz razpisne dokumentacije (in posledično o nepravilni ponudbi).

Pač pa ni utemeljen vlagateljev očitek iz točke III zahtevka za revizijo, ki se nanaša na (ne)izpolnjevanje zahteve (v 8. in 9. sklopu) in jo je naročnik zapisal v 10. točko Obrazca 01 (Obrazec za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika). Naročnik je v le-tej zapisal, da morajo ponudniki v dokaz izpolnjevanja pogoja "da izpolnjujejo v celoti vse strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije" (med drugim) priložiti "natančen opis ponujenih monitorjev v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika (iz opisa mora biti jasno in nedvoumno razvidno, ali ponujeni monitor vsebuje vse strokovne zahteve naročnika)".
Iz dikcije zgoraj citiranega pogoja torej izhaja, da so morali ponudniki (da bi se njihove ponudbe obravnavale kot pravilne ponudbe v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1) v ponudbeno dokumentacijo za vsak ponujen monitor priložiti takšen opis le-tega, ki bo (je) zajemal vse naročnikove strokovne zahteve. Strokovne zahteve za monitorje je naročnik zapisal v dokument "Strokovne zahteve po posameznih sklopih" (od strani 21 do strani 30 razpisne dokumentacije). V slednjih je naročnik za vseh devet različnih vrst monitorjev (ki jih je razpisal v devetih ločenih sklopih) postavil strokovne/tehnične zahteve. Ena izmed strokovnih zahtev, ki se nanaša na 8. in 9. sklop je vsekakor tudi tista, s katero je naročnik, v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na 8. sklop), le-to dopolnil. Naročnik je namreč na vprašanje: "Ali mora barvni zaslon omogočati uporabniku, da si izbere za vsak prikazan parameter s pripadajočo krivuljo svojo (drugačno) barvo"" odgovoril s kratkim (in jasnim) odgovorom "da". Z opisanim je naročnik (v smislu 25. člena ZJN-1) dopolnil razpisno dokumentacijo z "novo strokovno zahtevo" (torej z zahtevo, da mora barvni zaslon omogočati za vsak prikazan parameter s pripadajočo krivuljo svojo, drugačno barvo), ki so jo morali ponudniki (v skladu z navodilom naročnika iz zgoraj citirane 10. točke Obrazca 01) navesti že v ponudbeni dokumentaciji. Državna revizijska komisija v zvezi s slednjim še pripominja, da je naročnik pod točko 14 (dokumenta št. 01423/3-05, z dne 12.01.2006 - Vprašanja in odgovori za nakup monitorjev), sicer res odgovoril na dve vprašanji (od katerih se eno izmed njiju nanaša na obravnavano strokovno zahtevo in je citirano zgoraj, obe pa se nanašata na LCD barvni zaslon), vendar pa so tako obe vprašanji kot tudi oba (naročnikova) odgovora nanju popolnoma jasni in nedvoumni tako, da vlagateljeva trditev, da se naročnik "ne more sklicevati na ne povsem jasno zastavljeno vprašanje enega izmed ponudnikov, v katerem se povprašuje po več elementih in kateremu je glede spremembe razpisne dokumentacije (!") odgovoril z Da", ne more vzdržati revizijske presoje.

Kot izhaja iz navedb naročnika in vlagatelja med njima ni spora v tem, da vlagatelj v ponudbo zahtevane strokovne zahteve ni vpisal (in da slednja ne izhaja niti iz priložene prospektne dokumentacije). Naročnik v zvezi s tem namreč navaja, da ponudba ob upoštevanju njegovih navodil iz 10. točke Obrazca 01, ni pravilna, vlagatelj pa tudi ne zatrjuje, da predmetna strokovna zahteva izhaja že iz njegove ponudbe pač pa navaja, "da bi se moral naročnik zavedati, da tipsko propagandno gradivo, kamor se umeščajo prospekti, ne poda nujno odgovore na vsako potankost iz razpisne dokumentacije", da bi moral naročnik tozadevno "â??zahtevati bodisi dodatno pojasnilo bodisi prezentacijo" in (zlasti), da ga iz obravnavanega razloga ne bi smel izločiti, ker naročnik te "spremembe oz. dopolnitve razpisne dokumentacije ni objavil formalno pravilno". Pregled dokumentacije iz spisa pokaže, da je naročnik sporni odgovor (s katerim je dopolnil razpisno dokumentacijo) podal v zakonsko določenem roku iz četrtega odstavka 25. člena ZJN-1(torej več kot šest dni pred potekom rok za oddajo ponudb) in da so ga prejeli vsi ponudniki (ki so že prejeli razpisno dokumentacijo), zakon pa od naročnika ne zahteva, da bi moral takšno spremembo (kot zatrjuje vlagatelj) "formalno objaviti". Celo v primeru, če bi naročnik navedeno spremembo razpisne dokumentacije opravil manj kot šest dni pred potekom roka za predložitev ponudb (v tem primeru bi moral ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb in o slednjem obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo), bi moral v obeh uradnih glasilih (V Uradnem listu RS in V Uradnem glasilu EU) objaviti zgolj spremembo roka za oddajo ponudb in ne tudi dopolnitve razpisne dokumentacije.

Vlagateljevo ponudbo (v 8. in 9. sklopu) že iz zgoraj opisanega (formalnega) razloga ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, zaradi česar naročnik ni bil dolžan (kot zatrjuje vlagatelj) ravnati niti v skladu z 10. točko dokumenta "Strokovne zahteve, ki veljajo za vse sklope" in v kateri si je pridržal pravico, da bo v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb morebitno zahteval demonstracijo ponujenih aparatov niti vlagatelja pozvati k pojasnilu. še več. Če bi namreč naročnik, v dokaz izpolnjevanja sporne strokovne zahteve (ki je morala biti, kot izhaja iz zgornje obrazložitve, navedena že v njegovi ponudbi), zahteval bodisi demonstracijo ponujenega monitorja bodisi pojasnilo, bi v tem smislu (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) ravnal v nasprotju s 54. členom ZJN-1. V tem primeru namreč ne bi bilo mogoče govoriti o pojasnjevanju dokumentacije, ki jo je vlagatelj (že) predložil pač pa bi šlo za takšno spremembo, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredile pravilno.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo po dodatnem pojasnilu tako spornega odgovora kot tudi 10. točke Obrazca 01 (tretji odstavek 25. člena ZJN-1) ali (zoper razpisno dokumentacijo v navedenih delih) celo vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba (v 8. in 9. sklopu) ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1, ki izrecno določa, da je "pravilna" le tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti (drugi odstavek 76. člena ZJN-1). V obravnavanem primeru vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik na podlagi določil ZJN-1 dolžan zavrniti kot nepravilno. Naročnikova zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj ter preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako že vnaprej preprečiti možne zlorabe. Ponudniki so torej tisti, ki morajo ravnati v skladu z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije, le-te pa vežejo tudi naročnika skozi celoten postopek oddaje javnega naročila.

Vse zgoraj navedeno smiselno velja tudi glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na (ne)pravilnost njegove ponudbe v delu, ki se nanaša (zgolj) na 9. sklop. Vlagatelj namreč tudi v tem primeru ni ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo iz 10. točke Obrazca 01 in ni (že) v ponudbo vpisal, da je možna "pritrditev monitorja na stensko šino in fiksacija na gibljivo ročico" (kar je bila ena izmed osemnajstih strokovnih zahtev, ki jo je naročnik zapisal v 17. točko strokovnih zahtev za 9. sklop - Monitor prenosni).

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se ugotovitev naročnika, da vlagateljeva ponudba (v 8. in 9. sklopu) ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1 izkaže kot pravilna in zakonita.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.
Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 31.07.2006



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana,
- odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12/I, Ljubljana
- SIND d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran