018-207/2006 Ministrstvo za šolstvo in šport in Univerza v Ljubljani

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, članice Nataše Jeršič in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za "izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za gradnjo objekta akademij na podlagi javnega razpisa z natečajem za pridobitev anketnih natečajnih rešitev za urbanistično rešitev šolskega območja med Poljansko in Roško cesto ter Strupijevim nabrežjem in arhitekturne rešitve objekta Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in Akademije za likovno umetnost" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ARHITEKTI DOBRIN, d.o.o., Gregorčičeva 19, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Ministrstvo za šolstvo in šport, Kotnikova 38, Ljubljana, in Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.08.2006 soglasno

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.10.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za izbiro izvajalca za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za gradnjo objekta akademij na podlagi javnega razpisa z natečajem za pridobitev anketnih natečajnih rešitev za urbanistično rešitev šolskega območja med Poljansko in Roško cesto ter Strupijevim nabrežjem in arhitekturne rešitve objekta Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in Akademije za likovno umetnost.

Naročnik je dne 30.03.2006 sprejel dokument Obvestilo o izbiri, št. 404-01-77/2004 700-05/05-JN09, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika RAVNIKAR POTOKAR Arhitekturni biro d.o.o., Rimska 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Sprejeto Obvestilo o izbiri je dne 12.04.2006 posredoval vsem ponudnikom v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.04.2006, naročnika prosil za dodatno obrazložitev obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katere bo razvidna uporaba meril za ocenjevanje skladno z razpisno dokumentacijo. Naročnik je vlagatelju odgovor poslal dne 26.04.2006.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.05.2006 zaprosil naročnika za vpogled v ponudbeno dokumentacijo.
Naročnik je dne 15.05.2006, 16.05.2006 in 17.05.2006 vlagatelju omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 18.05.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem uvodoma navaja, da je naročnik v postopku s pogajanji pri ocenjevanju natečajnih elaboratov napravil vrsto napak in nepravilnosti ter da je kršil vsa temeljna načela javnega naročanja. Vlagatelj navaja, da naročnikovo obrazloženo obvestilo ni v skladu z 78. členom ZJN-1, saj naročnik ne obrazloži prednosti izbranega ponudnika v razmerju do vlagatelja.
Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik v pozivu vlagatelju za predložitev ponudbe v postopku s pogajanji navedel, da vlagatelj ponudbo predloži na podlagi že prevzete razpisne dokumentacije iz odprtega postopka, ki se je končal brez izbire najugodnejšega ponudnika, kar pomeni, da bi moral naročnik upoštevati tudi identična merila kot v prejšnjem, neuspešno izvedenem odprtem postopku oddaje javnega naročila. Glede na očitno spremembo ocenjevanja žirije v predmetnem postopku je, kot meni vlagatelj, naročnik uporabil drugačna merila, kot tista, navedena v razpisni dokumentaciji, in jih v postopku s pogajanji ni predstavil vlagatelju, s čimer je kršil 50. člen ZJN-1.
Vlagatelj nadalje navaja, da mu je bila v postopku s pogajanji kratena pravica do ustreznega pravnega varstva, saj je naročnik zavrnil prošnjo za predložitev dokumenta o točkovanju iz predhodnega, neuspešno izvedenega odprtega postopka, ki je temelj postopka s pogajanji.
Vlagatelj oporeka tudi pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, saj je v postopku s pogajanji zamenjal avtorsko ekipo, s čimer je kršil pravila postopka, zaradi česar bi morala biti njegova ponudba izločena iz ocenjevanja.
Po vlagateljevem mnenju je iz ravnanj naročnika razvidno, da je le-ta zlorabil institut natečaja in postopka s pogajanji, saj je v prvi fazi izvedel anonimni natečaj, v nadaljnji fazi pa je svoje zahteve in vrednotenje ponudb prilagajal izključno razkritemu in preferiranemu ponudniku, s čimer je neenakopravno in diskriminatorno obravnaval ponudnike. S tem, ko je naročnik v postopku s pogajanji spremenil pogoje, različno po posameznih ponudnikih, je slednje spravil v neenakopraven položaj. Vlagatelj meni, da gre za očiten namen šikaniranja in pristranskosti naročnika, ki je po javni razgrnitvi in razkritju identitete avtorjev od vlagatelja zahteval velike spremembe in nove študije, čeprav je bila ponudba v anonimnem natečaju ocenjena z najvišjim številom točk, z očitnim namenom, da rešitev vlagatelja razvrednoti. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik v skupnih pripombah, ki jih je vsem trem ponudnikom predložil v postopku s pogajanji, v nekaterih točkah (3. in 13. točka pripomb), povzel specifične rešitve zgolj iz ponudbe vlagatelja v anonimnem postopku ter jih v paketu "skupne pripombe" predstavil ostalima ponudnikoma, s čemer naj bi zlorabil tudi avtorske pravice avtorja.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je bil postopek voden diskriminatorno in netransparentno, kar se kaže v spremembi sestave žirije, v zamenjavi poročevalca, s spremembo ocenjevanja in s tem je bila prekršena kontinuiteta glede na nespremenjeno razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj oporeka zaključnemu poročilu žirije in mu očita napake, neresnice in netočnosti pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe (Elaborat št. 8) z namenom razvrednotenja le-te, ocenjevalna komisija pa naj bi, kot meni vlagatelj, spregledala očitne kršitve razpisnih pogojev pri ponudbi izbranega ponudnika (Elaborat št. 2), ki jih vlagatelj v nadaljevanju tudi natančneje opiše. Glede na zaključno poročilo žirije in njene kršitve in pomanjkljivosti pri ocenjevanju Elaborata št. 8 (vlagatelj), kakor tudi ocenjevanje Elaborata št. 2 (izbrani ponudnik), vlagatelj ugotavlja, da merila niso bila za vse enaka. Vlagatelj še dodaja, da je dodeljevanje točk, kot je predstavljeno v obrazložitvi obvestila v razmerju do izbrane ponudbe, popolnoma naključno in nesistematično in nima ničesar skupnega z dejansko vsebino ponudbe ali izpolnjevanjem kriterijev. Vlagatelj v nadaljevanju podrobno analizira ustreznost točkovanja ponudbe izbranega ponudnika in ponudbe vlagatelja v sledečih delih: urbanistična zasnova celotnega kompleksa, arhitektonska zasnova, oblikovanje, ekonomičnost, racionalna raba energije in konstrukcija. Glede na vse navedeno vlagatelj ugotavlja, da naročnik ni vodil postopka po načelih transparentnosti, enakopravnosti ponudnikov, zagotavljanja konkurence med ponudniki ter v skladu z načelom transparentne porabe javnih sredstev.
Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi obvestilo o izidu javnega naročila ter ugotovi, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, saj ne izpolnjuje vseh pogojev, ki so opredeljeni v razpisni dokumentaciji, ter sprejme novo odločitev, s katero kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja. Vlagatelj podredno predlaga, da naročnik razveljavi obvestilo o izidu javnega naročila ter ponovno, z upoštevanjem vseh temeljnih načel javnega naročanja oceni prispele ponudbe ter sprejme ustrezno odločitev.

Naročnik je v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN dne 22.05.2006 vlagatelja pozval, da mu v roku treh dni pošlje potrdilo o plačani taksi. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse za vloženi zahtevek za revizijo naročniku posredoval dne 26.05.2006.

Naročnik je dne 07.06.2006 sprejel sklep (vlagatelj ga je prejel dne 13.06.2006), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je vlagatelju v obrazloženem obvestilu jasno navedel merila, po katerih je natečajna žirija ocenila elaborate. Ocenitev elaboratov je, kot navaja naročnik, razvidna tudi iz zaključnega poročila, z dne 28.03.2006, ocenjevalne komisije, ki ga je vlagatelj prejel z obvestilom o izbiri, kot tudi iz priloge 1 k obrazloženemu obvestilu z naslovom "Ocenjevanje elaboratov po kriterijih iz razpisne dokumentacije", iz katere je vlagatelj lahko razbral prednosti in slabosti svojega elaborata v primerjavi z drugimi elaborati.
Naročnik nadaljuje, da je od vlagatelja v povabilu k pogajanjem zahteval, da odda ponudbo na podlagi priloženih pripomb, ki jih je naročnik pripravil k že oddanemu natečajnemu elaboratu in na podlagi že prevzete razpisne dokumentacije, in ne samo na podlagi prevzete dokumentacije, kot pravi vlagatelj. Naročnik je namreč v povabilu izrecno zapisal, da morajo ponudniki k svoji ponudbi priložiti dodelan nov natečajni elaborat, opremljen skladno z razpisno dokumentacijo, kar šteje, da je šlo za dodelavo natečajnega elaborata. Naročnik tudi poudarja, da je natečajna komisija elaborate ocenjevala po identičnih in nespremenjenih merilih, navedenih v razpisni dokumentaciji iz natečajnega postopka, vendar je ocenjevala, v skladu s priloženimi pripombami, izdelane nove elaborate.
Naročnik navaja, da vlagatelju v predmetnem postopku s pogajanji ni bila kratena pravica do ustreznega pravnega varstva, saj je vlagatelju na prošnjo za predložitev dokumenta o točkovanju iz odprtega postopka, odgovoril z dopisom z dne 20.01.2006, s katerim mu je pojasnil, da je imel med postopkom javnega natečaja možnost vpogleda v zahtevani dokument, vendar tega ni zahteval, ter da nima več možnosti vpogleda ali pridobitve dokumentacije v zvezi z zaključenim postopkom. Prav tako pa naročnik meni, da je prepričanje vlagatelja, da je prejšnji natečajni postopek osnova in temelj postopka s pogajanji, zmotno. Naročnik je postopek s pogajanji brez predhodne objave izvedel v skladu s 1. točko tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 in je šlo za popolnoma nov postopek z novim ocenjevanjem.
Glede navedb, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel drugačno avtorsko skupino, naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel imena istih ključnih oseb, ki so normirani kot avtorji oziroma soavtorji, dve osebi je izpustil, dodal pa Janeza Brežnika in Hina Samca ter Andreja Stražišarja, kot odgovorna za odrsko tehnologijo, kar naročnik ni izrecno zahteval, vendar naročnik tudi ni izrecno prepovedal, da bi ponudniki ponudili več od zahtevanega, če se pri tem imena ključnih oseb ne spremenijo, kar pa se v konkretnem primeru niso.
Prav tako naročnik navaja, da ni zlorabil inštituta natečaja in postopka s pogajanji, saj ni šlo za dve fazi postopka, ampak za dva popolnoma ločena postopka. Pri tem pojasnjuje, da je naročnik pri natečaju podelil nagrade za elaborate, v postopku s pogajanji pa je izbiral najbolj primerni elaborat za pristop k izvedbi projektne dokumentacije treh akademij. Zato je logično, da je naročnik posameznim ponudnikom podal različne zahteve za dopolnitev elaboratov, saj so bili vsi trije elaborati različni in so imeli različne pomanjkljivosti.
Naročnik tudi navaja, da tekom postopka ni spreminjal pogojev različno po posameznemu ponudniku, s čimer naj bi spravil ponudnike v neenakopraven položaj. Je pa vsakemu ponudniku poleg splošnih pripomb, podal tudi posamezne pripombe na elaborate, ki so bile različne glede na njihove pomanjkljivosti. Pri tem pa uvrstitev elaboratov v prejšnjem natečajnem postopku ni vplivala na izbiro najugodnejšega ponudnika v postopku s pogajanji.
Naročnik oporeka tudi vlagateljevemu očitku glede povzemanja nekaterih rešitev zgolj iz vlagateljeve ponudbe, predstavljene v anonimnem postopku, in navaja, da sta točki 3 in 13 skupnih pripomb bili že zapisani v projektni nalogi v razpisni dokumentaciji natečajnega postopka.
V nadaljevanju naročnik oporeka tudi trditvam vlagatelja glede spremembe žirije in poročevalca in pravi, da kontinuiteta žirije v novem postopku ni zahtevana, tudi če se za pripravo ponudb poleg splošnih in posebnih pripomb uporabljajo razpisna dokumentacija in merila iz prejšnjega natečajnega postopka. Prav tako naročnik razloži, da poročevalec ocenjevalni komisiji nudi le strokovno pomoč pri njenem delu, vendar pa ne more vplivati na njeno odločitev, saj nima glasovalne pravice. Glede vlagateljeve navedbe, da je poročilo strokovne žirije v delu, ki se nanaša na vlagateljev elaborat, polno napak, neresnic in netočnosti, naročnik opozarja, da ocenjevanje v postopku s pogajanji ni odvisno od ocenjevanja elaboratov v natečajnem postopku, zato vlagatelj ne more pričakovati, da bo njegov elaborat zaradi doseženega najvišjega števila točk v natečajnem postopku avtomatično ocenjen kot najboljši. Naročnik dodaja, da je vlagatelj žirijo, katere delo skuša diskreditirati s trditvami v zahtevku za revizijo, priznal za kompetentno v postopku vrednotenja natečajnih elaboratov s tem, ko je oddal svoj dodelani projekt in je imel možnost oporekati sestavi žirije ves čas postopka do oddaje elaborata, kar pa ni storil.
Naročnik je še odgovoril na vlagateljeve očitke v zvezi s podrobno analizo točkovanj v delih: urbanistična zasnova celotnega kompleksa, arhitektonska zasnova, oblikovanje, ekonomičnost, racionalna raba energije in konstrukcija.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 14.06.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 19.06.2006 odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu v odločanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik je z dopisom, z dne 06.07.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, le-tej odstopil tudi dokumentacijo o vodenju predhodnega neuspešnega natečajnega postopka.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega in dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in 14. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05) s sklepom, štev. 018-207/06-34-1943, z dne 07.07.2006, za izdelavo strokovnega mnenja imenovala Maver Jerkiča (v nadaljevanju: strokovnjak). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izdelavo strokovnega mnenja v znesku 300.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je dne 11.07.2006 Državni revizijski komisiji predložil potrdilo o plačilu predujma. Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-207/06-34-1931, strokovnjaku posredovala vso relevantno dokumentacijo za izdelavo strokovnega mnenja.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje strokovnjaka prejela dne 17.07.2006 in ga istega dne posredovala vlagatelju in naročniku.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.08.2006, sklicujoč na dopis Državne revizijske komisije, s katerim mu je le-ta posredovala kopijo strokovnega mnenja, sporočil Državni revizijski komisiji svoje nestrinjanje s predmetnim mnenjem.
Državna revizijska komisija je strokovnjaku s sklepom, št. 018-207/2006-34-2307, z dne 03.08.2006, naložila dopolnitev strokovnega mnenja z opredelitvijo do navedb vlagatelja iz njegovega dopisa, z dne 02.08.2006.
Državna revizijska komisija je dopolnitev strokovnega mnenja strokovnjaka prejela dne 08.08.2006 in jo istega dne posredovala vlagatelju in naročniku.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.08.2006, sklicujoč na dopis Državne revizijske komisije, s katerim mu je le-ta posredovala dopolnitev strokovnega mnenja, sporočil Državni revizijski komisiji svoje nestrinjanje s predmetno dopolnitvijo.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se je najprej opredeljevala do vlagateljevega očitka, da naročnikovo obrazloženo obvestilo ni v skladu z 78. členom ZJN-1, saj naročnik ne obrazloži prednosti izbranega ponudnika v razmerju do vlagatelja.
Državna revizijska komisija poudarja, da drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa med drugim, da mora dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe tistega neizbranega ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. ZJN-1 ne normira podrobnejše vsebine dodatne obrazložitve oziroma ne predpisuje, kako podrobna mora biti dodatna obrazložitev v odnosu "neizbrani ponudnik, ki zahteva dodatno obrazložitev" - "izbrani ponudnik". Seveda pa naj bi bila dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila vsaj takšna, da je mogoče razbrati morebitne razloge za nepravilnost, neprimernost oziroma nesprejemljivost ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev, oziroma da je mogoče razbrati dodelitev točk po merilih oziroma merilu v smislu 51. člena ZJN-1. Slednje je še zlasti pomembno v primeru, kadar imamo opravka z merilom ekonomsko najugodnejša ponudba (nabor meril) v smislu drugega odstavka 51. člena ZJN-1. Pri morebitni izdaji dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila mora naročnik hkrati upoštevati (vezano na posamezno konkretno situacijo, ki je različna od primera do primera) tudi določbo tretjega odstavka 78. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 26.04.2006, ki ga je naročnik posredoval vlagatelju (vlagatelj ga je nesporno prejel, saj se nanj sklicuje v zahtevku za revizijo), in ugotovila, da je naročnik zapisal v le-tem, da je ocenjevalna komisija ocenila dne 20.03.2006 na svoji 6. seji natečajne elaborate v skladu s kriteriji in merili iz razpisne dokumentacije ter pripombami, ki jih je pripravil naročnik k že oddanim natečajnim elaboratom, in sicer je uporabila naslednja merila:
1. Urbanistična zasnova celotnega kompleksa: celovitost zasnove prostora, navezava na Strupijevo nabrežje, ureditev parka.
2. Arhitekturna zasnova:
â"˘ program: izpolnjevanje programa, ustreznost velikosti površin, funkcionalna uporabnost prostorov, ustreznost razporeditve programskih sklopov, izpolnjevanje programskih povezav in fleksibilnost zasnove,
â"˘ oblikovanje: objekti (prepoznavnost arhitekture), oblikovanje zunanjih površin.
3. Ekonomičnost: razmerje med bruto/neto, razmerje komunikacije/uporabna površina, razmerje ovoja stavbe/uporabna površina, razmerje zasnove/vzdrževanje in življenjski cikel, primeren izbor gradiv/obdelav.
4. Racionalna raba energij: bioklimatski aspekti, naravna osvetlitev/zaščita pred soncem, uporaba energetsko varčnih sistemov.
5. Konstrukcija: usklajenost konstrukcijske zasnove.
6. Ponudbena cena.
Nadalje je naročnik navedel, da je ocenitev elaboratov razvidna iz priloge št. 1 k obrazloženem obvestilu. Iz citirane priloge so razvidni maksimalno možno število točk po posameznem merilu, podrobna dodelitev točk po posameznem merilu vsakemu od treh sodelujočih oziroma povabljenih ponudnikov ter skupni seštevek točk za vsakega sodelujočega ponudnika. Skupni seštevek doseženih točk naročnik tudi navede v obrazloženem obvestilu, in sicer je izbrani ponudnik (elaborat št. 2) dosegel 130 točk, vlagatelj (elaborat št. 8) 118 točk, ponudnik Inženiring 4M d.o.o., Ljubljana (elaborat št. 6) pa 117 točk. Naročnik pojasni tudi, da je ponudba izbranega ponudnika izpolnjevala vse zahteve iz razpisne dokumentacije in iz postopka s pogajanji, pri ocenjevanju pa je prejela najvišje število točk, zato je naročnik na podlagi predloga ocenjevalne žirije izbral ponudbo izbranega ponudnika.
Na osnovi zapisanega je Državna revizijska komisija presodila, da je naročnik v obrazloženem obvestilu, z dne 26.04.2006, s priloženo tabelo o podrobnejšem točkovanju elaboratov in skupnim seštevkom točk dovolj natančno pojasnil prednosti ponudbe izbranega ponudnika oziroma ne-prednosti vlagateljeve ponudbe v smislu točkovanja le-teh po merilih. S tem je naročnik ravnal v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, saj je navedel dodelitev točk po posameznemu določenem merilu za ponudbo izbranega ponudnika in vlagateljevo ponudbo.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev predmetni očitek zavrnila kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je naročnik, glede na očitno spremembo ocenjevanja žirije v predmetnem postopku, uporabil drugačna merila, kot tista, navedena v razpisni dokumentaciji, in jih v postopku s pogajanji ni predstavil vlagatelju, s čimer je kršil 50. člen ZJN-1.
Iz spisovne dokumentacije o predmetnem postopku izhaja, da je naročnik z dopisom nagrajenim ponudnikom - avtorskim skupinam, z dne 10.11.2005 (ki ga je vlagatelj nedvomno prejel, saj se nanj ne bi skliceval v zahtevku za revizijo oziroma v nasprotnem primeru sploh ne bi oddal ponudbe), posredoval povabilo k pogajanjem za predmetno javno naročilo, pri čemer naj ponudbo oddajo na podlagi priloženih pripomb, ki jih je naročnik pripravil k posameznemu že oddanemu natečajnemu elaboratu in na podlagi že prevzete razpisne dokumentacije, ob tem pa bo naročnik upošteval že oddane dokumente, ki so jih nagrajeni ponudniki priložili k ponudbi - v kolikor pa je prišlo do sprememb, pa morajo povabljeni ponudniki predložiti nove dokumente. Nadalje je naročnik v citiranem dopisu zapisal, da morajo ponudniki svoji ponudbi priložiti v skladu s prejetimi pripombami dodelan nov natečajni elaborat, opremljen skladno z razpisno dokumentacijo.
Državna revizijska komisija poudarja, da je postopek s pogajanji nov postopek oddaje naročila, ki je ločen od morebitnega neuspešnega postopka, na podlagi katerega ni bilo mogoče oddati naročila. Ne glede na to pa ima lahko postopek s pogajanji določeno formalno podlago v (predhodnem) neuspešnem postopku, ki se ni končal z izbiro. Naročnik je v konkretnem primeru s citiranim povabilom k oddaji ponudb jasno navedel, da je potrebno oddati ponudbo na podlagi priloženih pripomb in na podlagi že prevzete razpisne dokumentacije. Že prevzeta razpisna dokumentacija, datirana julij 2004 (iz predhodnega neuspešnega postopka) pa ima določena naslednja merila za izbor (skupaj 0-160 točk):
1. Urbanistična zasnova celotnega kompleksa (0-40 točk): celovitost zasnove prostora, navezava na Strupijevo nabrežje, ureditev parka.
2. Arhitektonska zasnova (0-70 točk):
â"˘ program: izpolnjevanje programa, ustreznost velikosti površin, funkcionalna uporabnost prostorov, ustreznost razporeditve programskih sklopov, izpolnjevanje funkcionalnih povezav in fleksibilnost zasnove,
â"˘ oblikovanje: objekti (prepoznavnost arhitekture), oblikovanje zunanjih površin.
3. Ekonomičnost (0-25 točk): razmerje med btto tlor. pov./netto tlor. pov., razmerje komunik. pov./uporabna pov., razmerje površina ovoja stavbe/upor. površina, primernost zasnove glede na vzdrževanje in življenjski cikel objekta, primeren izbor gradiv in obdelav.
4. Racionalna raba energije (0-10 točk): bioklimatski aspekt, naravna osvetlitev in zaščita pred osončenjem, uporaba energetsko varčnih sistemov ogrevanja in pohlajevanja.
5. Konstrukcija (0-10 točk): usklajenost konstrukcijske zasnove objekta.
6. Ponudbena cena (0-5 točk).
Pri tem Državna revizijska komisija poudarja, da morebiten pravilni pravni temelj za izvedbo postopka s pogajanji, kot ga je izvedel naročnik, ne more biti, upoštevajoč določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, v danem trenutku več predmet presoje v tem revizijskem postopku, kar bo podrobneje obrazloženo kasneje v nadaljevanju tega sklepa.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku s pogajanji navedel merila za izbor (z izrecnim sklicevanjem na že prevzeto razpisno dokumentacijo v citiranem povabilu k pogajanjem) in mu vsled tega ni mogoče očitati, da slednjih ni predstavil vlagatelju, oziroma da je način ocenjevanja v postopku s pogajanji spremenil. Naročnik navaja v zaključnem poročilu, z dne 28.03.2006, vsebinsko ista merila kot so določena v razpisni dokumentaciji iz predhodnega neuspešnega postopka, prav tako pa ista merila navede tudi v prilogi št. 1 (tabela ocenjevanja elaboratov po vseh merilih) k obrazloženem obvestilu, z dne 26.04.2006. V posledici teh ugotovitev ni mogoče očitati naročniku ravnanja v nasprotju s 50. členom ZJN-1.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo predmetno navedbo oziroma očitek spoznala kot neutemeljen.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da mu je bila v postopku s pogajanji kratena pravica do ustreznega pravnega varstva, saj je naročnik zavrnil prošnjo za predložitev dokumenta o točkovanju iz predhodnega, neuspešno izvedenega odprtega postopka, ki je temelj postopka s pogajanji.
Iz spisovne dokumentacije sledi, da je vlagatelj na naročnika v fazi pred iztekom roka za predložitev ponudb v postopku s pogajanji (14.02.2006 do 12. ure), naslovil dne 10.01.2006 dopis s prošnjo po posredovanju točkovanja elaboratov, kar pa mu je naročnik z dopisom, z dne 20.01.2006, zavrnil, ker je predhodni neuspešni postopek že zaključen.
Državna revizijska komisija poudarja, da je predhodni neuspešni postopek oddaje zaključen postopek in v katerem je imel vlagatelj možnost v skladu z zakonom pridobiti dokument s točkovanjem, pa tega ni storil. Nadalje gre ugotoviti, da je naročnik vlagatelju za predmetni postopek s pogajanji predložil tabelo s podrobnim točkovanjem ponudb - elaboratov. Predmetni postopek s pogajanji je, kot že predhodno navedeno, nov postopek, v postopku s pogajanji je bilo potrebno predložiti v skladu s pripombami nov dodelan natečajni elaborat. V postopku s pogajanji je torej šlo za novo ocenjevanje novih - v skladu s pripombami dodelanih elaboratov. Dodelitev točk v konkretnem postopku s pogajanji je torej "nepovezana" z dodelitvijo točk v predhodnem neuspešnem postopku. Ob tem pa gre dodati, da je naročnik vlagatelju v konkretnem postopku s pogajanji dopustil vložitev zahtevka za revizijo, zato ni mogoče trditi, da naj bi bila z zavrnitvijo vlagateljeve prošnje za predložitev dokumentov o točkovanju iz zaključenega predhodnega, neuspešno izvedenega postopka, vlagatelju kratena pravica do ustreznega pravnega varstva.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo predmetno navedbo oziroma očitek presodila kot neutemeljen.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je izbrani ponudnik v postopku s pogajanji zamenjal avtorsko ekipo, s čimer je kršil pravila postopka, zaradi česar bi morala biti njegova ponudba izločena iz ocenjevanja.
Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi za predhodni neuspešni postopek oddaje navedel avtorsko skupino:
Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o.
Vojteh Ravnikar
Robert Potokar
Martina Tepina
Tanja Košuta
Petra Skulan
Andrej Strehovec
Ernest Milčinovič
Maja Slapernik
Rok Jereb
Blaž Budja
Marko Pavlinjek
Miran Poljšak
Tomaž Jevšnikar,
v ponudbi za postopek oddaje, ki je predmet tega revizijskega postopka, pa avtorsko skupino:
Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o.
Vojteh Ravnikar
Robert Potokar
Martina Tepina
Andrej Strehovec
Rok Jereb
Janez Brežnik
Marko Pavlinjek
Miran Poljšak
Tomaž Jevšnikar
Hinko Samec
Andrej Stražišar.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik večino prvotno navedenih avtorjev v predhodnem neuspešnem postopku v novem postopku oddaje, ki je predmet tega revizijskega postopka, ohranil oziroma obdržal. Izbrani ponudnik torej avtorske skupine ni bistveno spreminjal glede na prvotni neuspešni postopek oddaje. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na vprašanje enega od ponudnikov, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odgovori na vprašanja", z dne 18.01.2006, in na katerega se sklicuje tudi vlagatelj (vprašanje 3), "Ali lahko ponudnik v postopku s pogajanji dopolni, razširi ali kako drugače spremeni svojo ekipo, če gre za sodelavce, ki niso nominirani kot avtorji" Ali prav razumemo zahtevo iz povabila k pogajanjem, da je potrebno v primeru zamenjave sodelavcev ali podizvajalcev predložiti za nove sodelavce ali izvajalce vso potrebno dokazno dokumentacijo zahtevano v razpisni dokumentaciji"" odgovoril "Ponudnik v postopku s pogajanji lahko dopolni, razširi ali kako drugače spremeni svojo ekipo, če gre za sodelavce, ki niso normirani kot avtorji oz. ko soavtorji. Da, v primeru zamenjave sodelavcev ali podizvajalcev je potrebno predložiti za nove sodelavce ali izvajalce vso potrebo dokazno dokumentacijo, zahtevano v razpisni dokumentaciji.".
Glede navedeno vprašanje oziroma odgovor gre ugotoviti, da je naročnik dovolil prosto dodajaje oziroma odvzemanje sodelavcev, ki niso nominirani kot avtorji oziroma soavtorji, kar pa pomeni, da ni izrecno prepovedal morebitnega spreminjanja avtorjev oziroma soavtorjev. V posledici te ugotovitve tudi ni mogoče ponudbe izbranega ponudnika oceniti kot nepravilne.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo predmetno navedbo oziroma očitek spoznala kot neutemeljen.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je naročnik zlorabil institut natečaja in postopka s pogajanji, saj je v prvi fazi izvedel anonimni natečaj, v nadaljnji fazi pa je svoje zahteve in vrednotenje ponudb prilagajal izključno razkritemu in preferiranemu ponudniku, s čimer je neenakopravno in diskriminatorno obravnaval ponudnike.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik predložil povabilu k oddaji ponudb, z dne 10.11.2005, s katerim je povabil k oddaji ponudb vse tri ponudnike, skupne pripombe k vsem trem natečajnim rešitvam, ter seveda posamične pripombe v zvezi s posameznim projektom oziroma nagrajenim elaboratom. Glede na dejstvo, da v predhodnem neuspešnem natečajnem postopku noben od elaboratov ni ustrezal v celoti, je torej bilo potrebno pripraviti poleg skupnih pripomb tudi določene pripombe k posamičnemu elaboratu, če je naročnik želel priti do najbolj optimalne natečajne rešitve oziroma izboljšave natečajnega elaborata. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da bi bile pripombe identične za vse tri elaborate le v primeru (gre zgolj za teoretičen primer), ko bi bili vsi trije elaborati v predhodnem neuspešnem postopku identični oziroma z enakimi pomanjkljivostmi, kar pa bi nakazovalo z dovoljšnjo stopnjo verjetnosti na dejstvo, da so natečajniki v neuspešnem postopku delovali usklajeno oziroma sodelovali med seboj, namesto tekmovali. S tem pa bi se izgubil konkurenčni vidik natečajnega postopka (če odmislimo spornost takšnega usklajenega ravnanja z drugih vidikov). V tem konkretnem primeru posredovanja posamičnih pripomb k elaboratom, glede na navedeno, ni mogoče očitati naročniku, da je zahteve in vrednotenje ponudb prilagajal izključno razkritemu in preferiranemu ponudniku. Naročnik je posamične pripombe k elaboratom "prilagajal" vsakemu (neuspešnemu) elaboratu posamezno, saj je imel vsak elaborat iz predhodnega neuspešnega postopka svoje pomanjkljivosti, ki jih je bilo potrebno popraviti.
Poleg tega pa gre ugotoviti tudi, da je bil vlagatelj že s povabilom k pogajanjem, z dne 10.11.2005, seznanjen, da gre za postopek s pogajanji, ki več ne zagotavlja anonimnosti, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo iz tega naslova pred rokom, določenim za predložitev ponudb (ki je bil z dopisom vsem trem povabljenim ponudnikom, z dne 08.12.2005, prestavljen na 14.02.2006 do 12. ure), kot to določa peti odstavek 12. člena ZRPJN. Zahtevek za revizijo se v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN ne določata drugače. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa predstavlja odmik od pravila prvega odstavka 12. člena ZRPJN glede možnosti vlaganja zahtevka za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, saj določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker se zainteresirani ponudnik z določili razpisne dokumentacije oziroma z vsebino povabila k oddaji ponudbe seznani praviloma ob prejemu le-tega za posamezen konkreten postopek oddaje javnega naročila, skuša ZRPJN s predhodno navedeno določbo preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije oziroma povabila k oddaji ponudbe, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko spozna, da se postopek oddaje javnega naročila zanj ne bo končal ugodno oziroma se ne konča ugodno.
Vsebinska presoja revizijskih navedb o zlorabi instituta natečaja in postopka s pogajanji torej v konkretnem primeru ni več mogoča, saj bi moral vlagatelj v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo iz naslova te očitane kršitve že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagateljeve trditve o domnevni zlorabi instituta natečaja in postopka s pogajanji v tem revizijskem postopku ni več mogoče presojati, saj je postal vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, prekludiran v možnosti navajanja kršitve iz tega naslova.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla slediti predmetni navedbi oziroma očitku vlagatelja.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je naročnik v skupnih pripombah, ki jih je vsem trem ponudnikom predložil v postopku s pogajanji, v nekaterih točkah (3. in 13. točka pripomb), povzel specifične rešitve zgolj iz ponudbe vlagatelja v anonimnem postopku ter jih v paketu "skupne pripombe" predstavil ostalima ponudnikoma, s čemer naj bi zlorabil tudi avtorske pravice avtorja.
Državna revizijska komisija poudarja, da se je vlagatelj z očitanimi dejstvi seznanil že pred pretekom roka za predložitev ponudb (saj sam v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik vsem trem ponudnikom v postopku s pogajanji predložil t.i. skupne pripombe, ki so veljale vsem kot navodila za dopolnitve), pa jim kljub temu ni ugovarjal z morebitnim pravočasnim zahtevkom za revizijo.
Glede na navedeno je morala Državna revizijska komisija na temelju petega odstavka 12. člena ZRPJN (ki je podrobneje obrazložen v predhodnih izvajanjih Državne revizijske komisije v tem sklepu) predmetno navedbo oziroma očitek zavrniti kot neutemeljen, saj vlagatelj očitanih dejstev, ki naj bi bila domnevno sporna, ni izpodbijal z morebitnim zahtevkom za revizijo pred pretekom roka za predložitev ponudb.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je bil postopek voden diskriminatorno in netransparentno, kar se kaže v spremembi sestave žirije ter v zamenjavi poročevalca.
Iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu po postopku s pogajanji izhaja, da je naročnik že v povabilu k oddaji ponudb, z dne 10.11.2005, s katerim je povabil k oddaji ponudb vse tri ponudnike, navedel poimensko sestavo ocenjevalne žirije, pri čemer je naročnik tudi navedel, da bo poročevalec javljen naknadno. Vlagatelj se je z dejstvi o sestavi žirije in spremembi poročevalca seznanil že pred pretekom roka za predložitev ponudb, vendar jim kljub temu ni ugovarjal z morebitnim pravočasnim zahtevkom za revizijo.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija prav tako na temelju petega odstavka 12. člena ZRPJN predmetno navedbo oziroma očitek zavrnila kot neutemeljen, saj vlagatelj domnevno spornih očitanih dejstev ni izpodbijal z morebitnim zahtevkom za revizijo pred pretekom roka za predložitev ponudb.

Kot zadnjega je Državna revizijska komisija obravnavala očitek vlagatelja glede zaključnega poročila žirije in napak, neresnic in netočnosti pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe (Elaborat št. 8) z namenom razvrednotenja le-te, ter glede spregleda očitnih kršitev razpisnih pogojev pri ponudbi izbranega ponudnika (Elaborat št. 2), oziroma očitek, da merila niso bila za vse enaka.
Državna revizijska komisija je v zvezi z domnevno spornim ocenjevanjem strokovnjaku zastavila naslednja vprašanja:
- ali je bilo ocenjevanje elaboratov izbranega ponudnika in vlagatelja v spornih segmentih izvedeno v skladu s pogoji in merili iz razpisne dokumentacije (ob tem je potrebno upoštevati tudi povabilo k pogajanjem, z dne 10.11.2005, nagrajenim ponudnikom - avtorskim skupinam, skupne pripombe k vsem trem natečajnim rešitvam, posebne pripombe glede na posamezen elaborat ter odgovore naročnikov na vprašanja ponudnikov);
- ali so bila merila ob ocenjevanju uporabljena nepristransko in nediskriminatorno;
- ali so rezultati ocenjevanja pravilni.
Strokovnjak je v svojem strokovnem mnenju, z dne 17.07.2006, glede zastavljenih vprašanj podal mnenje, da iz analize predložene dokumentacije ugotavlja, da je ocenjevalna žirija v nadaljevanju izvedbe natečaja (postopek s pogajanji) na 7 (sedmih) sejah ocenjevalne žirije ocenjevala skladno z razpisnimi pogoji, skupnimi pripombami k vsem trem nagrajenim natečajnim rešitvam, pripombami in sugestijami k posameznim trem elaboratom. Strokovnjak poudarja, da je bila žirija za oceno elaboratov za izvedbo natečaja imenovana na novo kot Ocenjevalna žirija za javno naročilo s pogajanji za izbiro izvajalca za predmetno javno naročilo, pri čemer je bila imenovana v zmanjšanem številu zaradi manjšega obsega elaboratov. Ocenjevalna žirija oziroma njen sestav je po oceni strokovnjaka zagotavljal kontinuiteto in racionalnost dela komisije.
Po strokovnjakovi oceni, ki jo podaja na podlagi analize celotne dokumentacije o poteku izbora najugodnejšega ponudnika, ponudba izbranega ponudnika (elaborat št. 2) dokazano izpolnjuje vse bistvene zahteve iz razpisne dokumentacije in iz postopka s pogajanji.
Ugotovljeno število točk na podlagi z objavo javnega razpisa za natečaj predpisanih meril, kaže na bistveno vrednostno odstopanje elaborata št. 2 (elaborata izbranega ponudnika) od drugo uvrščenega elaborata št. 8 (elaborat vlagatelja). Utemeljitev vrednostne razlike med obema elaboratoma je pisno podana zlasti v zaključnem poročilu, ocenjevalna žirija je upoštevala tudi pripombe vlagatelja in ponovno preverila točkovanje, vendar tudi v tem primeru število točk ni preseglo 121 točk v primerjavi z izbranim elaboratom št. 2, ki je dosegel 130 točk. Strokovnjak dodaja, da so, ne glede na ugotovljeno število točk na podlagi predpisanih meril iz javnega razpisa za natečaj, prednosti v izboljšani urbanistični, arhitekturni in programski zasnovi celotnega kompleksa, ki izraža njegovo javno vsebino in sobiva z mestom. Strokovnjak pritrjuje odgovorom in argumentom žirije na vlagateljevo analizo točkovanja v točki 6 in 7 zahtevka za revizijo.
Strokovnjak ocenjuje tudi, da je žirija brez zapostavljanja obravnavala vse tri elaborate in sprejela obrazloženo ugotovitev, da je dodelan nov natečajni elaborat št. 2 najbolj upošteval usmeritve in izboljšal urbanistično, arhitekturno in programsko zasnovo. Iz obrazloženih razlogov je brez dvomov v vsestransko najprimernejšo rešitev in v skladu z razpisnimi merili iz razpisne dokumentacije in zahtevami iz postopka s pogajanji naročniku upravičeno predlagala, da kot najugodnejšega ponudnika izbere ponudbo elaborata št. 2.
Strokovnjak na podlagi ugotovitev, analiz in preveritev postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ugotavlja, da je ocenjevanje elaboratov izbranega ponudnika in vlagatelja v spornih segmentih izvedeno v skladu s pogoji in merili iz razpisne dokumentacije, povabila k pogajanjem vsem trem nagrajenim ponudnikom - avtorskim skupinam za javno naročilo za izbiro izvajalca, z dne 10.11.2005. Ocenjevanje je bilo po presoji strokovnjaka izvedeno z upoštevanjem skupnih pripomb k vsem trem natečajnim rešitvam, posebnih pripomb na rešitve v posameznem elaboratu ter odgovori na vprašanja ponudnikov, vključno z zahtevkom za revizijo, z dne 18.05.2006, in naročnikovo odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Strokovnjak zaključuje na podlagi navedenega postopka, analiz in dejstev, da so bila merila iz javnega razpisa za natečaj za ocenjevanje izdelanih elaboratov uporabljena pri vseh treh elaboratih nepristransko in brez zapostavljanja, ter da naročnik ni omejeval konkurence med ponudniki, saj je od vsakega ponudnika enakopravno in pregledno zahteval dopolnitev elaboratov v skladu s splošnimi in posamičnimi pripombami, s katerimi so bili seznanjeni vsi trije ponudniki. Po mnenju strokovnjaka so rezultati ocenjevanja odraz preglednega in nediskriminatornega vodenja postopka izvedbe javnega natečaja v vseh fazah postopka, saj so bili preverjeni vsi sporni očitki na postopek vrednotenja, zlasti točkovanje po posameznih merilih. Strokovnjak ugotavlja, da je pri izvedbi ocenjevanja ocenjevalna žirija upoštevala razpisne pogoje in ocenjevala celovitost rešitev, predvsem glede na upoštevanje pripomb in predlaganih popravkov ter izboljšav, ki jim je izbrani ponudnik v največji meri sledil v postopku pogajanj za javno naročilo za izbiro izvajalca. Ponudba izbranega ponudnika je po mnenju strokovnjaka izpolnjevala zahteve iz razpisne dokumentacije in iz postopka s pogajanji, vključno z upoštevanjem skupnih in posamičnih pripomb in pri ocenjevanju prejela najvišje število točk. Rezultati ocenjevanja natečajne žirije so korektni in pravilni ter so odraz meril iz razpisne dokumentacije, skupnih in posamičnih pripomb ter predlogov za dopolnitev elaboratov.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.08.2006, izrazil svoje nestrinjanje s strokovnim mnenjem strokovnjaka, saj naj le-ta ne bi odgovoril na vsa vprašanja, ki mu jih je postavila Državna revizijska komisija in naj ne bi utemeljil svojih ugotovitev oziroma so le-te pavšalne. Vlagatelj ugotavlja, da strokovnjak v svojem poročilu sploh ni ugotavljal, kako je ocenjevalna žirija ocenjevala elaborat izbranega ponudnika, saj je v točki 7 zahtevka za revizijo natančno navedel vse pomanjkljivosti in napake elaborata izbranega ponudnika.
Strokovnjak je pripravil na osnovi sklepa Državne revizijske komisije, z dne 03.08.2006, dopolnitev strokovnega mnenja, z dne 07.08.2006. Strokovnjak v slednji pojasnjuje, da so v izvedenskem poročilu zlasti v točki 4.0 in 5.0 dosledno in podprti s podatki in navedbami dani odgovori in utemeljitve na vsa postavljena vprašanja v obsegu in vsebini, ter da je iz vsebine točke 3.0 (Pravne in strokovne podlage, uporabljene za izdelavo izvedenskega mnenja) razvidno, na podlagi česa in kako je presojal vse revizijske navedbe. Strokovnjak ponovno ugotavlja, da je bilo ocenjevanje elaboratov izbranega ponudnika in vlagatelja v spornih segmentih izvedeno v skladu s pogoji in merili iz razpisne dokumentacije in naknadno danim pogojem in zahtevam naročnika. Prav tako je iz analize vse dokumentacije, ki se nanaša na postopek izvedbe javnega razpisa in natečaja za predmetno javno naročilo, vključno z gradivom, ki se nanaša na povabilo k pogajanjem, razvidno, da so bila citirana merila uporabljena nepristransko in nediskriminatorno. Strokovnjak dodaja, da je rezultat dela žirije z upoštevanjem razpisnih pogojev smiselna kompilacija različnih mnenj in pogledov članov žirije na posamezni elaborat. Za oceno posameznih natečajnih elaboratov oziroma rešitev s področja urbanizma in arhitekture ne obstajajo matematične formule za njihovo ocenjevanje. Tudi merila v obliki točkovanja ne morejo dati povsem objektivnega matematičnega rezultata, saj so odraz vsote subjektivnih mnenj posameznih članov žirije. Kvaliteta in vrednostna ocena posameznega natečajnega elaborata v končni fazi ni odvisna samo od npr. učinkovite rabe energije, ustreznosti ali velikosti površin, izbora gradiv in obdelav, izvedbe osvetljenosti in podobnih elementov in sestavin projekta, temveč celovitosti ocene vseh sestavin predloženega projekta in z upoštevanjem strokovnih ocen vseh članov žirije. Optimalna rešitev je rezultat razmerja med prednostmi in pomanjkljivostmi primerjanih elaboratov ob nepristranskem in nediskriminatornem upoštevanju v javnem razpisu določenih pogojev in meril. Pri takem ocenjevanju natečajnih elaboratov se upoštevajo tudi posamezne neskladnosti, kar je v konkretnem primeru natečajna žirija tudi predstavila (neustrezna osvetljenost, problematična konstrukcija in podobno), vendar je žirija že sama utemeljila svoj pristop in preglednost ocenjevanja, ko je ugotovila, da posamezna ocena, vsebovana v določenem merilu, predstavlja tudi vrednotenje merila v kontekstu celotne rešitve predloženega natečajnega elaborata. Strokovnjak zaključuje, da ni nikakršnega utemeljenega razloga, da bi ponovno odgovarjal na očitke glede celovite preveritve vseh revizijskih navedb in dejanske primerjave izbranega elaborata z elaboratom vlagatelja, ker je bilo to v potrebnem obsegu narejeno. Strokovnjak dodaja, da so odgovori in utemeljitve naročnikov v obrazložitvi zavrnitve zahtevka za revizijo v celoti korektne.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.08.2006, sporočil Državni revizijski komisiji svoje ponovno nestrinjanje z ugotovitvami strokovnjaka.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je strokovnjak v svojem strokovnem mnenju, z dne 17.07.2006, odgovoril na vsa vprašanja, ki mu jih je le-ta zastavila (vprašanja so razvidna iz točke 1.0 Splošno - podtočke 1.4, 1.5 in 1.6 strokovnega mnenja strokovnjaka). Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je strokovnjak v svojem strokovnem mnenju oziroma dopolnitvi le-tega v zadostni meri pojasnil oziroma obrazložil svoje odgovore oziroma ugotovitve glede zastavljenih mu vprašanj, ter da je dejansko stanje v obravnavani zadevi v zadostni meri ugotovljeno, zaradi česar nadaljnje dopolnjevanje strokovnega mnenja ni potrebno. Ob navedenem je Državna revizijska komisija očitke vlagatelja glede strokovnega mnenja strokovnjaka in dopolnitve le-tega zavrnila kot neutemeljene.
Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vseh dejstev, ki izhajajo iz tega sklepa, presodila, da je bilo ocenjevanje elaborata št. 8 (elaborat vlagatelja) in elaborata št. 2 (izbrani ponudnik) izvedeno nepristransko tako do vlagatelja kot tudi do izbranega ponudnika, zato naročniku ni mogoče očitati, da merila niso bila enaka za vse.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.






POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 30.08.2006




Predsednica senata:

Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije
























Vročiti:
- ARHITEKTI DOBRIN, d.o.o., Gregorčičeva 19, Ljubljana,
- Ministrstvo za šolstvo in šport, Kotnikova 38, Ljubljana,
- Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana,
- RAVNIKAR POTOKAR Arhitekturni biro d.o.o., Rimska 8, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran