018-281/2006 Univerza v Ljubljani

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu ob sodelovanju svetovalke Milene Basta, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "vzpostavitev IPTelefonije na Tajništvu Univerze v Ljubljani", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje KRON TELEKOM d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj, ki ga zastopa odvetnik Zoran Pečnik, Kolodvorska 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.08.2006

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi razpisna dokumentacija za postopek oddaje javnega naročila "vzpostavitev IPTelefonije na Tajništvu Univerze v Ljubljani", objavljen v Uradnem listu RS, št. 57, z dne 02.06.2006.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 254.704,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25.05.2006 sprejel sklep št. 1/2006 o začetku postopka oddaje javnega naročila "telefonski sistem s pripadajočimi aparati za potrebe Tajništva Univerze v Ljubljani". Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 57, z dne 02.06.2006, pod številko objave Ob. 15492/06.

Vlagatelj je, pred rokom za oddajo ponudb, dne 27.06.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik glede na vrednost javnega naročila objaviti predmetno javno naročilo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Vlagatelj tako očita naročniku kršitev 83. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1) in kršitev načela javnosti. Vlagatelj kot sporno izpostavlja, da se pod točko 3. VSEBINSKO TEHNIČNI DEL začne s točko 3.7. in ne 3.1., zaradi česar po vlagateljevemu mnenju manjka šest pododdelkov ter, da je na strani ki se začne s točko 3. kot zadnja zapisana točka 2.19.. Enako velja za točko 2., ki se začne s točko 2.7., celotna dokumentacija pa naj bi vsebovala 42 strani, naročnik pa je izročil samo 39. strani. V zahtevku za revizijo vlagatelj tudi očita naročniku, da je tehnična specifikacija opisana zgolj pavšalno, predvsem pa nepopolno oz. pomanjkljivo. Da so tehnične specifikacije nepopolne je razbrati tudi iz navedbe naročnika, da so tehnične zahteve zgolj okvirne. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik nima izdelanih tehničnih specifikacij, saj nima idejne rešitve ali pa je ta pomanjkljiva, saj naročnik dejansko šele od ponudnika pričakuje, da mu bo izdelal tehnično rešitev, ki jo bo potem v ponudbi dodelal s ponudbo strojne in programske opreme. Tak način oddaje pa je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z določilom 5. člena ZJN-1, saj pripravljavec razpisne dokumentacije in njenih delov ne more sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Pomanjkljivosti v razpisni dokumentaciji so s stališča priprave ponudbe pomembne, saj pomenijo opredelitev konfiguracije celotnega sistema in s tem posledično ceno. Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik zapisal, da želi najmanj 500 priključkov, pri čemer ni navedel kakšnih priključkov, kar pomeni, da je od tipa priključka odvisno kakšno vtično enoto je potrebno vgraditi, kar pa vpliva na razlikovanje v ceni, tudi do 50%. Vlagatelj navaja, da naj bi dvakrat (dne 08.06. in 21.06.2006) od naročnika zahteval pojasnilo kakšen tip priključka naročnik zahteva, vendar naj odgovora naročnika ne bi prejel. Nadalje vlagatelj zatrjuje, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja podatek o skupnem številu telefonov in tipu telefona. V razpisni dokumentaciji je naročnik pri "Ostalih priključkih sistema" ni določil količine priključkov. Naročnik tudi ni specificiral npr. IP telefonskega aparata, ki ga je mogoče ponuditi v cenejši ali dražji varianti, cena pa predstavlja 20% teže odločitve. Vlagatelj povzema, da naročnik ni izdelal tehnične specifikacije na objektiven način, saj ne vsebuje podatkov o dejanskih potrebah naročnika, zato ne omogoča izdelave ponudbe na način, v katerem je predmet javnega naročila natančno specificiran. Po vlagateljem mnenju tehnična specifikacija ni izdelana v skladu z zakonom, ter ne določa značilnosti sklopov del, materialov, izdelkov, blaga ali storitev ter ne omogoča, da se opiše objektivno in na način, ki ustreza uporabi za potrebe naročnika. Naročnik je namesto razpisa za idejno ali tehnološko rešitev objavil pomanjkljiv razpis za dobavo sistema telefonije in idejni rešitvi podelil najvišji ponder, kar pomeni zaobid načel javnega naročanja in kršitev 34. člena ZJN-1. Nadalje vlagatelj navaja, da v razpisni dokumentaciji in Prilogi Fin.1 ni podan znesek bančne garancije oz. pravni temelj za katero se bančna garancija daje ter čas, za katerega mora ponudnik z zneskom jamčiti. Enako ugotavlja vlagatelj za jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijski dobi. Vlagatelj še opozarja, da razpisna dokumentacija ni v skladu z veljavnimi predpisi, saj je naročnik uporabil neveljaven predpis. V točki 2. 8. razpisne dokumentacije je navedel Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja in vsa druga pozitivno pravna zakonodaja, ki ureja to področje (Ur. list RS, št. 42/2000), ki ga je derogiral Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Ur. list RS, št. 25/2004).
Vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi in o tem v celoti obvesti vse, ki so dvignili razpisno dokumentacijo. Vlagatelj priglaša povračilo stroškov v višini 100.000,00 SIT, strošek v višini 200 odvetniških točk za sestanek s stranko, strošek v višini 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za DDV in 2% materialnih stroškov od vrednosti odvetniških storitev.

Naročnik je dne 13.07.2006 sprejel sklep št. 520-20/06 HK/MB/AG/dr, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Glede objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti naročnik navaja, da cene ni objavil, ker ni "hotel obremenjevati" ponudnikov s ceno, pač pa naročnik želi, da je ponujena cena odvisna od ponudnikove kalkulacije. Sicer pa je predvidena cena nižja kot jo napoveduje vlagatelj v zahtevku za revizijo in predmetnega javnega razpisa ni potrebno objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Naročnik pojasnjuje, da je opisal javno naročilo do te mere, da bi se lahko prijavil čim širši krog ponudnikov, ne da bi prišlo do očitkov, da je razpis pisan na kožo posameznim ponudnikom. V zvezi s številom strani razpisne dokumentacije naročnik pojasnjuje, da je prišlo pri računalniški obdelavi gradiva do nedoslednega zapisa vrstnega reda točk v poglavjih in nepravilnega številčenja strani, o čemer je naročnik obvestil vse ponudnike, ki so prevzeli razpisno dokumentacijo. Naročnik zavrača očitke vlagatelja, da nima izdelanih tehničnih specifikacij in idejne rešitve ali pa je ta pomanjkljiva, saj je na strani 9. navedel predmet javnega razpisa, ki ga gre razumeti kot; da se na eni lokaciji vzpostavi IPT sistem, IPT sistem mora s centralno enoto (kjerkoli že ta je) omogočati priključitev najmanj 500 IP telefonov in nakup 150 IP telefonov. Ustno pojasnilo o tem, pa naj bi vlagatelj od naročnika že prejel. Naročnik pojasnjuje, da priključki, ki jih vlagatelj navaja, niso predmet javnega razpisa, seveda pa mora sistem omogočati priklop na javno omrežje s PRI ISDN snopom in/ali v IP omrežje. To dejstvo je naročnik navedel na 9. strani, kjer je zapisal, da "usmerjevalnik za povezavo IPT v javno telefonsko omrežje; vmesnik za povezavo v IP omrežje, vmesnik za povezavo v analogno ali ISDN telefonsko omrežje". Za te vmesnike naročnik navaja, da morajo biti tipa ISDN in morajo zagotavljati zadostno število istočasnih povezav med IP in klasičnim omrežjem (odvisno od števila PRI in BRI ISDN linij, ki bodo pripeljane s strani operaterja do posamezne lokacije), medtem ko je na strani 11. zapisal, da "podprti morajo biti vsi standardi za analogne naprave, kot so faxi, modemi, POS aparatiâ??.". Naročnik navaja, da je vlagatelj odgovor na to vprašanje že prejel po elektronski pošti. V razpisni dokumentaciji je napisano, da kupuje zgolj IP telefone, in da je bilo vlagatelju povedano, da lahko ponudi paleto svojih telefonov za količine do 10, do 100 in eventualno do 1000. Naročnik navaja, da je vlagatelj spregledal strani 11, točko 3. in točko 4., ki opisuje značilnosti telefonskih aparatov in varnost. Naročnik zanika trditev vlagatelja, da bančna garancija in jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo garancijskih napak v garancijski dobi nista opredeljena, saj je v razpisni dokumentaciji v točki 7.7. in 7.8. to določeno.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 21.07.2006), v katerem vlagatelj vztraja pri navedbah revizijskega zahtevka in priglaša stroške v višini 200 odvetniških točk za sestanek s stranko, strošek v višini 2250 odvetniških točk za sestavo vloge, povečano za DDV in 2% materialnih stroškov od vrednosti odvetniških storitev. Naročnik je z dopisom, z dne 28.07.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil 83. člen ZJN-1 in načelo javnosti, ker bi moral, glede na vrednost javnega naročila, predmetno javno naročilo objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
Z določili ZRPJN je urejeno pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil. Ponudnik lahko v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila vloži zahtevek za revizijo, zoper vsako ravnanje naročnika, pri čemer pa mora ponudnik, poleg interesa za dodelitev naročila, verjetno izkazati, da mu je bila ali mu bi lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (določilo 9. člena ZRPJN).
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da bi moral naročnik predmetno javno naročilo objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, pri čemer pa ne navaja, kakšna škoda bi mu (mu je) zaradi neobjave predmetnega javnega naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, lahko nastala. Vlagatelj je dvignil razpisno dokumentacijo za obravnavani postopke oddaje javnega naročila, kar dokazuje, da se je s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila seznanil, vsled česar gre ugotoviti, da mu zaradi naročniku očitane neobjave javnega naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti ni bila ali mu mogla biti povzročena škoda.
Sicer pa Državna revizijska komisija po vpogledu v sklep št. 1/2006 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, z dne 25.05.2006, sledi navedbi naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 13.07.2006, saj je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 15.000.000,00 SIT brez DDV in je kot takšna nižja od vrednosti, od katere dalje je potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
Upoštevajoč predhodno zapisano je Državna revizijska komisija obravnavano revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

V revizijskem zahtevku vlagatelj navaja, da se pod točko 3. VSEBINSKO TEHNIČNI DEL začne s točko 3.7. in ne 3.1., zaradi česar po vlagateljevemu mnenju manjka šest pododdelkov ter, da je na strani ki se začne s točko 3. kot zadnja zapisana točka 2.19.. Enako velja za točko 2., ki se začne s točko 2.7., celotna dokumentacija pa naj bi vsebovala 42 strani, naročnik pa je izročil samo 39. strani.
Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik nedosledno oštevilčil poglavja, ki pa si vsebinsko smiselno sledijo. Kljub nepravilnemu oštevilčenju poglavij in podpoglavij gre ugotoviti vsebinsko smiselno zaporedje, saj poglavju IZDELAVA PONUDBE smiselno sledijo podpoglavja OBLIKA PONUDBE, CENE V PONUDBI, OCENJEVANJE PONUDBE, ROK PLAČILA, ZAUPNOST POSTOPKA, itd., kakor gre ugotoviti tudi za poglavje VSEBINSKO TEHNIČNI DEL, ki mu sledijo podpoglavja UVOD, PREDMET JAVNEGA NAROČILA, OSTALE NAROČNIKOVE ZAHTEVE, itd. V zvezi s številom strani razpisne dokumentacije iz posredovane spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik ponudnike ki so prevzeli razpisno dokumentacijo dne 27.06.2006 z dopisom, št. 520-20/06 TV/MB/dr, obvestil, da se razpisna dokumentacija zaključi s stranjo 39, zato gre ugotoviti, da obsega celotna razpisna dokumentacija 39 strani in to vprašanje ni več sporno.
Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je mogoče naročniku pri pripravi razpisne dokumentaciji očitati le nekoliko nedoslednosti, zaradi katere pa vlagatelju ni mogla nastati škoda oziroma mu ni onemogočeno sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato navedbo zavrača kot neutemeljeno.
Državna revizijska komisija pa ob tem naročnika opozarja na to, da mora pri pripravi razpisne dokumentacije upoštevati 23. člen ZJN-1, ki mu nalaga, da mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.

Revizijska navedba vlagatelja je tudi, da naročnik nima izdelanih tehničnih specifikacij in šele od ponudnika pričakuje, da mu bo izdelal tehnično rešitev, kar pa je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z določilom 5. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik določil okvirne tehnične zahteve, pri čemer pa je, kakor izhaja samo iz objave javnega naročila, tehnični rešitvi dodelil 60% teže pri izbiri najugodnejše rešitve. Ponudniki morajo tako, upoštevajoč okvirne tehnične zahteve pripraviti tehnično rešitev IP telefonije in na podlagi tehnične rešitve ponuditi strojno in tehnično opremo. Naročnik bo predmetno javno naročilo oddal tistemu ponudniku, ki bo po, v objavi določenih merilih, pridobil najvišje število točk. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da naročnik s tako določeno razpisno dokumentacijo omogoča pripravljavcu razpisne dokumentacije ali njenih delov, da nastopa kot ponudnik, s čimer je kršeno določilo 5. člena ZJN-1.
Določilo drugega odstavka 5. člena ZJN-1 določa, da pripravljavec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopiti kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija poudarja, da se določilo 5. člena ZJN-1 nanaša na položaj, ko je posamezni ponudnik predhodno sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov in ima zaradi tega neupravičeno prednost pred ostalimi ponudniki, ki v postopku oddaje javnega naročila sodelujejo. V revizijskem zahtevku pa vlagatelj ne zatrjuje, da bi posamezni ponudnik sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije in bi zaradi tega imel neupravičeno prednost glede na preostale, zato Državna revizijska komisija zaključuje, da zaradi obravnavane revizijske navedbe naročniku ni mogoče očitati kršitve določila 5. člena ZJN-1.
Vsled zgoraj zapisanega, je Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

Nadalje vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporno izpostavlja zahtevo naročnika, ki se nanaša na predmet javnega naročila.
Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na 9. strani razpisne dokumentacije predmet javnega naročila določil, kot "predmet izvedbe tega razpisa vzpostavitev IPT na Tajništvu Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. Strojna in programska oprema mora biti predvidena za najmanj 500 priključkov. število različnih tipov telefonov v tej fazi ne bo presegalo številko 150.".
Državna revizijska komisija poudarja, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. V ta namen mora naročnik pripraviti dovolj jasno in določno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bodo ponudniki pripravili pravilne ponudbe.
Iz opisa predmeta javnega naročila ne izhaja, za katere vrste priključkov mora biti predvidena strojna in programska oprema, kateri so različni tipi priključkov in kakšno je zahtevano število tipov priključkov, saj gre lahko zahtevo najmanj 500 razumeti, da naročnik želi tudi večje število priključkov. Naročnik tudi ni določil katere tipe telefonov zahteva in kakšna je zahtevana količina telefonov, saj zahteva le, da število ne bo presegalo 150. To pa lahko pomeni, da posamezni ponudnik ponudi od 1 do 150 različnih tipov telefonov. Naročnik je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo sicer navedel, da gre opis predmeta javnega naročila razumeti, kot zahtevo da se na eni lokaciji vzpostavi IPT sistem, IPT sistem mora s centralno enoto (kjerkoli že ta je) omogočati priključitev najmanj 500 IP telefonov in nakup 150 IP telefonov. Državna revizijska komisija tovrstni argumentaciji naročnika ne more slediti, saj iz opisa predmeta javnega naročila, kakor izhaja iz razpisne dokumentacije, tovrstna zahteva ne izhaja nedvoumno, posebno še ob izrazih kot so najmanj, različni tipi telefonov, itd.
Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da mora skladno z določilom 23. člena ZJN-1, naročnik pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da bodo lahko ponudniki na njeni podlagi pripravili pravilne ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so obstoječe zahteve glede predmeta javnega naročila zapisane tako, da si ponudniki lahko na različne načine predstavljajo izpolnjevanje navedenih zahtev. Zaradi preširoko določenih in nedefiniranih terminov kot so, najmanj 500 priključkov, različni tipi telefonov in drugi, bodo ponudniki lahko ponudili zelo različne priključke in njihovo število ter tipe telefonov in njihovo število in s tem posledično tudi različne ponudbe, ki pa med seboj ne bodo primerljive. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da bi moral naročnik natančneje določiti posamezne zahteve glede predmetnega javnega naročila, saj je z obstoječimi zahtevami omogočil, da različni ponudniki različno pojmujejo termine in posledično tudi različno izpolnjujejo zahteve naročnika.
Naročnik je sicer, kakor izhaja in objave javnega naročila v Uradnem listu RS, določil, da predstavlja tehnična rešitev 60% pri izbiri najugodnejše ponudbe, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik, kljub dejstvu, da morajo ponudniki sami pripraviti idejno rešitev opisati predmet javnega razpisa natančneje in objektivno, na način, ki bo omogočal presojo pravilnosti in primerljivosti ponudb.
Državna revizijska komisija poudarja, da je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja načelo enakopravnosti ponudnikov iz določila 7. člena ZJN-1, ki naročniku nalaga, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Enakopravnost ponudnikov pa se lahko zagotovi le z jasno opredeljeno in nedvoumno razpisno dokumentacijo. Le na podlagi jasno določenih in definiranih zahtev razpisne dokumentacije je mogoče pripraviti pravilne in primerljive ponudbe, na drugi strani pa lahko naročnik le na podlagi definirane in opredeljene razpisne dokumentacije ocenjuje prispele ponudbe in njihovo izpolnjevanje zahtevanih razpisnih pogojev.
Državna revizijska komisija, glede na zgoraj ugotovljene pomanjkljivosti opisa predmeta javnega naročila, ugotavlja, da je naročnik kršil določilo 7. člena ZJN-1.
Upoštevajoč zapisano, je Državna revizijska komisija sledila navedbi vlagatelja in jo je označila kot utemeljeno.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da naročnik v razpisni dokumentaciji pri "Ostalih priključkih sistema" ni določil količine priključkov.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik na 9. strani določil "Ostali priključki sistema: PRI ISDN priključki, BRI ISDN priključki, Analogne linije in 10/100/1000 Etherenet priključki". Iz tako opredeljene zahteve razpisne dokumentacije je razbrati le katere priključke naj ponudniki ponudijo, ne pa tudi njihove količine. Državna revizijska komisija poudarja, da bi moral naročnik, kljub dejstvu, da ponudniki pripravijo tehnično rešitev podrobneje zapisati predmet-zahteve v zvezi z javnim naročilom. Na podlagi tako široko določenih zahtev, je onemogočena priprava pravilnih ponudb, kot zahteva določilo 23. člena ZJN-1, zato lahko vsak ponudnik pripravi ponudbo, ki bo po njegovem pojmovanju ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije, kar pa, kakor je bilo predhodno že omenjeno nasprotuje tudi načelu enakopravnosti ponudnikov.
Upoštevajoč navedeno, je Državna revizijska komisija sledila navedbi vlagatelja in jo spoznala kot utemeljeno.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da naročnik ni specificiral IP telefonskega aparata, ki ga je mogoče ponuditi v cenejši ali dražji varianti, cena pa predstavlja 20% teže odločitve.
Iz 11. strani razpisne dokumentacije izhaja 6 zahtev naročnika glede telefonskega aparata. Državna revizijska komisija je tudi pri presoji pravilnosti (oziroma zadostnosti) opisa zahteve glede telefonskega aparata ugotovila, da je le-ta nedorečen. Naročnik je v prvi zahtevi glede telefonskega aparata zapisal, da "proizvajalec mora imeti na voljo širok izbor telefonskih aparatov, vključno z aplikacijskim telefonom: telefoni brez prikazovalnika, telefoni z osnovnim alfa-numeričnim prikazovalnikom, telefoni z večjih grafičnim prikazovalnikom, brezžični IP telefoni, aplikacijski telefon,â??..".. Pri zahtevi glede napajanja IP telefonov pa je naročnik zapisal, da "napajanje IP telefonov je lahko izvedeno na več načinov: preko Etherenet priključka, s priključitvijo na zunanji napajalnik, posamezni injektorji na LAN segmentu, napajalni paneli,â??..".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tako zapisanimi zahtevami omogočil, da ponudniki ponudijo telefonske aparate z zahtevanimi karakteristikami, oziroma telefonske aparate, ki poleg navedenega vsebujejo tudi druge lastnosti, ki pa, kakor gre slediti vlagatelju lahko vplivajo na njegovo ceno.
Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja, da je naročnik z opisom zahteve v zvezi s telefonskim aparatom, oziroma z dopustitvijo, da ponudniki ponudijo telefonske aparate, ki poleg navedenega omogočajo več storitev oziroma druge vrste napajanja (,â??.) onemogočil primerljivost pravilnih ponudb, kar je v nasprotju z določilom 23. člena ZJN-1 in načelom enakopravnosti ponudnikov.
Državna revizijska komisija je upoštevajoč navedeno revizijsko navedbo označila kot utemeljeno.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik namesto razpisa za idejno ali tehnološko rešitev objavil pomanjkljiv razpis za dobavo sistema telefonije in idejni rešitvi podelil najvišji ponder, kar pomeni zaobid načel javnega naročanja in kršitev 34. člena ZJN-1.
Vsebina tehničnih specifikacij je opredeljena v določilu prvega odstavka 34. člena ZJN-1, ki določa, da "tehnične specifikacije in projektna dokumentacija, opredeljene v tem zakonu, pomenijo tehnične zahteve, ki so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, kjer so določene značilnosti sklopov del, materialov, izdelkov, blaga ali storitev. Omogočati morajo, da se delo, material, izdelek, nabava ali storitev opiše objektivno in na način, ki ustreza uporabi za potrebe naročnika.".
Uvodoma Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko naročnik določi takšna merila ki niso diskriminatorna in so smiselno povezana s predmetom javnega naročila (določilo 50. člena ZJN-1). V predmetnem postopku pa je naročnik (zgolj) v objavi javnega razpisa zapisal, da bo idejni načrt predstavljal 60% teže pri izbiri najugodnejše ponudbe. Samo dejstvo, da tehnična rešitev predstavlja 60% teže samo po sebi ni sporno, pač pa je, kakor je bilo zgoraj že ugotovljeno sporno, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik zahteve glede tehnične rešitve ni opisal podrobno in objektivno, tako, da bi ponudniki lahko pripravili pravilne ponudbe.
Zaključiti torej gre, da naročnik ni sledil določilu 34. člena ZJN-1 in tehnično dokumentacijo objektivno opisal tako, da bi bile značilnosti zahtevanih materialov in storitev jasno in nedvoumno določene. Državna revizijska komisija je tako sledila navedbi vlagatelja in jo je označila kot utemeljeno.
Ob navedenem pa Državna revizijska komisija opozarja naročnika na določilo prvega odstavka 50. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo javnega naročila in v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost revizijske navedbe, da naročnik za bančno garancijo in jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijski dobi ni podal zneska bančne garancije oz. pravni temelj za katero se bančna garancija daje ter čas, za katerega mora ponudnik z zneskom jamčiti.
Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na 36 strani v poglavju FINANČNO ZAVAROVANJE RESNOSTI PONUDBE med drugim zapisal, "da ponudnik mora predložiti finančno zavarovanje za resnosti ponudbe v višini 5% ponudbene vrednost, in sicer original bančno garancijo(vzorec teksta je v PRILOGI Fin.1). Finančno zavarovanje za resnost ponudbe mora veljati najmanj do 31.12.2006." Naročnik je določil tudi, da bo instrument zavarovanja unovčil za primer neizpolnitve oziroma nesklenitve pogodbe v skladu z navodili ponudnikom in če ponudnik ne bo predložil oz. bo zavrnil predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijski dobi. Iz razpisne dokumentacije torej izhaja, da je za predložitev bančne garancije za resnost ponudbe naročnik predvidel prilogo Fin.1 (ki predstavlja le vzorec teksta bančne garancije), da mora znesek znašati 5% ponudbene vrednosti, da mora bančna garancija veljati do 31.12.2006, ter kdaj bo naročnik bančno garancijo vnovčil. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so navedbe vlagatelja v zvezi z nedoločnostjo zahtev v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe neutemeljene.
Na 36. strani razpisne dokumentacije je naročnik v poglavju FINANČNO ZAVAROVANJE ZA DOBRO IZVEDBO POGODBENIH OBVEZNOSTI IN ODPRAVE NAPAK V GARANCIJSKI DOBI določil, da "mora izvajalec ob sklenitvi pogodbe oziroma najkasneje v 10 dneh po sklenitvi pogodbe predložiti naročniku finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijski dobi v višini 10% pogodbene obveznosti in sicer original bančno garancijo (vzorec teksta je v PRILOGI Fin.2). Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijski dobi mora veljati še 30 (trideset) dni po preteku garancijske dobe". Naročnik je tudi navedel, da bo finančno zavarovanje unovčil, v primeru, da izvajalec ne bo izvedel obveznosti v skladu s pogodbenimi določili.
Upoštevajoč navedene zahteve razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija tudi za finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijski dobi ugotavlja, da PRILOGA Fin.2 predstavlja zgolj vzorec teksta garancije, da je naročnik določil znesek (10% pogodbene vrednosti), čas veljavnosti (30 dni po preteku garancijske dobe) in razloge za unovčitev tega finančnega instrumenta, zato je obravnavano revizijsko navedbo vlagatelja označila kot neutemeljeno.

Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da razpisna dokumentacija ni v skladu z veljavnimi predpisi, saj je naročnik uporabil neveljaven predpis. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v točki 2. 8. navedel Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja in vsa druga pozitivno pravna zakonodaja, ki ureja to področje (Ur. list RS, št. 42/2000). Državna revizijska komisija poudarja, da je bil navedeni predpis derogiran s Pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 25/2004. Državna revizijska komisija tako naročnika opozarja, da je v razpisni dokumentaciji navedel neveljaven podzakonski predpis.

Upoštevajoč predhodno navedeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo v nasprotju z določili ZJN-1, zato je razpisno dokumentacijo za postopek oddaje javnega naročila "vzpostavitev IPTelefonije na Tajništvu Univerze v Ljubljani", objavljenim v Uradnem listu RS, št. 57, z dne 02.06.2006, v celoti razveljavila.

Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje na pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Pri pripravi razpisne dokumentacije naj naročnik sledi ugotovitvam iz tega sklepa in določilom ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 1. točki izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroška vplačane takse v višini 100.000,00 SIT, strošek v višini 200 odvetniških točk za sestanek s stranko, strošek v višini 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za DDV in 2% materialnih stroškov od vrednosti odvetniških storitev. V zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 21.07.2006 je vlagatelj priglasil povračilo stroškov v stroške v višini 200 odvetniških točk za sestanek s stranko, strošek v višini 2250 odvetniških točk za sestavo zahteve, povečano za DDV in 2% materialnih stroškov od vrednosti odvetniških storitev.
Državna revizijska komisija je skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in upoštevajoč določila Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) in ocenjeno vrednost javnega naročila priznala strošek za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1100 odvetniških točk ter skladno s tretjim odstavkom 13. člena Odvetniške tarife, materialne stroške v višini 21 odvetniških točk, stroške v višini 50 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in materialne stroške v višini 1 odvetniške točke, kar ob upoštevanju odvetniške točke 110 SIT znaša 128.920,00 SIT, vse povečano za 20% DDV. Stroški revizijskega postopka tako, skupaj s stroškom vplačane takse, znašajo 254.704,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 254.704,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 2. točki izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 08.08.2006





Jožef Kocuvan, univ. dipl ekon.
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetnik Zoran Pečnik, Kolodvorska 7, Ljubljana
- Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran